Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 pripravil album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.

Pianistka Lovorka Nemeš Dular je 17. aprila 2026 nastopila na otvoritvenem koncertu festivala Slovenski glasbeni dnevi. Ob stoletnici rojstva Janeza Matičiča je izvedla njegov Prvi koncert za klavir in orkester. S skladateljem je vrsto let sodelovala, o njunem prijateljstvu, njegovi glasbi in tudi o drugih sodelovanjih s slovenskimi skladatelji in izvajalci pa več v tokratni oddaji.

Argentinski skladatelj Alberto Ginastera je ustvaril zelo raznovrsten opus. Prvo obdobje je sam poimenoval objektivni nacionalizem, zanj pa je značilna neposredna uporaba ljudskih vplivov. V svojem drugem ustvarjalnem obdobju, imenovanem tudi subjektivni nacionalizem. je poskušal ljudske glasbene vplive povezati s sodobno glasbeno govorico, za zadnje ustvarjano obdobje, neoekspresionizem, pa je značilna abstraktna obravnava glasbene snovi. Na sporedu: Alberto Ginastera: Trije argentinski plesi, op. 2, za solo klavir, Koncert za harfo in orkester, op. 25, Sonata za kitaro, op. 47 in dva samospeva.

Dan se je prebudil in zasijalo je sonce. Toplo in prijetno je postalo, kakor bi narava hotela umiti in izbrisati trpljenje preteklih petih let. “Svoboda!” je glasna misel, še hitrejša kot vihar, preletela Evropo. In nenavadna tišina je oznanila: “Nikjer nobenega ni!” Okupator je v naglici zbežal … Le na Koroškem je še govorilo orožje … (ponovitev).

V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta smo si ogledali razstavo Cveta Mirnik: kostumografinja in njen svet. Obsežna in večdelna razstava, ki obsega še postavitev v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, njenem rojstnem kraju, v katerem je tudi vse življenje živela, ter načrtovana potujoča razstava sta prikaz njenega bogatega opusa, ki ga je začela ustvarjati že med študijem na beograjski Akademiji za uporabne umetnosti. Bogastvo njene zapuščine razkriva njeno pretanjeno branje dramskih besedil in preliv v osnutke kostumov, ki jih je, po izobrazbi likovna umetnica, likovno estetsko dovrševala in jih pogosto umeščala v zamišljene prizore in scenske postavitve. O razstavi je več povedala Tea Rogelj, kustosinja razstave. Vabimo vas k poslušanju.

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Violinski koncert Johannesa Brahmsa je pomembno zaznamoval zvrst poznoromantične dobe. Kljub velikim tehničnim zahtevam, ki jih postavlja solistu, ima delo izrazito simfonično naravo. Rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Janine Jansen, ki združuje izjemno moč z občutljivo muzikalnostjo in prepričljivo pripovednostjo, ga je izvedla na koncertu 31. januarja v Berlinski filharmoniji. Program je zaokrožila Tretja simfonija Aleksandra Skrjabina, mistična, opojna in intenzivna, ki prikazuje vzpon človeškega duha iz teme v razsvetljenje.

V središču Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neozaveščenosti. Potem ko je poslal več prijav na Tržni inšpektorat, so številni lastniki hitro popravili javne napise. Z Ahačičem smo se pogovarjali o njegovem ozaveščanju javnosti, ki je tudi poziv k aktivnemu državljanstvu.

Alban Berg je, preden je postal Schönbergov učenec, skomponiral okrog 140 pesmi. Leta 1928 jih je strogo izbral in iz najboljših objavil cikel Sedmih zgodnjih pesmi v klavirski in orkestralni različici. Die Nachtigall/Slavček na poezijo Theodorja Storma, ki smo ga pravkar slišali, izvira iz te vrste, zvenel pa je v zborovski predelavi Clytusa Gottwalda. Njegovim zborovskim obdelavam namreč tudi posvečamo zborovski mozaik, skozenj pa nas bo vodil Komorni zbor iz Saarbrückna z Georgom Grünom.

Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.

V tokratni in prihodnji oddaji vas vabimo med leve v afriško savano. Podlaga za nastanek muzikala Levji kralj, ki je pred nami, je bil Disneyjev animirani film z istim naslovom iz leta 1994. Glasbo je prispeval Elton John, besedila pa Time Rice. Muzikal, v katerem so igralci oblečeni v živalske kostume, je režirala Julie Taymor. Muzikal, ki so ga prvič uprizorili 8. julija leta 1997 v Minneapolisu, je doživel takojšen uspeh in to še preden so ga uprizorili na znamenitem Broadwayu. Levji kralj je na evropske odrske deske stopil 19. oktobra leta 1999 na W est Endu. Muzikal sicer velja za enega največjih zaslužkarjev, ki je prehitel celo Webbrovega Fantoma iz opere, ki je prvi dosegel in presegel magično mejo šest milijard dolarjev.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtorica Alenka Urh začne Literarni večer z naslovom Evald Flisar: Popotnik po kraljestvu zgodb z nedvoumno ugotovitvijo: "Pisec, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar je eden največjih sodobnih slovenskih pisateljskih popotnikov," nato pa nam približa pisateljevo kompleksno in izvirno pisavo ter jo ponazori z odlomki iz pisateljevih romanov Na zlati obali (Mladinska knjiga), Začarani Odisej (Litera), Moje kraljestvo umira (Sodobnost) in Trgovec z dušami (Sodobnost). Skratka, v Literarnem večeru lahko spoznate avtorja kultnega romana Čarovnikov vajenec in prevajalca Zweigove mojstrovine Graditelji sveta v družbi njegovih poznejših romanov in v vrhunski pripovedni kondiciji. Avtorica scenarija Alenka Urh, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.