Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah znanje rada predaja mladim.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. S četrtošolkama Mio in Eriko ter tretješolci Katarino, Evo, Anajo Gabi in Izakom bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje in okrasili kakšno naravno jajce. Sprehodili se bomo po okolici Osnovne šole Medvode in izvedeli, kaj vse so spomladanske aktivnosti …

Vrednote, kot so sočutje, prijaznost, pogum, pravičnost, spoštovanje, hvaležnost, pripadnost, odgovornost, empatija in medsebojna pomoč oblikujejo naš pogled na svet in močno vplivajo na naše odnose z drugimi ter celotno skupnostjo. Na likovnih dnevih vrednot, ki delujejo v sklopu projekta Od Alje do Žana, v katerem je letos sodelovalo deset slovenskih osnovnih šol, so učenci prek likovnega ustvarjanja razmišljali o vrednotah in njihovem pomenu za človeka. Pri projektu fundacije Alma so sodelovali tudi učenci in učenke iz OŠ Lava iz Celja, ki bodo v tokratni oddaji Hudo! z nami delili svoja razmišljanja o tem, katere vrednote so tiste, ki se jim zdijo najpomembnejše in katere so upodobili na svojih risbah.

Skvoš je dvoranski šport z loparji, ki ga običajno igrata igralca v zaprtem prostoru s štirimi stenami. Žogica ja majhna, črna in hitra, zato je tudi igra zelo dimanična. Po besedah trenerja Tomaža Prelesnika iz Squash kluba Konex za igranje skvoša potrebujemo vzdržljivost maratonca, eksplozivnost sabljača in miselnost šahista. Več o tem športu izvemo od mladih igralcev skvoša v rubriki Hudo športni!.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo Andrej Prezelj.

Skoraj neznani prevajalec iz Dravske doline, prva tehnična raba električne energije pri nas, izjemno delo primorskega fotografa

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Ob sobotah na Prvem beremo. Kaj? – Najboljše nove romane, poljudnoznanstvene knjige, poezijo, biografije pa še in še. Zakaj? – Ker z branjem širimo svoj svet. Ker ob branju razgibavamo domišljijo. Ker ob branju uživamo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v okviru Evropskega sociološkega združenja, ki mu predseduje in pri katerem končuje svoj tretji mandat. Je tudi članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja – in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? O tem se bomo pogovarjali s koprskim škofom msgr. dr. Petrom Štumpfom.

Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Mark Hummel je ameriški bluesovski orgličar, pevec in avtor, rojen leta 1955 v New Havnu v zvezni državi Connecticut. Velja za enega najpomembnejših sodobnih izvajalcev orgličarskega bluesa. Posebej ga cenijo zaradi izrazitega tona, občutka za tradicionalni blues ter prepričljivega odrskega nastopa, in kot takega smo ga slišali tudi pri nas. Glasbeno se Mark Hummel giblje med west coast bluesom (torej bluesom zahodne obale), čikaškim bluesom, swingom in starimi, že skoraj pozabljenimi koreninami ameriške popularne glasbe. Med Markovimi najpomembnejšimi vzorniki je bil skoraj zagotovo na prvem mestu Little Walter.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Motivno in jezikovno sočno besedilo govori o postu in spopadu Pantagruelove druščine z njim na Otoku cokel, kjer gospodarijo frančiškani. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Rabelais – Brane Grubar Gostolevek – Zvone Hribar Pantagruel – Slavko Cerjak Panurg – Željko Hrs Janž – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004

Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaja je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.