Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Adonis, eden najvplivnejših sodobnih arabskih pesnikov, je v arabskem svetu zaznamoval prehod od tradicionalnih k modernističnim pesniškim oblikam. Njegova poezija pogosto združuje mitološke, naravne in filozofske elemente. Kralj vetrov tematizira gibanje in nestabilnost kot temeljni značilnosti sveta ter ju povezuje z notranjim doživljanjem. Prevajalca Margit Podvornik Alhady, Mohsen Alhady, režiser Igor Likar, igralec Blaž Šef, tonski mojster Matjaž Miklič, redakcija Urban Tarman, Tina Poglajen. Posneto leta 2017.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.

Minuli konec tedna je v Mariboru potekalo tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope. Zmagovalec tega najprestižnejšega zborovskega tekmovanja na svetu je postal Zbor svetega Nikolaja iz Litije, ki je oktobra lani zmagal že na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus. Takrat smo pred mikrofon povabili zborovodkinjo zbora Heleno Fojkar Zupančič. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je več povedala o svoji umetniški poti ter o delu z zbori, ki pod njenim vodstvom prepričajo z vokalnimi sposobnostmi, zahtevnostjo programa in predvsem z močnim občutkom za interpretacijo skladb vseh slogovnih obdobij.

Isaac Albéniz je pomemben predstavnik španske klavirske glasbe in skupaj z Enriquejem Granadosom eden izmed začetnikov španskega nacionalnega sloga. Njegovo Špansko suito, op. 47 sestavljajo skladbe, napisane v letu 1886. Granada, Cataluña, Sevilla in Kuba izražajo značilnosti različnih španskih pokrajin in glasbenih slogov. Po Albénizovi smrti je leta 1912 založnik Hofmeister suiti dodal še štiri skladbe: Cádiz, Asturias, Aragón in Castilla. Albéniz je skladbe napisal za klavir solo, pozneje pa so doživele številne priredbe, med drugimi so jih za svoj inštrument prirejali mnogi klasični kitaristi.

Slovensko letalstvo ima pestro zgodovino. Od pionirskih letalskih dosežkov do presežkov sodobne izdelave letal. V stotih letih od Edvarda Rusjana in njegovih letal Eda do Panthere Iva Boscarola in njegove konstruktorske ekipe, ki v svetu nima prave primerjave, se je zvrstilo na desetine jadralnih in motornih letal slovenskih konstruktorjev, med njimi Stanka Bloudka, Antona Kuhlja, Borisa Cijana in drugih. Prav tako smo lahko ponosni na predvojne delavnice in obrate ter tudi na povojne tovarne za izdelavo letal Libis in Elan. Pika na i pa je ajdovsko podjetje Pipistrel s svojimi naprednimi in vizionarskimi letali, ki v letalstvu podirajo meje mogočega. Oddajo smo pred desetletjem posneli kot oddajo dokumentarno-feljtonskega uredništva o velikem razvojnem koraku, ki ga je naredilo letalstvo na Slovenskem v preteklih stotih letih.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Predvajamo koncert Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi z gostujočo violončelistko Aliso Weilerstein. Posnet je bil 22. januarja, na sporedu pa sta bili Simfonija za violončelo in orkester, op. 68 Benjamina Brittna ter Simfonija št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Dirigiral je Alan Gilbert.

V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.

Danes so pred nami znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, vsi pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, pred nami pa je njegov drugi del.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Interpretira dramska igralka Nina Valič, vezno besedilo bereta Ajda Sokler in Igor Velše, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev, produkcija 2026.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ogenj je dejanje in delovanje in pripoveduje zgodbo. To je pripoved, ki izvira iz drugačnega stanja zavedanja. Pripovedujejo jo imaginarne in metaforične osebe. Te se pojavljajo, križajo in izginjajo na dveh pobočjih, ki sta hkrati nasprotni obliki in videza iste substance. Notranje-zunanje, snovno-umetno, realnost -simbol. Točke stikov so točke poslušanja. Iz mirnosti in negibnosti pasivne kontemplacije se zavest z vdihom in izdihom zbudi v živahno dejavnost.

Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Izvajalec: Izidor Erazem Grafenauer, teorba.