Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.

Kolesarstvo je v Sloveniji eden izmed najbolj množičnih športov in oblik rekreacije – tudi zaradi uspehov naših kolesarjev, ki krojijo sam svetovni vrh. Čeprav se nam zdi vožnja s kolesom danes nekaj samoumevnega, je od prve minilo le dvesto let, izum kolesa pa je bil verjetno posledica izbruha vulkana. S t. i. samovozom se je leta 1817 prvi peljal nemški izumitelj Karl Drais. Kolo je konec 19. stoletja na Slovenskem prehitelo druge poletne športe in hkrati ponudilo meščanom nov vzorec izletništva, zabave in potovanj, postalo pa je celo simbol ženske emancipacije. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Petra Hauc

Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.

Ade Adepitan se poda na prvo etapo svojega poučnega štiridelnega potovanja po Afriki, od Zelenortskih otokov, Senegala in Slonokoščene obale do Nigerije, kjer se je rodil. Na Zelenortskih otokih obišče skupnost, ki živi ob vznožju delujočega vulkana, nato pa se odpravi v Senegal, na otok Goree – nekdanjo postojanko čezatlantske trgovine s sužnji. V ribiški vasici izve, da velik del senegalskega ulova prevzamejo tuja podjetja in ga predelajo v ribjo moko za krmljenje živine. V Slonokoščeni obali spozna nogometaše, ki se pripravljajo za profesionalce v velikih evropskih ligah. Njegova zadnja postaja je Nigerija. V Lagosu sreča nekaj starih prijateljev, ki igrajo paranogomet, in obišče največjo cerkev na svetu. Africa with Ade Adepitan / Režija: Olly Bootle / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo

V 312. oddaji Avtomobilnost razbijamo mit, da je električni avtomobil rezerviran le za lastnike hiš z lastno polnilnico. Preverjamo ekonomsko računico za stanovalce v blokih in analiziramo, koliko je mogoče prihraniti z uporabo javne polnilne infrastrukture ter kako logistično obvladati polnjenje brez domače polnilnice. Tehnično se posvečamo Dacii, ki uvaja neobičajen »trojni« hibrid. Namesto klasičnega mehanskega prenosa moči na vsa štiri kolesa s kardansko gredjo, novodobni pogon 4x4 tvori kombinacija bencina, plina (LPG) in električnega motorja, ki neodvisno poganja zadnji kolesni par. Preverjamo, kako se takšna konfiguracija odreže v primerjavi z mehansko klasiko. Na prvi vožnji smo preizkusili šesto generacijo Toyote RAV4. Osredotočamo se na razlike med hibridnim (HEV) in priključno-hibridnim (PHEV) pogonskim sklopom, predvsem pa na delovanje podvozja in štirikolesnega pogona na zahtevnejših makadamskih podlagah, kjer RAV4 ostaja referenca v svojem razredu. Vozili smo tudi evropski avto leta, Mercedes-Benz CLA Shooting Brake. Po eni najlepših evropskih cest – od Andratxa čez gorsko verigo Tramuntana na Majorki – smo preizkušali, kako se aerodinamično dodelan »nahrbtnik« obnese pri dinamiki vožnje in kakšne so prednosti nizkega koeficienta upora pri realni porabi. V Avtomobilnosti tokrat gostimo Iva Boscarola. Z njim razpravljamo o radikalni tezi: zakaj bomo zaradi fizikalnih zakonitosti in lažje regulacije prostora varno avtonomijo v zraku dosegli bistveno hitreje kot popolnoma avtonomna vozila na naših cestah.