Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Suita št. 2 v G-duru, op. 35 Josepha Bodina de Boismortierja, Koncert v G-duru, Seibel 213 Johanna Davida Heinichena, Kvintet št. 2 v E-duru, G. 446 Luigija Boccherinija in Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Simfonija št. 34 v C-duru, K. 334 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Andante, drugi stavek iz Glasbe za godalni trio Milka Lazarja.

Pesem Bobnajte! Bobnajte! Bobni! je ameriški pesnik Walt Whitman napisal leta 1861, kmalu po prvi veliki bitki državljanske vojne. Bobni, o katerih piše, so vojaški bobni – zaradi vojne se vsakdanje življenje ne more nadaljevati; vojna je sila, ki vse spremeni. Čeprav je bil Whitman na strani unionistov, je njegovo pesem mogoče brati in slišati kot protivojno. Prevod Uroš Mozetič, interpretacija Karel Brišnik. Posneto 2004.

Na sporedu uvertura k ljudski spevoigri Rokovnjači Viktorja Parme, Histria et amor za flavto, rog in klavir Andreja Makorja, Sinfonietta Stanka Premrla, Adagio za flavto in klavir Janeza Komarja, simfonična pesnitev Gozdovi pojejo, op. 27 Blaža Arniča, Oj, deklica, povej mi to, za klarinet in klavir Petra Šavlija, Adagio za simfonični orkester Antona Lajovca in Žica – baletna suita za big band in simfonični orkester v štirih stavkih Janeza Gregorca.

John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modern Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powella, za orkester pa je tudi aranžiral.

V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih džezovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V drugem delu bodo zaigrali Matevž Smerkol, Manč Kovačič, Nikola Sekulović, Traja Brizani, Saša Borovec, Nino de Gleria in Aleš Avbelj.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars

Nada Vidmar je bila od leta 1945 do leta 1972 solistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo slovenski sopranistki Nadi Vidmar, eni najopaznejših opernih in koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Leta 1939 je postala študentka Julija Betetta na ljubljanskem glasbenem konservatoriju, leta 1942 pa je začela študirati na Akademiji za glasbo. Med prvimi solističnimi nastopi Nade Vidmar je bilo sodelovanje na koncertu, ki ga je Akademski pevski zbor ljubljanske univerze priredil na pobudo Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani decembra leta 1941. Istega leta ja začela peti v zboru ljubljanske Opere, v sezoni 1941/42 pa je kot študentka prvič nastopila v solistični vlogi Amorja v Gluckovi operi Orfej in Evridika. Njen prvi uradni operni nastop je bil leta 1943 v vlogi Konstance v operi – spevoigri – Beg iz Seraja Wolfganga Amadeusa Mozarta, takoj nato pa je odšla v partizane, kjer je sodelovala v partizanskem gledališču, nato pa v Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. V obsežnem repertoarju vlog v približno 40 operah je dosegla največja uspeha z vlogama Lucie v operi Lucia Lamermoor Gaetana Donizettija in Violette v Traviati Giuseppa Verdija, za katero je leta 1953 prejela Prešernovo nagrado. Predstavili bomo njene izvedbe opernih arij Konstance iz 2. dejanja Mozartove opere Beg iz Seraja, Violette iz 3. dejanja opere Traviata Giuseppa Verdija, Micaële iz opere Carmen Georgesa Bizeta in Manon iz istoimenske opere Julesa Masseneta.

Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.

Iz starodavne Galije se spet vračamo v njen osrednji del, današnjo Francijo. Predvajamo zelo sveži deli, obe vrhunski umetnini, ki bosta potrjevali, da obstajata le dve vrsti glasbe – dobra in slaba. Za začetek boste slišali skladbo s skrivnostnim naslovom Obsedenost Matla 2, v izvirniku Les Obsessions de Matl 2, francoskega skladatelja starejšega rodu, leta 1951 rojenega Jeana-Pierra Pommierja, nato pa še Talisman leta 1983 rojenega Thierryja Deleruyella.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Konec marca se je s slavnostno podelitvijo nagrad prvonagrajencem 55. Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG sklenilo letošnje največje slovensko glasbeno tekmovanje, ki je potekalo od 3. do 24. marca 2026 na glasbenih šolah v Ljubljani ter Akademiji za glasbo. Letos je bilo odprto za 12 disciplin: trobenta, rog, pozavna, tuba, evfonij, tolkala, harmonika, tamburica, kitarski duo, klavirski duo, komorne skupine z godali in klavirjem, jazz solo, predstavniki teh disciplin pa so 31. marca nastopili na koncertu na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Ta teden poslušamo njihove nastope, povedali pa bomo tudi, kateri so bili prvonagrajenci posameznih kategorij za vsako disciplino.

Aleš Učakar: Enakonočja, Andrej Lutman: Zarodek z vratarko, Mitja Velikonja: Po–mišljaj. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Pia Zala Meden in Jože Štucin.

Predvajamo tri dela, ki združujejo svetove jazzovske in klasične glasbe: Koncert za trobento in orkester Darijana Božiča, Trojni koncert za klavir, simfonični orkester in big band Milka Lazarja ter Crosswinds za jazzovsko trobento, altovski saksofon in orkester Božidarja Kosa.

Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026

V tokratni oddaji o ljudskih napevih Za en bokal muzike lahko prisluhnete ljudski glasbi, ki opeva jurjevo. Poznajo ga predvsem v izročilu Bele krajine, zaznamuje pa začetek pomladi.

Melodično iskren in ritmično očarljiv – Dvořákov violinski koncert združuje elemente češke plesne glasbe z bujnimi barvami poznoromantične orkestracije. Solist bo Benjamin Beilman, ki v nežne in strastne trenutke dela vnese svojo izraznost. Dirigent Andris Nelsons nas nato z Deseto simfonijo Dmitrija Šostakoviča popelje v povsem drugačen zvočni svet – oster obračun s Stalinovim režimom, ki ga zaznamujejo agresivni ritmi koračnic, disonantne harmonije in globoka žalost. Koncert se bo začel s slovesnim delom Cortège et Litanie Marcela Dupréja, v katerem Jan Liebermann igra na orgle Berlinske filharmonije.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V šestnajstem delu, naslovljenem s Homerjevim heksametrom Končno prišla sta na cilj, do postelje stare zakonske... se v skrajšani priredbi velikih epov poslavljamo od Odiseje. Pred nami sta še končni boj Odiseja s snubci in Penelopino spoznanje. V njem boste slišali odlomke iz 22. in 23. speva Homerjeve Odiseje. Prevajalca: Kajetan Gantar, Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Odisej – Ivan Rupnik Homer – Aleš Valič Agelaos – Robert Prebil Eurimahos – Željko Hrs Telemah – Jernej Kuntner Melantios – Marko Simčič Eumaios – Jurij Souček Eurikleia – Mina Jeraj Penelopa – Judita Zidar Atena – Jožica Avbelj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

Glasbena medigra.

Ob dnevu upora proti okupatorju se spominjamo dogodkov izpred 85 let, spominjamo se vojne in težkih odločitev. Tudi Literarni nokturno se pridružuje tej misli z izborom poezije Iga Grudna, Srečka Kosovela in Frana Albrehta, treh slovenskih pesnikov, v katere se je pristno vtkal duh časa. Oddaja nosi naslov po verzu Iga Grudna Ure slišim težko biti, izbrali pa smo pesmi Nočni glasovi (Igo Gruden), Ekstaza smrti (Srečko Kosovel), Molčali so (Fran Albreht) in Balada naših dni (Igo Gruden). Interpretirata Boris Kralj in Boris Juh, režiser Aleš Jan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje France Vurnik, Matej Juh. Leto nastanka 1983.

Oddajo bomo namenili trem jazzovskim kitaristom, ki so nas zapustili v lanskem letu: Georgeu Freemanu, Philu Upchurchu in Guidu De Leoneju.

Izvajalca: Godba Milice in dirigent Vinko Štrucl.