Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Lara Bohinc je svetovno priznana britanska oblikovalka slovenskih korenin. Živi in dela v Londonu, kjer je tudi končala študij na Kraljevi akademiji umetnosti. Za njen izjemen prispevek k oblikovanju ji je britanska kraljica podelila priznanje članice reda britanskega imperija (MBE). Nase je javnost opozorila z umetelnim nakitom, ki so ga nosile Madonna, Kate Moss, Cameron Diaz, Sarah Jessica Parker, Victoria Beckham in Michelle Obama. Kot industrijska oblikovalka je karierno pot nadaljevala z oblikovanjem objektov za dom, ti so razstavljeni v galerijah tako v ZDA kot v Združenem kraljestvu.

Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!

Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v občini Brežice, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Brežice ter Bistrica ob Sotli. Z vami bodo Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Pleteršnikovi pevci, Lojze Ogorevc s prijatelji, Ansambel Jarica, Neža Pratengrazer Geršak, Milena Kunej in Mihaela Komočar Gorše, MePZ Bistrica ob Sotli, Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kapelski pubje ter Nuša in Frenk Derenda. Bodite z nami tudi vi.

V 311. oddaji Avtomobilnost brišemo meje med računalniškimi igrami in resničnim svetom avtomobilizma. Raziskujemo, ali bomo v prihodnosti vozila namesto s klasičnim volanom usmerjali s pomočjo igralnih kontrolerjev, pametnih telefonov, gest ali celo s premikanjem oči. Teorijo prenašamo v prakso s testom japonskega lexusa RZ, kjer je klasični volanski drog zamenjala zgolj žica. Preverjamo, kako se v praksi obnese napredni sistem steer-by-wire, ki nima več fiksne mehanske povezave med krmilom in kolesi. Na cestah portugalskega Algarveja smo preizkusili novo toyoto C-HR+, ki stavi na vozniške občutke. V rubriki Brez ovinkov pa preizkušamo tehnologijo v hyundaiju tucsonu, ki nam pomaga kljubovati močnemu bočnemu vetru. Odpravljamo se tudi v nakupovalno središče, kjer preverjamo kitajski pristop k nakupu avtomobila znamke BYD. Hkrati ugotavljamo, da se nekoč izjemno priljubljeni razred družinskih enoprostorcev, ki so ga evropske znamke skoraj povsem opustile, zdaj v Evropo vrača ravno preko Kitajske. Oddajo zaključujemo z zgovornim lokalnim in korporativnim intervjujem. Razpravljamo o pomenu izobraževanja novih tehničnih kadrov, ohranjanju osebnega stika v prodaji ter o prihodnosti, kjer bi nas v salonih lahko namesto ljudi pričakali humanoidni roboti.

Uveljavljeni slovenski harmonikar Marko Hatlak je skupino FUNtango zasnoval leta 2004 po vzoru zasedbe Astorja Piazzolle. Pionirji izvajanja tango glasbe v slovenskem prostoru z ognjevito interpretacijo navdušujejo občinstvo, enega od temperamentnih in občutenih koncertov je posnela tudi Televizija Slovenija. Z vokalistom in harmonikarjem Hatlakom v skupini igrajo violinist Dejan Gregorič, pianist Jan Sever, kitarist Andrej Pekarovič in kontrabasist Jošt Lampret. Režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.

Program Svetopisemske družbe Slovenije: Zdravilna beseda Svetopisemska družba Slovenije je pri nas prevzela koordinacijo programa Zdravilna beseda, ki so ga osnovali na Ameriški biblični šoli. Program je namenjen ljudem v stiski in tudi tistim, ki si želijo poglobiti svoj odnos z Bogom in z bližnjimi. Program so predstavili Marko Ipavec, Katja Jarc, Glorija Forjan in Nives Felić.

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.

David Bowie nam je zapustil obsežno in neprecenljivo zapuščino, vidno in nevidno. Ves čas je razmišljal in si svoje misli, spoznanja zapisoval. Bivanje in sporazumevanje z okolico je obravnaval skozi prizmo umetniških posegov in posredovanja. Ustvarjal je tudi, ko je vedel, da se mu čas izteka. V zaklenjeni študijski sobi so po njegovi smrti odkrili zapiske za nastajajoči muzikal z naslovom The Spectator. O tem niso vedeli nič niti njegovi najtesnejši sodelavci. Del njegove umetniške zapuščine si je mogoče ogledati v septembra odprtem centru Davida Bowieja v londonskem Muzeju Viktorije in Alberta East Storehouse. Spoštovanje do slavnega soseda je pokazal tudi Sklad za kulturno dediščino Londona, ki je nedavno prevzel lastništvo hiše na naslovu Plaistow Grove 4, kjer je Bowie živel od svojega osmega do dvajsetega leta in kjer se je začelo njegovo ustvarjalno popotovanje po svetu.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.

Umor na Tihem oceanu je dokumentarna serija o bombnem napadu na Greenpeaceovo ladjo Mavrični bojevnik leta 1985. Kot prava kriminalka razkriva dogodke, ki so pripeljali do napada. Sledil je mednarodni škandal, ki je zamajal vlado evropske države, prej majhna okoljevarstvena skupina pa se je uveljavila na svetovnem prizorišču. 1. del V prvem delu dogodke opisujeta Bunny McDiarmid in Peter Willcox, ki sta se leta 1985 na krovu Mavričnega bojevnika skupaj z drugimi aktivisti odpravila na Tihi ocean. Greenpeaceova ekipa hoče preprečiti nove jedrske poskuse, ki so doslej že močno prizadeli prebivalce tihomorskih otokov. Toda ustavita jo podtaknjeni bombi, ki ladjo potopita in ubijeta člana posadke. Začne se iskanje morilcev. MURDER IN THE PACIFIC / Velika britanija / 2022 / Režija: Chloe Campbell

Temačna in subverzivna mojstrovina špageti vesterna Piše se leto 1898. Prebivalci izolirane gorske vasice Snow Hill v ameriški državi Utah so ujeti v snežnem metežu in morajo krasti za preživetje. Ko njihova življenja ogrozijo lovci na glave na čelu s ciničnim Tigrerom, ki nima sočutja do ljudi in verjame le vladavini dolarja, se zatečejo v hribe. Nemi revolveraš po imenu Tišina, ki nikoli ne potegne pištole prvi, a prvi vedno strelja, stopi v bran obupanih ljudi in mlade vdove. Izvirni naslov: IL GRANDE SILENZIO / Italijansko-francoski film, 1968 / Režija: Sergio Corbucci / Scenarij: Sergio Corbucci, Vittoriano Petrilli, Mario Amendola / Igrajo: Jean-Louis Trintignant, Klaus Kinski, Frank Wolff, Vonetta McGee