Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Egon in Ajda se sprašujeta, kako čebele delajo med. Očka jima opiše, kako nabirajo medičino, in razloži, zakaj so nepogrešljive.

Tjašin najljubši strip preneha izhajati. Tjaša se je veselila branja dogodivščin Portalne druščine, zato si začne predstavljati njihovo novo pustolovščino. S skupnimi močmi druščina, Tjaša in Maša rešijo planet pred uničenjem.

Pustolovščina s srfi se konča tako, da kadeti in dva prestrašena mladostnika obtičijo na zapuščeni plaži. Medtem ko čakajo reševalce, skuša Nino vse razvedriti s pripovedjo o tem, kako je bil prvi dan na Kengurujski plaži tudi sam prestrašen.

Ana in Maša bosta dan začeli razgibano – z jutranjo telovadbo in dobro energijo. Preverili bosta, kako dobro poznamo svoje telo in čakajo ju zabavni ter nenavadni poskusi spretnosti. Telovadbe se lahko lotite tudi doma – Žan in Marko sta pripravila vodič za preganjanje dolgčasa, v katerem vas lahko naučita trikov na skiroju. V studiu pa bomo spoznali Leona, ki prihaja v rubriko resnica ali laž – katera njegova trditev drži?

Anna mora nastopiti s telovadkami, zato se prijatelji domislijo, da bodo, preden bo na vrsti, sprožili požarni alarm. Načrt se sfiži, znova pa se razplamti tudi nesoglasje med Torill in Caroline, ki se le stežka obvladuje in taji, da je trol.

Caroline pobegne od doma in se zateče k Larsu in prijateljem. Pove jim nekaj več o tem, kaj zmorejo troli, oni pa obljubijo, da jo bodo pospremili v gozd. Medtem Torill doma sprejme župana, ki ji, navdušen nad njeno odločnostjo in energijo, ponudi mesto njegove stalne svetovalke.

Film je nastal po izjemno priljubljeni knjižni seriji Šola magičnih živali, ki je prevedena tudi v slovenščino in je začetek zelo uspešne franšize. Današnji film je prvi po vrsti in je bil velika uspešnica v nemških kinematografih. Deklica Ida se je morala preseliti v drugo mesto in začne obiskovati šolo Winterstein. V novem razredu pa ji ni lahko – nesramna sošolka Helene poskrbi, da si Ida ne more najti prijateljev, na prvi šolski dan pa ji preostane le eno prosto mesto, zraven outsajderja Bennija. Nekega dne učiteljica razredu predstavi Mortimerja Morrisona, ki potuje po svetu in išče »čarobne živali«. Usoda vsake od teh živali je, da postane sorodna duša učencu. Od vseh učencev pa sta ravno Ida in Benni prva, ki jima dodelijo čarobna spremljevalca. Benni ima ob sebi starodavno modro želvo Henrietto, Ida pa prejme zvito lisico Rabbat. Ker pa na šoli nenehno izginjajo predmeti, bodo morali otroci in čarobne živali stopiti skupaj, da odkrijejo tatu. Primerna starost: 8+ Originalni naslov: DIE SCHULE DER MAGISCHEN TIERE Leto produkcije: 2021 Država: Nemčija, Avstrija Žanr: otroški film Režija: Gregor Schnitzler Scenarij: Viola Schmidt in John Chambers po knjigi Margit Auer Igrajo: Emilia Maier, Leonard Conrads, Loris Sichrovsky, Nadja Uhl

Az adás témája a Föld napja: szemétszedés, virágok ültetése régi gumiabroncsokba és palánták ültetése. Tema oddaje je dan Zemlje: pobiranje smeti, sajenje rož v stare avtomobilske gume in sajenje sadik.

29. april je mednarodni dan plesa, zato bosta prvi jutranji gostji plesni poznavalki, koreografinji in predavateljici Silvestra Perčič in Meta Zagorc. Svetovali bomo o pripravi na hojo v hribe, v studiu bo strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar. V zdravstvenih nasvetih bo doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine, podala priporočila o tem, kaj storiti ob pikih insektov in čebel. O prazniku dela v Egiptu bo poročala dopisnica RTV Slovenija iz Kaira Karmen Švegl. Gostili bomo člane PGD Boštanj, ki so leta 2007 postavili najvišji kres na svetu, ki je v višino meril 43.44 metra. Vpisali so se v Guinnesovo knjigo rekordov, na kar so še danes ponosni. Marjeta Pisk iz ZRC SAZU bo pojasnila, kakšna je tradicija postavljanja mlajev na Slovenskem. Robert Pečnik – Pečo bo na terenu v družbi žar mojstra, saj bo ta pripomoček zelo aktualen v času prvomajskih praznikov. Z meteorologom Anžetom Medvedom z Agencije za okolje bomo napovedali praznično vreme, za konec oddaje pa bo zazvenela budnica Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Voditelj: Andrej Hofer.

Pred časom smo spremljali zgodbo muce Sisi, ki sta jo skrbnika v Slovenijo pripeljala iz ZDA. Zdaj je dobila slovenskega bratca. Obiskali smo 1. OŠ Slovenj Gradec in spoznavali živali za katere skrbijo tamkajšnji učenci. Predstavljamo zanimivo ptico – vodnega kosa. Razkrivamo prednosti, tveganja in dileme povezane z uvajanjem zamrznjene pasje prehrane. Predstavljamo zgodbo teličke Flekice, ki prve tedne svojega življenja preživlja kot hišni ljubljenček. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.

V Veroni je potekal 58. vinski sejem Vinitaly, ki velja za enega največjih na svetu. Predstavilo se je več kot 4.000 razstavljalcev s svojimi vini. Malvazija pa je imela samo svoj praznik v Portorožu. Tam je potekal že 28. festival Malvazija - žlahtni okus mediterana. V Padni smo ob prazniku bledeža in oljčnega olja obiskali prijaznega peka Martina Hreščaka, ki je znan po svojih odličnih bigah. Na Serminu pri Kopru smo šli do mlade zelenjadarke Lorene Kocjančič, ki obdeluje dva hektarja njiv. V Brdih so pripravili posvet o češnjah. Gre za del projekta Češnja - sadež prihodnosti in identitete. Bili pa smo tudi pri Ribiški družini Bistrica, ki že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik.

Školjke so pomemben del morskega ekosistema, toda v zadnjih letih jih je v slovenskem morju vse manj, rastejo počasneje, imajo tanjše lupine in pogosteje poginejo. Tudi pridelava klapavic se je pri nas skoraj prepolovila, na nekaterih školjčiščih pa školjke tudi množično poginjajo. Kaj se dogaja v morju? Znanstveniki opozarjajo, da ne gre za en sam razlog, temveč preplet dejavnikov: segrevanje morja, manj kisika, bolezni, plenilce in spremembe v ekosistemu. Kako raziskovalci merijo zdravje školjk in iščejo vzroke za njihov pogin? Kakšne rešitve išče znanost, da bi školjkarstvo lahko preživelo?

Oko televizijske kamere je vse od ustanovitve Televizije Slovenija (tedaj Televizije Ljubljana) budno spremljalo delo arheologov, ki so bili neprestano za petami starim Emoncem. V 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja se je namreč po Ljubljani veliko gradilo, podobno kot danes. Filmske zapise o odkritjih rimske Emone so tedaj gledalci večinoma spremljali le na dan objave v televizijskem Dnevniku. Z digitalizacijo filmskega gradiva pa so po dolgih desetletjih te vsebine znova dostopne. Na filmskem traku se je ohranilo razkrivanje celotnega severnega rimskega obzidja, ki je bilo v tistem času visoko še štiri metre, a se tedanja mestna oblast ni zavedala njegove zgodovinske vrednosti in ga je porušila. V Dokumentaciji Televizije Slovenija se skriva razkošje podob, ki so jih tudi za prihodnje rodove zapisale naše kamere. Obsega okoli 30.000 oddaj, ki so posnete na 16-mm filmski trak. Tega so danes zamenjali digitalni nosilci, v arheologiji pa so se uveljavili novi metodološki pristopi. V dokumentarnemu feljtonu Televizija Emona avtorice Maje Bahar smo tako priča šestdesetletnemu prerezu raziskovanj Emone, antične predhodnice Ljubljane.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

V zadnjih letih je pri nas opazen vzpon snovalnega gledališča, pri katerem je v ospredju kolektivno avtorstvo. To je tudi značilnost ustvarjanja umetniškega tandema dramatičarke Katarine Morano in režiserja Žige Divjaka, ki sta dobitnika letošnje Grumove nagrade za dokumentarno dramo Anhovo. Ta je bila že krstno uprizorjena pred letom dni v SNG Nova Gorica. Nagrajenca sta spregovorila o pereči tematiki Soške doline, ki jo onesnažujeta azbest in sežigalnica odpadkov. In ker klasična dramaturgija v sodobnem gledališču vse bolj izginja, smo v oddajo vključili plesno umetnico, koreografinjo in režiserko Valetnino Turcu, ki vztraja prav pri doslednem spoštovanju klasične dramaturgije, pa čeprav v plesni oziroma baletni formi. Njena neoklasična postavitev Tramvaja Poželenje zvesto sledi dramski zgodbi Tennesseeja Williamsa in karakterizaciji likov. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak

Muzej Louvre v Parizu z novo razstavo sooča renesančnega mojstra Michelangela in očeta modernega kiparstva Augusta Rodina. Razstava vključuje okoli 200 del obeh mojstrov in skuša preučevati njun pogled na človeško telo. Delo akademskega slikarja Draga Hrvackega, ki je umrl leta 2021, je dokaj slabo raziskano, čeprav velja za enega ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani smo si ogledali prvo obsežno razstavo njegovega opusa. Predstavili bomo knjigo besedil za popevke letos preminulega tržaškega pesnika in pisatelja Miroslava Košute. V UGM Kabinetu so v sodelovanju z mariborsko Dramo in festivalom Borštnikovo srečanje ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili razstavo gledaliških fotografij, ki jih je Anđelo Božac posnel med Pandurjevim vodenjem mariborske Drame.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.

V tokratni oddaji Avtomobilnost presegamo okvirje klasičnega vodenja, saj se nam v studiu pridružuje Franci Kranjc - humanoidni robot. Skozi pogovor z novim sovoditeljem raziskujemo vlogo umetne inteligence v avtomobilski prodaji; od empatičnega svetovanja do 24-urne razpoložljivosti. O etiki, treh zakonih robotike in prihodnosti humanoidnih strojev se pogovarjamo z dr. Mašo Jazbec, ki je svoje znanje pridobivala pri pionirjih robotike na Japonskem. Tehnični fokus oddaje posvečamo varnosti in novim modelom. Analiziramo delovanje asistenčnega sistema “emergency assist” v novem volkswagnu T-rocu, ki v primeru voznikove neodzivnosti prevzame nadzor nad vozilom, aktivira varnostne utripalke in izvede nadzorovano ustavljanje. Prvič smo se srečali tudi z dolgo pričakovanim kompaktnim električnim modelom cupra raval, ki prinaša agresivno špansko oblikovanje v segment mestnih e-vozil. Miha se je na Mallorci posvetil vozni dinamiki mercedesa CLA shooting brake. Posebej izpostavljamo sistem digitalnega zakupa funkcij na zahtevo, ki omogoča naknadno aktivacijo asistenčnih sistemov. Tehnična predstavitev modelov voyah courage in dongfeng S7 prinaša fokus na aerodinamiki z nizkim zračnim uporom, praktični uporabi V2L (Vehicle-to-Load) tehnologije za napajanje zunanjih naprav ter robotski prodajni izkušnji iz Južne Afrike. Napovedujemo tudi obisk severa Francije, kjer bomo preverili Renaultov proizvodni proces pod sloganom "Made in Europe”.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

4. oddaja: DEMM, Zmelkoow, Generator, Parvani Violet, podkast Pank – zgodovina neposlušnosti, napovedi koncertov in dogodkov ter anketa o precenjenih in podcenjenih glasbenikih. Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.

Prazniki so šele naslednji teden, zato ta konec tedna ostanite še doma in si oglejte novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kako se boriti proti zavrženi hrani, kaj bo s kanalom v Ljubljani in zakaj ne smemo kolesariti pijani? Z umetno inteligenco smo se v živo pogovarjali z vodjem gradbišča piramid v Gizi, Ursula von der Leyen pa nam ob prihajajoči krizi svetuje, kako prihraniti. Naš jezični atlet magister Baltić nam predstavi novo besedo tedna, na terapevtskem kavču se tokrat znajde Mojca Pokrajculja, na sodišču pa razpravljamo o najpomembnejši prvomajski temi: žar na plin ali na oglje? Naša gostja bo finančna strokovnjakinja in svetovalka Marja Milić, na začetku nas bo pozdravila Svetlana Makarovič, o svojih težavah pa nam bo zapela predsednica države Nataša Pirc Musar. Zapeli bomo tudi na Mali terasi, kjer nas obišče "malojachi ansambel" Los Vlados, s pesmijo pa bomo vse najboljše pri okrevanju zaželeli tudi nesrečnemu Robertu Kranjcu.

V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.

Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Vrhnika.