Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.

Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.

Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.

Vabljeni k ogledu.

Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij. Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje. Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.

Ko govorimo o taroku, govorimo o eni najbolj razširjenih iger s kartami na svetu. In tudi o najstarejši igri. Njen razvoj je zelo zanimiv, saj so karte izdelovali najprej v obliki podobic, uporabljali pa so jih za pripovedovanje zgodb. Na Slovenskem se tarok igra vse od 14. stoletja, ko se je z njim srečala Evropa. O izvoru in razvoju te igre še zdaleč ne vemo vsega. A smo po osamosvojitvi tudi tu želeli poiskati svojo identiteto. Naše, slovenske podobe kart, je oblikoval akademski slikar in ilustrator Matjaž Schmidt, največ besede pri izbiri motivov pa je imel etnolog Janez Bogataj. Na 54-ih kartah najdemo vse – od zgodovinskih dogodkov in oseb do mitologije in druge raznolike kulturne dediščine.

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Na rečnem bregu svoje gnezdo skrbno varujeta labod in labodka. Nekega večera ju prestraši premikanje vej vrbe žalujke, ki raste v bližini. Labodji par misli, da za njunimi jajci opreza lisica,a kmalu se izkaže, da pod vrbino krošnjo gnezdi še en labodji par. Čez nekaj časa se labodji družini spoprijateljita.

ZLATKO ZAKLADKO Če mislite, da so zakladi le tisoč milj pod morjem, se motite. Zlatko Zakladko vas vabi v naravo. Skupaj boste odkrivali skrivnostne kotičke in spoznavali čudovit svet rastlin. Koliko čarovnij in modrosti je povezanih z njimi! Bi se želeli osvežiti z zdravilnim čajem? Ali pa bi se radi naučili pripraviti čisto posebno sladico? Potem ne smete zamuditi naših potepanj po Sloveniji! Zaklad se pogosto skriva tam, kjer najmanj pričakujete...

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Nova televizijska nadaljevanka Korenine vas bo popeljala v svet izjemnih lepot Haloz, hkrati pa v kruto revščino, ki je v prvi polovici 20. stoletja bila sinonim za te kraje in ljudi. Čeprav so vsakdanje težko življenje ob revščini še dodatno grenile neozdravljive bolezni in razpadi družin, pa razplet zgodbe prinese srečen konec. Družinske korenine oživijo. Čustvene rane iz otroštva se zacelijo in vzpostavijo ponovne vezi. Nadaljevanka v devetih delih tako ohranja del bogate kulturne dediščine in na predstavljeni življenjski zgodbi družine, predstavi spone preteklosti, ki služijo mladim v spoznanje in starejšim v spomin. V soboto ob 20:30 na Televiziji Maribor.

»Nedelja po domače« bo vsem, ki imajo radi narodno in narodno – zabavno glasbo, ponudila uro in pol glasbenih užitkov, podkrepljenih z zanimivimi gosti s področja kulturno – etnografskega udejstvovanja v lokalnih okoljih po državi. Pester nabor vsebin bo v svoji maniri v zaokroženo celoto povezal prekaljeni in hkrati sproščeni voditelj Andrej Geržina, kjer bo odkrival kulturno bogastvo lokalnih okolij in njihovih prebivalcev, vse to pa predstavil, kot se za nedeljsko popoldne tudi spodobi, v pristnem domačem ambientu lokalnih gostišč, katerih notranjost bo vsaki oddaji dala svojstven in za okolje, v katerem se nahaja, pristen ter domačen ambient. Oddaja, pod katero se bodo podpisali scenarist in urednik Smiljan Greif, režiser Marjan Kučej ter odgovorni urednik Tomaž Karat, pa bo z izbranimi vsebinami, ki bodo odkrivale zaklade slovenske glasbene in kulturno – turistične ter etnografske ponudbe v lokalnih okoljih, bo v letu 2026 vaš zvesti sopotnik nedeljskih popoldnevov med 13:30 in 15:00 uro na TV SLO 1 in 20:00 na TV MB.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Velikonočni otok že od nekdaj buri domišljijo raziskovalcev in arheologov predvsem zato, ker stoji na njem več kot 600 kamnitih skulptur- kipov, ki so jih izklesali staroselci. Še dandanes ni dognano, kdo so bili tisti domačini, ki so se lotili orjaškega opravila. Nekateri pravijo, da so prvobitni prebivalci prišli na ta 117 kvadratnih kilometrov velik otok iz Peruja, drugi pa prisegajo na staroselce iz Polinezije. Zanimivo dejstvo je, da na otoku sploh ni dreves- tudi to je skrivnost- zakaj so jih namreč domačini posekali. Tudi vojne med dvema plemenoma dolgouhih in kratkouhih so se odvijale v preteklosti in iz tistih časov izvira tudi ljudožerstvo. Vse to in lakota sta pripomogli, da je prebivalstvo skoraj izumrlo. Sredi devetnajstega stoletja jih je bilo namreč zgolj 800, danes pa tam živi 4500 ljudi. Na nekaj vprašanj je v filmu Skrivnost Velikonočnega otoka poskušal odgovoriti avtor Marjan Šrimpf.

Umetni raj je filmska oddaja s temami iz domače in tuje filmske umetnosti. Z njo poskušamo spremljati vse pomembnejše evropske filmske festivale in vsakič podati aktualno podobo tega, kar se dogaja na področju domače filmske umetnosti. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.