Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V oddaji Dobro jutro bodo gostili evangeličansko duhovnico mag. Judit Andrejek ter predstavili 16. razstavo pirhov slovenskih pokrajin, ki je na ogled v Veržeju. Veliki ponedeljek oznanja veselje in upanje, simbolizira moč in vero v boljši svet in prihodnost. Osebno zgodbo, prepleteno z nasiljem v družini, nam bo zaupal 31-letni Damijan Janžekovič in pojasnil, kako je z osebnostnega dna priplezal nazaj v življenje. Izpostavili bodo Škofjeloški pasijon in glasbo, ki je z njim povezana, Folklora iz Cerkelj na Gorenjskem pa bo prikazala, kako je žegnanje jedi potekalo nekoč, na star način. Govorili bodo tudi o tekmovanju v ribanju hrena, ki zadnjih osem let poteka v Tuhinjski dolini ter o 28. blagoslovu motorjev in motoristov v Mirni Peči na Dolenjskem. Jutranje druženje bodo zaključili z glasbenim nastopom New Swing Quarteta. Voditelja: Monika Tavčar in Andrej Hofer.

VELIKONOČNICA, PRAVA IN KULTIVAR Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak. UČINKOVINE HRENA O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom. VELIKONOČNO GNEZDO Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe... REZ MLADE SLIVE Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić. POTICA V KOZARCU Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.

Alma se z očetom preseli v novo sosesko, ki pa je skejtarsko gnezdo sošolke Lune. Ne le, da se Alma in Luna ne razumeta najbolje – sploh se ne razumeta! Ko Alma izve, da bo očetova firma porušila igrišče pred blokom, ji v borbi za kisik in drevesa ne preostane nič drugega, kot da združi moči s svojo najhujšo nasprotnico in njeno družbo. Ekipa ima en teden časa, da reši igrišče. Kdor zafrkne - naj crkne! Priporočena starost: 7+ režija: Klemen Dvornik scenarij: Dora Šustić igrajo: Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.

Mesni burek, skutni burek, pizza burek, špinačni burek - tako smo jih poimenovali Slovenci. Gaber in Primož bosta pripravila burek po njuno in sicer s porom. Za začetek naredita vlečeno testo, potem pa se lotita priprave nadeva. Ker pa se Gaber po kosilu odpravlja na zabavo, si je zamislil, da bo darilo izdelal sam. Naredil bo čokoladno klobaso.

Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.

Sovica Uka pride na svet sredi hudega neurja v obmorskem močvirju, prav takrat, ko vihar prekucne drevo, v katerem je doma njen zarod. Pogumno odkoraca zdoma, s seboj pa kotali tudi bratca, ki še ni pokukal iz lupine. Trdno je odločena, da bosta našla mamo, pa tudi če se izkaže, da je ta krokodil ali rakun.

Polfinale Malih sivih celic je tu. V 21. oddaji smo praznični in barvamo pirhe, za vstopnico v finale kviza pa se potegujeta dve šoli iz Ljubljane. Alina, Jaš in Jan iz OŠ Franceta Bevka zastopajo rumeno barvo, Tim, Leo in Teodor iz OŠ Šentvid pa vijolično. Kdo je boljši v veleslalomu z žogicami, kdo ima raje ljudske pravljice in komu bolj ležita fizika in matematika? Se v finale Hitrih lončkov podajo Lovro, Jakov in Teodor iz OŠ Vavta Vas ali Jan, Filip in Jernej iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, pa v oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

Ko se na odru srečata govorjeni in znakovni jezik, nastane prostor, kjer se povežeta dva sveta. V SiTi Teatru je premiero doživela izredno zabavna inkluzivna komedija »Sto pa roka!«, v kateri sta nastopila gluha igralka Špela Rotar in slišeči igralec Jernej Gašperin. Predstava je nastala v okviru projekta Prispevaj kretnjo, v sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in družbe Mastercard Slovenija, zato so v predstavi predstavljene tudi nove kretnje slovenskega znakovnega jezika iz sveta financ. Več o predstavi izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini ob mednarodnem dnevu gledališča, ki ga obeležujemo 27. marca.

Po treh zaključenih mandatih se slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss poslavlja od madžarskega Državnega zbora. Prosili smo jo za oceno preteklih dvanajstih let. Letošnje železnožupanijsko priznanje na narodnostnem področju je prejela dolgoletna novinarka Radia Monošter Valerija Časar. V naši oddaji spregovori o svojem poklicu in konjičkih. Nekoč se je v Porabju izdelovalo veliko uporabnih predmetov iz koruznega ličja, danes to obrt ohranjajo le ljubiteljske rokodelke. V magazinu predstavljamo mojstrico Agico Hanžek z Gornjega Senika.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.

Igralci serije Razpotje se trudijo izvedeti, kako bodo scenaristi Nollyjin lik izključili iz serije. Toda producent Jack je trdno odločen, da bo to ostalo skrivnost do zadnjega hipa. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia

Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spoštljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoč stala stara kmečka hiša. Njena moč je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temveč se z njo smiselno in spoštljivo povezuje. Na Bloški planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni časi pa prinašajo priložnost, da se naužijemo svežega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo našli šopek hišic, pri katerih je skoraj vsak kotiček prežet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenečajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temveč vez z naravo in kulturno dediščino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priložnost, da spoznajo njene čare.

Nacionalni simfonični orkester Italijanske radiotelevizije (RAI) je eden najprestižnejših v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1994 ob združitvi zgodovinskih orkestrov Italijanske radiotelevizije iz Torina, Rima, Milana in Neaplja. Z vrhunskimi glasbeniki je nadaljeval tradicijo, ki ga postavlja na vodilno mesto pri širjenju simfonične in sodobne glasbe v Italiji. Orkester ima sedež v Torinu, kjer redno izvaja koncerte v avditoriju Italijanske radiotelevizije in izvedbe predvaja na televizijskem in radijskem programu. Spremljate posnetek iz leta 2015, ko je orkester pod vodstvom japonskega dirigenta Eijija Oueja izvedel 2. simfonijo Sergeja Rahmaninova. Delo je z bogato poznoromantično zvočno podobo že ob prvi izvedbi, leta 1908 v Sankt Peterburgu, navdušilo tako poslušalce kot kritike.

Svet se je za Jasno spremenil, nenadoma je postal postal drugačen ali pa se je le njej šele zdaj razkril kot takšen. Te dileme niti ne namerava razrešiti, raje živi, to kar pač je. V takšnem stanju spozna Perota, mlajšega fanta, ki se ji zdi malce nenavaden, vendar pa ga sprejema, kakršen je: skupaj potujeta proti spoznanju, kako nepomembno je to, kar je bilo in kar ju še čaka.