Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki ga ta teden namenjamo skladateljem, katerih doprsni kipi ponosno stojijo na Aleji skladateljev pred stavbo Glasbene matice Ljubljana, spoznavamo življenje in delo Emila Adamiča. Emil Adamič, eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, je bil vse življenje tesno povezan z Glasbeno matico. V tej ustanovi je pridobil svojo prvo formalno glasbeno izobrazbo in po prvi svetovni vojni postal eden izmed najdejavnejših članov društva Glasbene matice. V njem je bil odbornik, tri leta pa je vodil tudi Orkestralno društvo Glasbene matice.

Kitajska je s petnajstim petletnim načrtom naredila jasen premik od modela, ki je desetletja temeljil na hitri rasti, k modelu, ki v ospredje postavlja tehnološko avtonomijo in odpornost. Na Daljnem vzhodu ni več ključno, koliko gospodarstvo raste, ampak kako je zgrajeno in kako odporno je proti zunanjim pritiskom. Če bo Kitajska te cilje v prihodnjih letih uresničila – in dosedanje izkušnje kažejo, da jih pogosto –, kaj to pomeni za evropsko industrijo in za svet, v katerem se tehnologija vse bolj prepleta z geopolitiko? Bo stara celina na to odgovorila kot tekmica ali kot partnerica, ki razvoj razume drugače?

V oddaji bomo tudi danes v družbi Deškega zbora Fort Bend iz ameriške zvezne države Teksas, ki ga je leta 1982 ustanovil dirigent William R. Adams. V izvedbi mladih pevcev bomo slišali skladbe, ki so se zasidrale v ljudskem izročilu več narodov, za zasedbo deških glasov pa so jih priredili različni skladatelji. Zbor redno nastopa v Teksasu in dvajsetih drugih zveznih državah, gostoval je tudi drugod po svetu. za svoje delovanje pa je prejel vrsto nagrad.

Tokratno gasbeni sprehod nas bo popeljal od Zlatoroga Viktorja Parme preko Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v 10 slikah 'Boter petelin' Ivana Ščeka

Črt Sojar Voglar pravi: "Od začetka do današnjih dni ima glasba tri glavne temelje, brez katerih ne more obstajati: melodijo, ritem in harmonijo. Kdor teh elementov ne uporablja, ne piše glasbe, čeprav ustvarja – sklada. Kako te elemente čim izvirneje uporabiti danes, ne da bi pri tem zapadel v pretiran eklekticizem ali pa ne le eksperimentiral?" Odgovor na to in še marsikatero drugo vprašanje izveste v pogovoru s skladateljem.

Pod drobnogled bomo vzeli dva filma, v središču katerih je svet rastlin – to sta animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto in Tiha prijateljica (film o dogajanju okrog starega ginka) madžarske cineastke Ildikó Enyedi. Poleg tega bomo ob primeru filma Michael razmišljali o problematičnosti biografij glasbenikov, ki morajo ustrezati lastnikom avtorskih pravic te glasbe in se zato izogibajo kontroverznostim.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Travniki, ki sta jih skozi zgodovino družno oblikovala človek in narava, so prava zakladnica raznovrstnih rastlin. Ni presenetljivo, da se med travami, cvetlicami, zelmi vzpostavljajo zelo dinamični in kompleksni odnosi, v katere človek s kmetovanjem stalno posega in jih celo narekuje. Dobro poznavanje, kako se prepletajo naravne razmere in človekova dejavnost, pa poleg vpogleda v delovanje pestrih travniških združbe, naravovarstvenikom omogoča, da te posebne tipe travnikov tudi ohranjajo. V tokratnih Podobah znanja gostimo izredno profesorico doktorico Sonjo Škornik, ki raziskuje rastlinske združbe suhih in polsuhih traviščih. Deluje na Oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.

V ospredju oddaje Recital bo francoski godalni kvartet Arod. 13. aprila letos so v dvorani Wigmore nastopili njegovi člani: Julien Szulman in Alexandre Vu na violinah, Tanguy Parisot na violi ter Jérémy Garbarg na violončelu, ter izvedli dve deli. V uvodu je zazvenel Godalni kvartet št. 60 v G-duru, op. 76 št. 1, »Erdődy«, Josepha Haydna, zatem pa še Godalni kvartet št. 1 v D-duru, op. 11 Petra Iljiča Čajkovskega.

Arhitekturni mislec, ki arhitekturo razume kot razmislek o svetu, Juhani Pallasma, meni, da se o njej največ ne naučimo iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti. Leta 1936 rojeni arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob poudarja telo, čute in izkušnjo prostora; namesto o rešitvi govori o izpovedi ter poudarja sposobnost empatičnega vživljanja. Arhitektura pri njem ni zgolj funkcionalna, temveč način, kako človek vzpostavlja odnos do sveta – »kako se jaz in svet prepletata«, kot zapiše sam. Pri Outsiderju je nedavno izšel prevod njegovega dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte, ki je nastala po zgledu Rilkejevih pisem mlademu pesniku in razpira ključne vidike njegove misli. A knjiga je dragoceno branje za vse, ki se sprašujejo o lastnem odnosu do prostora, poudarjata prevajalec Luka O. Jerman in strokovni sodelavec Matevž Granda.

Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026

Pihalni orkester Akademije za glasbo Dirigent: Bart van Beneden Peter Jeretina, marimba Luka Ovčjak, evfonij Spored: D. R. Gillingham: Be Thou My Vision D. R. Gillingham: Koncert št. 2 za marimbo in pihala J. Strens: Dance Funambulesque P. Sparke: Pantomima P. Sparke: Dance Movements

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora in Orkestra Srednjenemškega radia pod vodstvom Keri-Lynn Wilson. Posnetek je nastal junija lani v koncertni hiši Gewandhaus v Leipzigu, nanj pa so se ujela dela Johanna Sebastiana Bacha v obdelavi Leopolda Stokowskega in Sergeja Ivanoviča Tanejeva: znameniti Toccata in fuga v d-molu in »Schüblerjev koral« Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zdramite se, nas kliče glas ter malo znana kantata Janez Damaščan, op. 1 Sergeja Ivanoviča Tanejeva.

Marija Švajncer, letnik 1949, ki je bila zaposlena kot predavateljica filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru, je do zdaj napisala deset filozofskih knjig, dve monografiji s področja literarne zgodovine, devet pesniških zbirk, štiri romane za odrasle in štiri za mladino, več uglasbenih pesmi in uprizorjenih lutkovnih iger. Lani je izšel njen humorni roman Ljubezen z robotom, postavljen v bližnjo prihodnost, v kateri glavna oseba knjige kupi robota – da mu vzdevek Boti –, ki naj bi bil njen družabnik in ljubezenski partner. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek, v katerem se z robotom šele začneta spoznavati. Interpretira Anja Novak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.

Poslušali bomo skladbe enega največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov – skladatelja, basista, aranžerja in dirigenta Miljenka Prohaska. Bil je član Zagrebškega jazz kvarteta, dirigent zagrebškega big banda, avtor standarda Intima ter drugih skladb in daljših del.