Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Maribor se pripravlja na tradicionalni zborovski in tekmovalni konec tedna, ki bo letos še posebno slovesen. Potekalo bo namreč 29. tekmovanje Naša pesem, hkrati pa tudi finale za veliko zborovsko nagrado Evrope. S pogovorom s strokovno svetovalko za vokalno glasbo JSKD Mihelo Jagodic vas vabimo k poslušanju oddaje in k obisku dogodkov 18. in 19. aprila v Unionski dvorani v Mariboru.

Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden besednega ustvarjalca. Do takrat je objavil že šest pesniških zbirk, dva romana, knjigo humorističnih besedil, predvsem pa scenarije za legendarne slovenske filme, kot so Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, Bele trave. Do danes se je celoten opus Branka Šömna še silno razširil: samo lani in predlani je objavil zbirki kratke proze Človek, ki ga ni in Molitev za Jasenovac, še prej pa številne romane, mladinska in humoristična dela, knjige poezije. Tudi zbirko Spodrsljaj svetlobe leta 1996. Na tej besedni zvezi namreč temelji njegovo razmišljanje, ki pa je, kot boste slišali, precej pogumno za leto 1984. Kritično omenja namreč pomanjkanje banan – starejše generacije ga še pomnijo – pa tudi pesnika Balantiča. Ta je bil takrat še pod anatemo. Vse to si je privoščil, čeprav je bil zaradi svojih satir na račun sistema leta 1963 dvakrat v zaporu.

Današnjo oddajo namenjamo krščanski glasbi na drugih celinah.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta -Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč v politično zaznamovanih okoliščinah na kocki. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeti citat iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/

Glasbena medigra.

Film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča je svojo pot začel marca na Festivalu dokumentarnega filma, v teh dneh pa si ga lahko ogledamo na rednem sporedu ljubljanskega mestnega kina. Film je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

»Če bi mi grozili z uničenjem vseh mojih del razen enega, bi se usmilil Rekviema,« je nekoč izjavil Hector Berlioz. Njegova Velika maša za umrle je delo nepredstavljivega obsega in prav gotovo nekaj posebnega, je kolosalna apokaliptična glasbena freska sodnega dne. Delo bodo 2. aprila v Glasbenem središču v Helsinkih izvedli tenorist John Findon, vokalni ansambel Somnium, zbor Helsinškega glasbenega središča, Etonski nacionalni moški zbor in Simfonični orkester Finskega radia, dirigiral bo Nicholas Collon. Povsem svež koncertni posnetek je Finski radio posredoval v ponudbo Evroradijski glasbeni niz za veliki teden.

Leta 2003 v Zürichu rojeni mladi švicarski pisatelj Nelio Biedermann je v svojem drugem romanu z naslovom Lázár opisal zgodbo štirih generacij svojih prednikov, izvirajočih iz južnomadžarskega plemstva. Z romanom o družini, ki je v vrtincu zgodovinskih preobratov od zatona Avstro-Ogrske, obeh velikih vojn, sovjetske okupacije Madžarske, pa do zatrte madžarske vstaje leta 1956 izgubila premoženje in družbeni položaj, je dosegel takojšen kritiški in bralski uspeh, njegovo delo so prevedli v več kot 20 jezikov, po njem pa bo posnet tudi film. Lázár je roman o stari Evropi, napisan skozi oči generacije Z. V njem psihološki realizem nadomesti veliko enodimenzionalnih likov, katerih zgodbe v množici čustev zažarijo in ugasnejo vsaka zase. Prevedeni odlomek sestavljajo sklepna poglavja družinske sage, v katerih najmlajša člana družine Lázár, brat in sestra Eva in Pista, sredi političnih pretresov zapustita domovino in svoje starše, Lajosa in Lilly. Prevod Ana Grmek, interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

S profesionalnostjo in požrtvovalnostjo je bila pri pripravi premier in obnovitvah nepogrešljiva. Pevci so cenili tudi njeno energičnost in zahtevnost, čeprav je bila v osebnem življenju skromna in se ni silila v ospredje. Njenih dvajset let v ljubljanski Operi se ujema z največjimi dosežki te kulturne ustanove, plejado izvrstnih pevcev in pevk ter obdobjem izjemnih dirigentov in režiserjev. To je bilo obdobje razcveta ljubljanske Opere in Dana Hubad je bila pomemben gradnik tega.

Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Izvajalec: Žarko Ignjatović, kitara.