Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Prijateljica Karla je Tjašo povabila v vodni park. Vsa Tjašina družina je bolna, in če bo zbolela še ona, sploh ne bo mogla iti! Maša predlaga, da polovita bacile. Iščeta jih in uničujeta, dokler jima končno ne uspe priti iz hiše. Tjaša si oddahne, premagala je prehlad.

Čotina mama je zbolela in Mavgli obljubi, da bo skrbel za Čoto. Tabaki in Šir kan zaslutita priložnost, da opravita z mladičem in tigrčkom. Nenadoma pa na zemljo pade meteorit.

Vili na podstrešju odkrije pismo, v katerem piše: »Za Vilija. Naj ga odpre na deseti rojstni dan.« Čeprav je star šele osem let, Vili pismo odpre in ugotovi, da ga je zanj napisala pokojna mama. Pripravila mu je darilo, do katerega bo prišel po lovu za zakladom, pri katerem mora uspešno opraviti deset nalog in razvozlati skrite namige. Vili se s pomočjo Suzi in Žanka skrivaj loti iskanja, med katerim spoznava, kakšna je bila njegova mama. Pri zadnji, deseti nalogi pa se stvari zapletejo in po zaslugi Roka in Žankovih posebnih pevskih sposobnosti pridejo do darila – domiselnega, zanimivega in trajnega.

Ana in Lars bosta tokratne počitnice začela na polno – z novo himno – Hvalnico dolgčasu! Dolgčas nam bosta tokrat pomagali preganjati Ema in Isabel, ki bosta v vodiču ustvarili prav poseben glasbeni instrument iz steklenic. Medtem bo Ana v studiu po Larsovih akordih ugibala znane melodije, skupaj pa se bosta podala med nenavadne zvoke in se preizkusila v zabavni igri. V rubriki resnica ali laž bomo spoznali Neli – katera njena trditev drži?

V Bekkebakknu na volitvah zmaga stranka, ki širi sovraštvo do tujcev. Lars se potuhne in tudi Anna in Tess sta zelo previdni. Še toliko bolj, ko predstavnik stranke v šoli razglasi, ta bodo morali po novem vsi tujci nositi znak T, po katerem jih bodo prepoznali.

Lars še vedno ne sme v šolo, Anna pa se doma zlaže, da obiskuje gimnastiko, da ga lahko išče. Tess doma posvarijo, naj se obvlada in se ne izda, Robert pa si iz kljubovanja na majico našije črko T. Ko se zaradi tega nanj spravi predstavnik sovražnikov tujcev, Tess tega ne more več mirno gledati in pokaže svojo čarovniško moč.

Čaroben, rahločuten in ganljiv novi otroško-mladinski film režiserke Céline Sciamma, ene najbolj cenjenih avtoric sodobnega evropskega filma: neobičajen, avtorski, intimen in meditativen, tako da v resnici nagovarja občinstvo vseh generacij. Osemletna deklica Nelly s starši odide v gozd, kjer stoji babičina hiša – babica je nedavno umrla in pospraviti morajo njene stvari. Medtem ko preganja dolgčas med raziskovanjem hiše in narave, sreča deklico, ki ji je na las podobna. Navežeta se druga na drugo. Izkaže se, da je deklica njena mama, ki ji je bila pri osmih letih zelo podobna. Ni pojasnjeno, ali si Nelly vse to zgolj domišlja. Važno je, da poglobi vez z mamo in babico. Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: PETITE MAMAN Leto produkcije: 2021 Država: Francija Žanr: drama Režija: Céline Sciamma Scenarij: Céline Sciamma Igrajo: Joséphine Sanz, Gabrielle Sanz, Nina Meurisse, Stéphane Varupenne

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!

ČEMAŽ IN PODOBNE, STRUPENE RASTLINE Čemaž je jedilnike človeka popestril že od nekdaj. O tej divji zeli se pred nabiranjem dobro podučimo, da je ne zamenjamo s podobnimi, strupenimi. Marija Čuček predstavi jesenski podlesek in šmarnico, strupena je tudi bela čmerika. ČEMAŽEV NAMAZ, POPKI V KISU Marica Kranvogel iz čemaža ustvari namaz, ki ga poljubno namažemo na kruh, v pecivo... Zinka Jurša pa popke preprosto vloži v jabolčni kis. Teknejo kot priloga. ČESEN POTREBUJE VLAGO IN OKOPANANJE Česen, ki smo ga posadili v začetku marca, se zdi nezahtevna lukovka za pridelovanje. Zdaj ga je treba zalivati, dva ali tri tedne pred spravilom pa naj bodo tla suha. Okopavamo ga redno, da ne tekmuje s pleveli. ČEMAŽEV PESTO Mojca Bračič in Ivanka Cafnik iz divjega česna, čemaža, pripravljata pesto. Vsak list prebrišeta, sesekljata, nato pa pesto oplemenitita s soljo, oljem in dodatki po želji. Pazita, da v kozarčku ne puščata zračnih luknjic. CVETLIČNI MINIONI Tik pred prvomajskimi prazniki, ko ob prostih dneh iščemo sprostitev, so v Cvetličarni Aralija ustvarili velike cvetlične minione v značilnih rumeno-modrih odtenkih. Kak meter veliki navihanci bodo krasili sprehajalne poti v Arboretumu Volčji Potok. SONČNICA S ČEMAŽEVIM PREMAZOM Sonca kdaj tudi ni, takrat si spečemo zdravo sončnico! Iz vzhajanega testa Zlatka Kužner oblikuje sredico in žarke, ki jih obogati s čemaževim premazom. Testo posuje še s semeni.

Kuharjema se bo pridružil mojster žara Dejan in pojasnil, kaj vse, z izjemo mesa in prilog, še lahko pripravimo na žaru. Na njem bodo spekli marinirano govejo kračo, na sosednjem pa pripravili omako. Ob koncu bo žar »zadišal« celo po sirovi torti.

Z Bernardo in Jožetom bosta koncept družinskega vandranja razložila oče in sin Samo in Jan Rugelj, ki sta skupaj prehodila pot od Drave do Jadrana. Z velikim spoštovanjem smo klepetali z legendo Slovenske popevke Elde Viler in njeno hčerko Ano Dežman. Naš glasbeni oder je s svojo energijo prevzela Anja Rupel, novo skladbo predstavljajo Koala Voice, legendarni glasbeni hit pa sta na novo priredila harmonikarja Miha Debevec in Klemen Bojanovič – Spopad harmonik. Tjaša Platovšek je obiskala premiero biografskega filma o kralju popa, Katja Stojnić pa nadvse odkrito, mestoma navihano, govorila z mladim bratom kapucinom Ambrožem Brezovškom iz samostana v Vipavskem križu.

Sezono zaključujemo s posebno oddajo Malih sivih celic Igre brez meja, kjer se v zabavnih igrah pomerita rumena in vijolična tribuna, v pomoč pa sta jim tudi Rok in Jasna. Tekmovalci tako kviza kot Hitrih lončkov iz kar 28 šol, ki so nastopile to sezono, se tokrat prelevijo v navijače in tekmovalce hkrati. Pomešani med sabo se med drugim preizkusijo v igrah kot je met lasa, podajanje žogic z loparji, labirint in pantomima, prenos balončkov z lončki ter sestavljanju MSC sestavljanke. Za napetost poskrbijo še tekmovalci Hitrih lončkov posamično, Nik, Vid, Mark in Urban, ki se borijo za posebne nagrade. Kdo bo prvak in kako se tekmovalci znajdejo v vlogi navijačev, pa v 24. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Klubu Slavica bomo spoznali plesalko modern jazza STELLO TOZON, big band Waldorfske šole Ljubljana JAZZ HICCUPS in dijakinje 4. H SVŠGUGL, smer sodobni ples. O telesu kot inštrumentu, o plesu in ustvarjanju nasploh bodo razmišljali v družbi plesalca, vokalista in avtorja ŽIGANA KRAJNČANA ter freestyle plesalca NACETA NOVAKA. Urednici in scenaristki: Meta Ornik, Maja Pavlin Režiserka: Urška Žnidaršič

Iz vasice Hojče pri Svetem Gregorju prihaja zgodba o Jožetu Levinu, gluhem ljudskem umetniku, ki mu je nadarjenost nekoč celo rešila življenje. S svojimi slikami in drugimi umetninami je pustil sled v številnih domovih. Bil je samouk, ki je ustvarjal, kar je bilo ljudem blizu in domače. Njegove slike niso bile le umetnost, temveč način, kako je govoril s svetom. Več o njegovih delih in življenju izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

Tokrat podrobneje spoznavamo dve realnosti, ki že vrsto let delujeta na našem območju v podporo ranljivejšim posameznikom in njihovim družinam. Voditeljica Mairim Cheber gosti v studiu direktorico Centra za specialno izobraževanje v Trstu, Majo Tenze in predsednico Sklada Mitja Čuk Stanko Sosič Čuk. Uredništvo oddaje sestavljajo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so zvenele slovenske pesmi, ki so nastajale v času narodnoosvobodilnega boja in so glasnice takratnega narodovega duha. Predstavila sta jih Partizanski pevski zbor in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec pod vodstvom mladega dirigenta Jakoba Barba. Z njimi so se bodrili partizani med drugo svetovno vojno, leta 2024 pa so bile vpisane v register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Spominjajo nas na najstrašnejši čas slovenske zgodovine in so pomemben del naše kulturne dediščine.

Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 24. aprila 2026 ob 20. uri v Brežicah. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar je državno proslavo zasnoval kot glasbeno-scensko uprizoritev po njegovem mnenju premalo znanih zgodovinskih dejstev. Prireditev bo tako tematsko osvetlila pretresljive zgodbe o izgonu okoli 45.000 ali 83 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo ter spontan odpor nemočnih in šibkih, ki je kljub smrtonosnemu terorju nemških okupacijskih sil prerasel v organiziran partizanski odpor in pripeljal do obsežnega osvobojenega ozemlja; pripovedovala bo o tem, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu človek pripada. S tem naj bi jasno pričala, da je domoljubje v izvornem pomenu nad svetovnim nazorom in političnim prepričanjem. Slavnostna govornica bo predsednica države Nataša Pirc Musar.

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer so v Cankarjevem letu sezono posvetili njegovim delom, je bila sinoči premiera predstave Hiša Marije Pomočnice v režiji Žive Bizovičar. Ustvarjalci so roman nadgradili z lastnimi izkušnjami in sodobnimi zgodbami. V Kinu Šiška so nov album Walk This Road Alone predstavili Prismojeni profesorji bluesa. Prejšnji je bil v slovenščini, ta je v angleščini. In kot so povedali člani zasedbe, je v primerjavi z ostalimi idejno in zvočno najčistejši. Na redni spored Kinodvora pa je prišel film madžarske režiserke Ildikó Enyedi. Poetičen film Tiha prijateljica o treh obdobjih, treh človeških življenjih in treh iskrenih poskusih povezovanja: s svetom, naravo in samim seboj.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Človek je povsod, kamor se je odpravil – od morskega dna do Lune, od puščav do obeh tečajev – za seboj puščal odpadke. Ko so leta 1957 izstrelili Sputnik, prvi satelit v zgodovini, smo dobili še prve vesoljske smeti. Po petinšestdesetih letih znanstveniki ocenjujejo, da okoli Zemlje kroži 9000 ton odpadkov, od tega je približno 30 000 kosov večjih od deset centimetrov. Mikroodpadkov je še več – več kot 150 milijonov. V oddaji so predstavljene zgodovina onesnaževanja vesolja, težave, ki jih to povzroča človeštvu, in možnosti za njihovo reševanje v prihodnjih desetletjih. SPACE TRASH / Francija / 2023 / Režija: Liza Fanjeaux

Po požigu njegove trgovine je Levi Strauss prisiljen sprejeti pravila San Francisca in plačevati za zaščito. V mestu si samo novinar Jude William drzne izzvati J. C. Eddyja in iskati zaveznike za svoj boj. Levi se osredotoči na poslovanje svoje trgovine in pospešeno išče nove tkanine. Pod pretvezo, da potrebuje pomoč, k sebi zvabi sestro Fanny in njenega moža Davida. Medtem Jacob Davis z ženo Annie začne novo poglavje v Renu in za tamkajšnje rudarje sešije prve trpežne delovne hlače, okrepljene z zakovicami. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider

V vasici Vipolže se med vinogradi in nasadi sadnega drevja bohoti lično prenovljena goriška hiša. Pri prenovi so se oprli na stavbarsko tradicijo območja, zaradi česar se novonastali objekt lepo vklaplja v podobo vasice. Zgodba o vrtu v Kranju je pravzaprav zgodba o njegovem nastajanju in nenehnem preoblikovanju. Zakonca sta začutila, da si želita živeti v lepšem, bolj urejenem okolju, zato sta peščeno in tlakovano dvorišče, nekoč namenjeno obrtni dejavnosti, postopoma začela spreminjati v vrt. Med protokolarnimi posestvi v Sloveniji je poleg posestva Brdo verjetno najbolj znana Vila Bled. V njeni poldrugo stoletje dolgi zgodovini ne manjka aristokracije, diplomacije, kraljev in kraljic ter svetovno znanih voditeljev, pa tudi ne sprememb lastništva. Protokolarno vlogo je dobila že v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja, še izraziteje pa takoj po drugi svetovni vojni, in jo ohranila vse do danes. Tako ali drugače je izjemna, a večini Slovencev v resnici še vedno neznana.

V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025: Nova Gorica - Gorica je v Vili Vipolže potekal edinstveni zborovski projekt Rajski zbor. Nastopili so Vokalna Skupina Vinika, Nonet Brda, Goriški komorni zbor, Kombinat, Boštjan Narat & Mozaik, Katalena, Moški pevski zbor Srečko Kumar, Moški pevski zbor Ludvik Zorzut, Amor Vincit, Etno banda Poseben gušt & Klapa Karatel, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Vokalna skupina Briške Trcinke. Režija Sašo Podgoršek.