Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Dokler Tjaša in Robi ne pojesta vse zelenjave, ne bosta dobila sladice. Zato Tjaša odpelje Robija v zelenjavni svet. Tam srečata Mašo, ki jima pomaga priti do sladolednega gradu. Na poti se borijo z zelenjavnimi ovirami, grahovimi skalami, brokoli-drevesi in zeleno pošastjo.

V mesto so ob krajevnem prazniku pripeljali prvi avtomobil na Divjem zahodu. Med obiskovalci je tudi Kavboj Bob in meščani ga počastijo s tem, da se lahko prvi zapelje z avtomobilom. Z njim gresta Vili in Žanko. A na poti padejo v zasedo bande Enookega Bifa. Ta jim vzame avtomobil in se odpelje rešit svojega šefa iz zapora. Vili je razočaran nad Kavbojem Bobom, ker se ne bori za pravico in se kar vda v usodo, zato mu pove nekaj krepkih. Kavboju Bobu dajo njegove besede misliti in odloči se, da bo odšel v mesto in se spopadel s tolpo, ki razgraja in pleni. Skupaj z otroki in s pomočjo meščanov jih premagajo, Enooki Bif pa mora nazaj v zapor. Kavboj Bob se Viliju zahvali za pomoč in mu zaželi lepo prihodnost.

Ana in Aljaž bosta oddajo zavrtela v smer domišljije in besednih izzivov. Iz naključnih črk bosta sestavila nenavadno zgodbo in se preizkusila v hitrem razmišljanju. Tokratni vodič za preganjanje dolgčasa je pripravila Natalija, ki nas bo naučila izdelati zapestnice iz marjetic. V studio prihaja Paula, ki se bo preizkusila v rubriki resnica ali laž – bo Ani in Aljažu uspelo ugotoviti, katera njena trditev drži?

Ravnateljica Tess predstavi kot čarovnico, ki se zna obvladati, in skupaj prepričata župana, da je označevanje tujcev slabo in bi povzročilo le še več izpadov. Anna odkrije, da je Lars še v mestu in živi pri Henniki, a je razočarana, da je tako malodušen. Ker se bo moral znova seliti, se počuti kot mrtev in žal mu je, da si je dovolil biti živ.

Lars spozna, da je prizadel Anno, zato se ji skuša odkupiti, Anna pa se mora soočiti s svojimi lažmi, saj so njeni starši prepričani, da bo nastopila s telovadkami, in se že veselijo predstave. Tess je strah kazni, ki jo čaka doma, a jo mama in babica presenetita. Morda bo zdaj, ko se ne bo treba več pretvarjati, celo lažje živeti.

Zabavna animacija predstavlja nenavadno zgodbo o puranu Reggieju, ki mu predsedniška pomilostitev na zahvalni dan omogoči lagodno in brezskrbno življenje. Nato pa Reggie sreča junaškega purana Jaka, ki Reggieja vzame v časovni stroj, namenjen v čas prvega praznovanja zahvalnega dne. Jake namerava poskrbeti, da se purani nikoli več ne bodo znašli na tradicionalnem prazničnem jedilniku. Plemenito dejanje Reggieja potegne v vrtiljak številnih komičnih in bolečih prigod. Primerna starost: 8+ Originalni naslov: FREE BIRDS Leto produkcije: 2013 Država: ZDA, Kanada Žanr: otroški sinhronizirani animirani film Režija: Jimmy Hayward Scenarij: Jimmy Hayward in Scott Mosier po zgodbi Davida I. Sterna in Johna J. Straussa Glasovi: Miha Rodman, Daniel Bavec, Igor Potočnik, Kristijan Ostanek

Tina Mentol dela "Big biznis", in to iz nogavic. Z napisi, kot so "Čevapi", "Burek", "Gastarbajter", "Ide gas" in "Boli me ku***", je požela prepoznavnost v državah Balkana, pa tudi v Evropi. Tina Mentol je tudi manekenka, sommelierka, strokovnjakinja za marketing na družbenih omrežjih, predvsem pa je Zarečanka, ki obožuje klobase. Diplomirana filozofinja ter magistra etnologije in kulturne antropologije je blagovni znamki Slocks (skovanka iz angleških besed slovenian socks ali slovenske nogavice) in Slavsocks (angleška skovanka iz besed slavic socks ali slovanske nogavice) utemeljila v teoriji zamišljene skupnosti Benedicta Andersona, po kateri se pripadniki neke skupnosti prepoznajo med seboj glede na določene elemente, pri čemer je odstranjena vera.

Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!

V oddaji Nedelja po domače boste podrobneje spoznali občini Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici ter številne nastopajoče: Prleški kvintet, Ljutomerski oktet, Pihalni orkester Ljutomer, Ansambel Fekonja, Etno folk skupina Bosi, Vokalna skupina Evridike in Beročka.

V tokratni oddaji Avtomobilnost vas peljemo na sever Francije, v srce Renaultove električne proizvodnje - pravzaprav v Renaultovo električno mesto “Electricity". Z električno “katrco” in “petko” prevozimo pot od Pariza do tovarn Cleon in Douai, kjer Renault izdeluje njune vitalne električne komponente in ju skupaj še z nekaterimi električnimi modeli tudi sestavlja. Sledi še en električni duel: hyundai inster proti ioniqu 5. Koliko učinkovitosti dejansko izgubimo, če izberemo večjo baterijo za daljši doseg? Razkrivamo konkretne številke. Za konec obiščemo še razvojni center kitajskega giganta Cheryja (znamki Jaecoo in Omoda) v bližini Frankfurta. Zakaj so Kitajci razvoj svojih vozil za svetovni trg zaupali evropskim inženirjem? Pridružite se nam na popotovanju skozi zgodovino, tehnologijo in prihodnost mobilnosti.

Cellofest Ljubljana je edinstven slovenski festival, posvečen violončelu. Na festivalu je nastopil tudi ansambel Cellofest, ki ga sestavlja 12 priznanih slovenskih violončelistov: Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Alja Mandič, Jaka Stadler, Tamara Gombač, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Gorazd Strlič, Primož Zalaznik, Nikolaj Sajko, Martin Sikur in Igor Mitrovič. Z ansamblom je nastopil tudi Gal Gjurin trio (Gal Gjurin, Žiga Golob, Jure Maček) . Uživali boste lahko v energični in vrhunski izvedbi glasbe Antonia Vivaldija, Franza Schuberta in Gala Gjurina, ki je prav za to priložnost napisal skladbo z naslovom Za čelom srce. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.

Čuječnost v teoriji in praksi, Novo leto v skupnosti Baha'i, Tematsko bogoslužje Čuječnost danes presega pojem trenda, saj postaja raziskana praksa osredotočene prisotnosti, ki lahko pomembno vpliva na duševno stabilnost in kakovost našega vsakdana. Pri nas jo neguje Društvo za razvijanje čuječnosti. Tako kot po vsem svetu so tudi v Sloveniji v skupnosti Baha'i na prvi pomladni dan, 21. marca praznovali konec postnega meseca in prvi dan novega leta. Tematsko obarvana bogoslužja, ki združujejo teološke vsebine in elemente popularne kulture, privabljajo več obiskovalcev in še posebej nagovarjajo mlajše generacije, obenem pa načenjajo vprašanja o meji med duhovnim doživetjem in spektaklom.

Postavljanje mlaja ali maja je stara tradicija, ki simbolizira preporod narave in povezovanje ljudi v skupnost. O mlaju se bo voditeljica Elena Husu pogovarjali z Borisom Pangercem, pesnikom, pisateljem, profesorjem in bivšim županom občine Dolina ter z dr. Jurijem Fikfakom, bivšim sodelavcem Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Predstavljamo znanstveno monografijo Evridika iz pekla, ki združuje raznovrstne ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Prinaša pesmi, poslovilna pisma, dramske odlomke in druge spominske zapise žensk ali o ženskah, ki so doživele internacijo, izgnanstvo ali taboriščno izkušnjo. Pesmi in zapise sta zbrali Milena Mileva Blažić in Neža Kočnik, nekatere pesmi taboriščnic pa je uglasbil Jani Kovačič. V studiu se nam bosta pridružila Nika Grabar in Miloš Kosec, člana skupine Nonument Group, ki bo letos na Beneškem bienalu zastopala Slovenijo. Predstavila bosta projekt Zvočna sled nevidne hiše, v katerem so pozabljeno sled džamije na Bovškem preoblikovali v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka. Med drugim z njim opozarjajo na povezovanje preteklosti in sedanjosti ter na aktualna vprašanja o prepletenosti religije, moči in konfliktov v svetu. Ogledali smo si razstavo v portoroškem Monfortu z naslovom Zemlja vrača pogled II, ki raziskuje, kako danes zaznavamo, razumemo in predstavljamo naš planet, pa tudi, kako so podnebne spremembe obravnavane v sodobni umetnosti. Razstava temelji na izsledkih več medijskih umetnikov in znanstvenikov, ki so raziskovali vse od najglobljega rudnika v Evropi do oddaljenega Marsa. V ateljeju smo obiskali Ferenca Kiralyja, enega najpomembnejših sodobnih slovenskih umetnikov na področju kiparstva. Kljub častitljivi starosti, te dni praznuje 90 let, še vedno večino časa posveti ustvarjanju. Opazen in izstopajoč slog njegovih skulptur, ki poleg domače Lendave krasijo tudi druga evropska mesta, mu je med drugim prinesel številna priznanja.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.

V novi sezoni oddaje Čez planke odpiramo vrata dvorcev portugalskega in španskega plemstva. Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? Kako živijo danes? Njihove palače so raztresene na podeželju okoli najstarejših krajev kot sta Braga in Ponte de Lima, pot nas bo zanesla vse tja do Santiaga de Compostele v španski Galiciji in v prestolnico severa, Porto. V 1. delu oddaje bono spoznali grofa Francisca de Calheirosa. Njegova družina je ena najstarejših in najuglednejših plemiških družin na severu Portugalske. Bogata zbirka orožja iz srednjega veka spominja na njihovo obrambno vlogo ob reki Minho, kjer poteka meja s Španijo. Grof je kot prvorojeni sin podedoval dvorec in naziv. »A to je tudi strupeno darilo, » pravi. Dediščina je velika odgovornost in predvsem izziv, kako jo ohraniti za nove generacije. Grof de Calheiros je tako eden prvih, ki je vrata svojega dvorca odprl turizmu.

Anna je sosedu pripravljena odpustiti zadnje nerodno srečanje, ko se oglasi pri njej, da bi si sposodil sestavine za palačinke. Toda ne bo jih pekel za otroka, kot domneva, temveč za prijateljico za eno noč, ki jo je spoznal prek aplikacije za zmenke. Anna je znova ponižana, a tokrat sklene, da bo vzela usodo v svoje roke. Loti se spletnih zmenkarij, ki se nepričakovano zapletejo … SIGNIFICANT OTHER / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Dana Fainaru, Hamish Wright Režija:: David Sant V glavnih vlogah: Katherine Parkinson, Youssef Kerkour

Dokumentarni film se poglobi v različne kulture dela – ponudi nam vpogled v države, kjer vlada pravi deloholizem, na primer Južno Korejo, kjer so celo morali uvesti obvezni izklop računalnikov, da zaposleni ne delajo dolgo v noč. K smotrni porabi prostega časa in opuščanju pretiranega dela so prebivalce spodbujali tudi z oglaševalskimi kampanjami. V Kuvajtu so stvari povsem drugačne: javnih delovnih mest je denimo ogromno, a zaposleni nimajo kaj početi in si čas na delovnem mestu krajšajo z branjem knjig in gledanjem filmov. Po drugi strani pa povsod po svetu najdemo ljudi, ki na svojih delovnih mestih garajo kot sužnji ali jih delodajalci ves čas nadzirajo, tudi s pametnimi kamerami. Kako bo v prihodnje, ko bodo številna delovna mesta nadomestili stroji in umetna inteligenca? Bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka? AFTER WORK / Švedska, Italija, Norveška / 2023 / Režija: Erik Gandini