Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Kanape/Kanapé je namenjena mladim. V njej objavljamo prispevke o življenu mladih v Prekmurju, pogovori s predstavniki estrade. V drugi polovici oddaje, v rubriki Svet glasbe predvajamo videoposnetke madžarskih, svetovnih, pa tudi slovenskih glasbenih skupin in pevcev oz. pevk, v rubriki Modni kotiček pa predstavljamo mlade modne oblikovalce iz Slovenije in Madžarske. A Kanapé című műsor elsősorban a fiataloknak szól és az őket érintő témákkal foglalkozik. Benne magyar, külföldi és szlovén együttesekkel, énekesekkel készítünk riportokat, a Zenevilág című rovatban pedig zenés videoklipeket vetítünk. A Divatsarokban fiatal szlovén és magyar divattervezőket mutatunk be.

Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.

Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.

V novo sezono oddaje Avtomobilnost vstopamo v trenutku velikih preobratov, ko so kitajski avtomobili postali naša realnost, novi trendi elektrifikacije pa dostopnejši kot kadarkoli. Pod drobnogled bomo vzeli pričakovani preboj pri avtonomni vožnji in iskali odgovor na vprašanje, ali je vodik končno pripravljen na široko uporabo. Od tehnoloških inovacij do kritičnega pogleda na polnilno infrastrukturo – ostajamo vaš prvi vir za razumevanje prihodnosti na kolesih. V središču naše pozornosti pa niso le stroji, temveč človek in okolje. Raziskovali bomo vlogo javnega prometa v sodobnih mestih ter brezkompromisno vztrajali pri varnostnih temah, ki so zaščitni znak naše oddaje. Pridružite se nam pri odkrivanju mobilnosti leta 2026, kjer se prepletajo varnost na cestah, napredna tehnologija in trajnostne rešitve za vsakdanje življenje.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Oddaja, ki že 7. leto zapored najbolje šalanizira domačo in svetovno realnost, se vrača daljša, drznejša in glasnejša … in to dobesedno. Prvič doslej bo v studiu band v živo, ki ga bo vodil Tilen Artač – vsak teden z novimi avtorskimi komadi in priredbami, imitacijami in glasbenimi komentarji, ki zadenejo bistvo in pustijo vsakemu malo humoralnega mačka. Nova sezona prinaša novo rubriko Literapija, v kateri se bodo na terapevtskem kavču znašli znani slovenski literarni junaki, stand up nastope znanih Slovencev, svež tempo in razširjen pogled, saj bo poleg aktualnega političnega dogajanja oddaja odpirala tudi bolj splošne, za Slovence pomembne teme, se pravi tiste, o katerih se stalno prepiramo doma, v službi in na družinskih kosilih. Novosti se obetajo tudi pri novicah: za svež in uigran pregled je tukaj nov voditeljski par, Alenka Marinič in Admir Baltić, z nami pa seveda ostajajo vse klasike: Beseda tedna, Palomar, Kdo 'ma prav in Mala terasa z novimi liki, zabavnimi dilemami, jezikovnimi vozli in glasbenimi gosti ob živi spremljavi Kaj dogaja banda. Za scenarije in besedila še vedno skrbijo Igor Bračič, Jernej Celec in Robert Petan, ter razširjena ekipa gostujočih piscev in igralcev, vse skupaj pa, z vsaj tremi kavami podprto, budno spremlja urednica Maša Kljun. Nova scena, nove rubrike, nove obleke, novi gostje, nova sezona, stara dobra domača politična scena, ki tudi letos zanesljivo ne bo razočarala, ter prenovljena ekipa oddaje Kaj dogaja?, pripravljena, da vam v 15. sezoni vsak teden pove, kaj doma in po svetu resnično dogaja.

Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.

Na vrtu ob sedežu Društva slovenskih pisateljev Ljubljana se je predstavila zanimiva jazzovska zasedba Jazz club Gajo sextet. Sestavljajo jo uveljavljeni slovenski jazzovski glasbeniki Črt Remic (altovski saksofon), Cene Resnik (tenorski saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta), Blaž Jurjevčič (klavir), Jan Gregorka (kontrabas) in Drago Gajo (bobni). Zasedba je številnemu občinstvu predstavila pester spored del skladateljev Johna Coltrana, Clifforda Browna, Tada Damerona, Vernona Duka, Lesterja Younga in Črta Remica.