Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Az adás tartalma: - Karba Matilda kiállítása a Lendvai Magyar Műsorok Stúdiójában; - hímestojás-kiállítás Dobronakon; - hímes tojások, borok és húsvéti dísztárgyak kiállítása Lendván; - Vuk Ema különleges hímes tojásai; - a nagyszombat, a húsvétvasárnap és a húsvéthétfő népszokásai. Vsebina oddaje: - razstava Matilde Karba v Studiu madžarskih programov Lendava; - razstava pirhov v Dobrovniku; - razstava Pirhi, vino in velikonočni izdelki; - posebni pirhi Eme Vuk; - ljudski običaji na veliko soboto, velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek.

Simon Tecco je rojen v Čilu, a leta 1973, po državnem udaru, ga je življenjska pot vodila v Evropo. Kot vsak begunec svoje rodne zemlje in svojih najbližjih ni pustil za seboj z lahkim srcem. Teccova pot bi se prav lahko končala v Italiji, na Švedskem, v Nemčiji, a je novo življenje začel v Ljubljani, v Sloveniji. General Augusto Pinochet je umrl leta 2006, za nekatere Čilence je še danes narodni junak, ki naj bi državo rešil pred komunizmom. Simon Tecco je poročen in živi v Ljubljani. Svojo domovino Čile je ponovno obiskal skoraj trideset let po državnem udaru.

Na Cerju nad Vipavsko dolino so se nedavno na poseben način poklonili aleksandrinkam, še posebej Mileni Faganeli, učiteljici iz Mirna, ki je v Egiptu služila kruh kot vzgojiteljica mladega Butrosa Galija, kasneje generalnega sekretarja Združenih narodov. Dogodek Pesmi aleksandrink v verzih in glasbi se je odvil v organizaciiji MIRE Ženskega odbora Slovenskega centra PEN skozi preplet poezije. V studiu bomo gostimo pisateljico in predsednico Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Darinko Kozinc in Megi Rožič, avtorico spremne besede izdanih pesmi in proučevalko ženskega izseljevanja.

Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.

Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.

Vabljeni k ogledu.

Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij. Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje. Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

Po treh zaključenih mandatih se slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss poslavlja od madžarskega Državnega zbora. Prosili smo jo za oceno preteklih dvanajstih let. Letošnje železnožupanijsko priznanje na narodnostnem področju je prejela dolgoletna novinarka Radia Monošter Valerija Časar. V naši oddaji spregovori o svojem poklicu in konjičkih. Nekoč se je v Porabju izdelovalo veliko uporabnih predmetov iz koruznega ličja, danes to obrt ohranjajo le ljubiteljske rokodelke. V magazinu predstavljamo mojstrico Agico Hanžek z Gornjega Senika.

Ko govorimo o taroku, govorimo o eni najbolj razširjenih iger s kartami na svetu. In tudi o najstarejši igri. Njen razvoj je zelo zanimiv, saj so karte izdelovali najprej v obliki podobic, uporabljali pa so jih za pripovedovanje zgodb. Na Slovenskem se tarok igra vse od 14. stoletja, ko se je z njim srečala Evropa. O izvoru in razvoju te igre še zdaleč ne vemo vsega. A smo po osamosvojitvi tudi tu želeli poiskati svojo identiteto. Naše, slovenske podobe kart, je oblikoval akademski slikar in ilustrator Matjaž Schmidt, največ besede pri izbiri motivov pa je imel etnolog Janez Bogataj. Na 54-ih kartah najdemo vse – od zgodovinskih dogodkov in oseb do mitologije in druge raznolike kulturne dediščine.

VELIKONOČNICA, PRAVA IN KULTIVAR Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak. UČINKOVINE HRENA O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom. VELIKONOČNO GNEZDO Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe... REZ MLADE SLIVE Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić. POTICA V KOZARCU Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Na rečnem bregu svoje gnezdo skrbno varujeta labod in labodka. Nekega večera ju prestraši premikanje vej vrbe žalujke, ki raste v bližini. Labodji par misli, da za njunimi jajci opreza lisica,a kmalu se izkaže, da pod vrbino krošnjo gnezdi še en labodji par. Čez nekaj časa se labodji družini spoprijateljita.

ZLATKO ZAKLADKO Če mislite, da so zakladi le tisoč milj pod morjem, se motite. Zlatko Zakladko vas vabi v naravo. Skupaj boste odkrivali skrivnostne kotičke in spoznavali čudovit svet rastlin. Koliko čarovnij in modrosti je povezanih z njimi! Bi se želeli osvežiti z zdravilnim čajem? Ali pa bi se radi naučili pripraviti čisto posebno sladico? Potem ne smete zamuditi naših potepanj po Sloveniji! Zaklad se pogosto skriva tam, kjer najmanj pričakujete...

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Nova televizijska nadaljevanka Korenine vas bo popeljala v svet izjemnih lepot Haloz, hkrati pa v kruto revščino, ki je v prvi polovici 20. stoletja bila sinonim za te kraje in ljudi. Čeprav so vsakdanje težko življenje ob revščini še dodatno grenile neozdravljive bolezni in razpadi družin, pa razplet zgodbe prinese srečen konec. Družinske korenine oživijo. Čustvene rane iz otroštva se zacelijo in vzpostavijo ponovne vezi. Nadaljevanka v devetih delih tako ohranja del bogate kulturne dediščine in na predstavljeni življenjski zgodbi družine, predstavi spone preteklosti, ki služijo mladim v spoznanje in starejšim v spomin. V soboto ob 20:30 na Televiziji Maribor.

»Nedelja po domače« bo vsem, ki imajo radi narodno in narodno – zabavno glasbo, ponudila uro in pol glasbenih užitkov, podkrepljenih z zanimivimi gosti s področja kulturno – etnografskega udejstvovanja v lokalnih okoljih po državi. Pester nabor vsebin bo v svoji maniri v zaokroženo celoto povezal prekaljeni in hkrati sproščeni voditelj Andrej Geržina, kjer bo odkrival kulturno bogastvo lokalnih okolij in njihovih prebivalcev, vse to pa predstavil, kot se za nedeljsko popoldne tudi spodobi, v pristnem domačem ambientu lokalnih gostišč, katerih notranjost bo vsaki oddaji dala svojstven in za okolje, v katerem se nahaja, pristen ter domačen ambient. Oddaja, pod katero se bodo podpisali scenarist in urednik Smiljan Greif, režiser Marjan Kučej ter odgovorni urednik Tomaž Karat, pa bo z izbranimi vsebinami, ki bodo odkrivale zaklade slovenske glasbene in kulturno – turistične ter etnografske ponudbe v lokalnih okoljih, bo v letu 2026 vaš zvesti sopotnik nedeljskih popoldnevov med 13:30 in 15:00 uro na TV SLO 1 in 20:00 na TV MB.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Velikonočni otok že od nekdaj buri domišljijo raziskovalcev in arheologov predvsem zato, ker stoji na njem več kot 600 kamnitih skulptur- kipov, ki so jih izklesali staroselci. Še dandanes ni dognano, kdo so bili tisti domačini, ki so se lotili orjaškega opravila. Nekateri pravijo, da so prvobitni prebivalci prišli na ta 117 kvadratnih kilometrov velik otok iz Peruja, drugi pa prisegajo na staroselce iz Polinezije. Zanimivo dejstvo je, da na otoku sploh ni dreves- tudi to je skrivnost- zakaj so jih namreč domačini posekali. Tudi vojne med dvema plemenoma dolgouhih in kratkouhih so se odvijale v preteklosti in iz tistih časov izvira tudi ljudožerstvo. Vse to in lakota sta pripomogli, da je prebivalstvo skoraj izumrlo. Sredi devetnajstega stoletja jih je bilo namreč zgolj 800, danes pa tam živi 4500 ljudi. Na nekaj vprašanj je v filmu Skrivnost Velikonočnega otoka poskušal odgovoriti avtor Marjan Šrimpf.

Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali z ustvarjalci treh izrazito aktualnih in družbeno kritičnih filmov. Ivan Ramljak v filmu Mirovnik ob arhivskem gradivu pripoveduje zgodbo o političnem atentatu na policijskega načelnika Osijeka, ki si je prizadeval za mir na začetku hrvaške domovinske vojne leta 1991. Hrvaški režiser Srđan Kovačević v filmu Kar je treba storiti obravnava kratenje delavskih pravic in Delavsko svetovalnico v Ljubljani, italijanska režiserka Laura Luciano pa ob primeru slovenskega duhovnika Marka Rupnika spolne zlorabe v cerkvi.

Projekt Poletna noč je vsakoletna gala glasbena prireditev, ki v enem večeru združi izjemne slovenske glasbenike. Je poklon zlati dobi slovenske popevke ter ustvarjalcem glasbe, ki je nastala v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Letošnja Poletna noč je v vsem sijaju prvič zažarela na Ptuju.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.