Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Južni koncert mehiškega skladatelja Manuela Maríe Ponceja, tri skladbe iz filma Schindlerjev seznam Johna Williamsa ter Norveške plese, op. 35 Edvarda Griega.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v C-duru Franza Schuberta in Romunske ljudske plese Béle Bartóka.

Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.

Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.

Od skladateljeve smrti letos mineva 70 let. Gre za glasbenega ustvarjalca, ob čigar imenu navadno najprej pomislimo na dodekafonijo oziroma dvanajsttonsko kompozicijsko tehniko, s katero je malodane izvedel pravo revolucijo v glasbi 20. stoletja. Njegova religiozno obarvana dela pa ostajajo v ozadju in jih ne slišimo pogosto, čeprav so večinoma vsaj delno tonalna, skladatelj pa je v njih razodel svojo osebno vero, natančneje: svoj kompleksni odnos do vere, judovske identitete ter iskanja Boga.

Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Svetega Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Župnijski pevski zbor vodi Alojz Osvald.

»Simfonija št. 9 v D-duru« Gustava Mahlerja je izjemno obsežno delo, ki s svojo skoraj uro in pol trajajočo zvočno pokrajino poslušalca ne vodi skozi klasično pripoved, temveč skozi razplasteno izkušnjo časa, spomina in tihega poslavljanja. In prav to bomo zdaj slišali v Evroradijskem koncertu. Mahler v njej razširi simfonično formo do skrajnosti – prvi in zadnji stavek se razpirata kot velika loka, med katerima se srednja stavka pojavita kot ironičen, skoraj grotesken odsev sveta. Namesto dramatičnega vrhunca se glasba postopno umika, vse do skoraj neslišnega izginotja, ki bolj kot sklep ponuja občutek raztapljanja v tišini. Izvedel jo je Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

"O nikoli videni in nezaslišani prigodi, ki jo je hrabri don Kihot izpeljal brez nevarnosti, tako brez nevarnosti, kakor je še nikoli ni izpeljal noben drug sloveč vitez na svetu." Tako Miguel de Cervantes Saavedra uvede 20. poglavje 1. dela svojega slovitega romana o hrabrem vitezu. Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

izvajajo odlomke iz del Mozarta, Wagnerja, Gounoda, Donizettija in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 19. marca letos v koncertni dvorani kompleksa City Halls v Glasgowu. Tam je nastopil Škotski simfonični orkester BBC pod vodstvom svoje glavne gostujoče dirigentke, Bolgarke Delyane Lazarove. Najprej je bil na sporedu redko izvajani Koncert za dva klavirja v As-duru, ki ga je Felix Mendelssohn zložil pri 15 letih in v katerem sta pod imenom Duo Játékok kot solistki nastopili pianistki Naïri Badal in Adélaïde Panaget. Koncertni spored je v drugem delu dopolnila še Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetična', Petra Iljiča Čajkovskega.

Ko je neki nemški novinar vprašal papeža Leona XIV., katera knjiga ob spisih Avguština pove največ o njem, je rekel, da je to knjiga preprostega meniha brata Lovrenca od Vstajenja z naslovom Življenje v božji navzočnosti. Delo meniha, ki je bil samostanski kuhar, nagovarja tudi nekrščanske kroge. Njegovi spisi naj bi bili najbolj brano zahodno delo v Indiji. Zakaj lahko brat Lovrenc od Vstajenja, ki ni imel visoke izobrazbe, ustvarjalno vznemirja tudi ateiste in agnostike? Kaj je pravzaprav življenje v božji navzočnosti, kot je naslov te knjige, ki je izšla v ponatisu s papeževim predgovorom pri Založbi Salve? Gosta oddaje sta upokojeni nadškof Marjan Turnšek in teolog Jernej Leva.

Nemško danski ustvarjalec Dieterich Buxtehude je bil odličen organist, v njegovem skladateljskem opusu pa imajo najpomembnejše mesto vokalna dela in skladbe za inštrumente s tipkami, mnoge med njimi po mnenju raziskovalcev predstavljajo vrhunec tako imenovanega fantastičnega sloga v zgodnjebaročni dobi. Med njegovimi orgelskimi deli posebno mesto zavzemajo preludiji, toccate in fuge, ki združujejo svobodno improvizacijo s strogim kontrapunktom. Buxtehude je tudi avtor številnih obdelav koralnih napevov, v njegovem opusu je več kot 40 koralnih preludijev, koralnih fantazij in koralnih varijacij. Izbor njegovih del v cerkvi sv. Petra Mancrofta v Norwichu v Angliji izvaja angleški organist Graham Barber.

Izidor Cankar je bil deset let mlajši bratranec pisatelja Ivana. Uspešno in pomembno je deloval na različnih področjih. Bil je eden prvih pomembnih umetnostnih zgodovinarjev pri nas, pisatelj, kritik, prevajalec in diplomat. V svojem času je zelo dobro razumel pomen takratnega velikega ustvarjalnega obdobja Slovencev in v letih od 1910 do 1919 pripravil vrsto literariziranih intervjujev s takratnimi slovenskimi umetniki, ki so pomemben zapis o njihovem intimnem svetu, razmišljanjih in pogledih na umetnost. Pogovore, ki so bili novost v tedanji publicistiki, je imenoval Obiski. Objavljal jih je v literarnem mesečniku Dom in svet, pozneje so izšli tudi v knjižni obliki. Ob stoštirideseti obletnici rojstva Izidorja Cankarja objavljamo besedilo o njegovem obisku pri bratrancu pisatelju Ivanu Cankarju na Rožniku. Zapis je pomagal pri opremljanju Cankarjeve spominske sobe na Rožniku. Igralec Milan Štefe, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Jože Valentič, urednici oddaje Maja Žel Nolda, Tadeja Krečič Scholten. Posneto septembra 2018.

Jazzovski orkester KGBL je pomembna zasedba, v kateri so se kalili takorekoč vsi slovenski jazzisti. V Jazz Klubu Kazina so pod vodstvom češke dirigentke Stepanke Balcarove 17. aprila izvedli koncert njenih avtorskih kompozicij.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Bojan Krivokapić je eden izmed močnejših in prodornejših literarnih glasov pojugoslovanske književnosti mlajše generacije. Tako začne pisateljica Tina Perić avtorjev Literarni portret in v nadaljevanju predstavi njegov opus in nekatere njegove ustvarjalne poteze. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Perić, prevajalec Janko Moder, prevajalka Bojana Vajt, režiserka Saška Rakef, interpret Gregor Zorc, bralka Eva Longyka Marušič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

V oddaji Koža slike raziskujemo materialnost kot skupni princip likovne umetnosti in glasbe 20. stoletja. Dela Anselma Kieferja in Antonija Tàpiesa nas usmerjajo k razmisleku o površini slike kot nosilki pomena – kot prostoru, kjer se plastijo čas, zgodovina in izkušnja. Vzporedno glasba Arva Pärta in Henryka Góreckega razpira zvočni prostor, v katerem zvok deluje kot material: plasten, zadržan in izrazito prisoten. Oddaja tako odpira vprašanje, kako lahko umetnost preseže reprezentacijo in postane neposredna izkušnja – nekaj, kar ne le vidimo ali slišimo, temveč občutimo kot snov.

Pesnik, pisatelj in prevajalec Klemen Pisk je doslej izdal tri pesniške zbirke. Njegova poezija se pogosto giblje med refleksijo in intimno izkušnjo. V ciklu Konklave pesnik vstopa v zaprt prostor, v katerem se razkrivajo skriti pomeni. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Izvajalka: Petra Vidmar, zvonovi.