Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru Ludwiga van Beethovna, Trije stavki za flavto in orgle Jehana Alaina, Kvartet št. 1 v D-duru (prvi iz niza šestih Pariških kvartetov) Georga Philippa Telemanna in Violinski koncert št. 1 v F-duru Federiga Fiorilla.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Variacije za orkester na Haydnovo temo, op. 56a Johannesa Brahmsa in Fantazija v f-molu za klavir štiriročno, op. 226 Carla Czernyja.

Ob soočenju z vojno v Ukrajini in Gazi se ves čas postavljata vprašanji, kdaj bo vojne konec in kdaj se vojna kot taka sploh konča. Slovenska pesnica in prevajalka Živa Čebulj v pesmi "Vojna se ne konča zato" ponudi svoj odgovor na vprašanji, kdaj in zakaj. Režiserka Saška Rakef, igralka Mojka Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.

Na sporedu Polovski plesi iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina, 'Pastir' iz niza šestih Liričnih skladb, op. 54 Edvarda Griega, simfonična pesnitev Pomladna pesem, op. 16 Jeana Sibeliusa, Fantazija za harfo solo, op. 95 Camilla Saint-Saënsa, Koncert za violino in orkester št. 1 Philipa Glassa, Suite floral za klavir solo Heitorja Ville - Lobosa, Kubanska uvertura Georgea Gershwina, skladba 4 pianos Milka Lazarja in Mi za mir, za godalni orkester Janija Goloba.

Ernest Bloch je bil švicarsko-ameriški skladatelj, ki je za svojega življenja užival velik ugled in veljal za enega najizvirnejših skladateljev 20. stoletja. Pri šestih letih je od mame dobil flavto, leto dni pozneje pa je že napisal svoje prve skladbice – z notacijo, ki si jo je izmislil sam. Pri devetih letih je začel učenje violine ter pokazal izreden talent. Njegov prvi mentor je bil priznani švicarski violinist Louis Rey, ki je Blocha poučeval tudi na Ženevski glasbeni akademiji. Pozneje je svoje znanje izpopolnjeval še v Bruslju – tam je bil njegov mentor violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Toda Ernest Bloch se je že pri enajstih letih, ko je začel obiskovati Ženevski glasbeni konservatorij, odločil, da bo postal skladatelj. Najzgodnejša skladba v njegovem opusu je Andante za godalni kvartet, ki jo je napisal leta 1895 – star je bil petnajst let.

Oddajo smo namenili novejšim ploščam na katerih igrajo ali sodelujejo slovenski jazzovski glasbeniki. Poslušali bomo Big Band RTV Slovenija, pevki Katjo Šulc in Jadranko Juras, zasedbi Pantaloons in Oddelek 8, kitarista Davida Mozetiča in trio pianista Marka Črnčeca.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Nedavno so trije uredniki zbornika z naslovom »Discourses on mountains of Montenegro and Slovenia« (Springer, 2026), po naše Razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji, v prostorih Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU predstavili razloge, nekajletna usklajevanja in vsebino skupnega projekta 49 geografov, zgodovinarjev in arheologov iz Črne gore, Slovenije, Nemčije in Srbije. Monografija z razpravami o gorah v Črni gori in Sloveniji je na mreži prosto dostopna na povezavi https://doi.org/10.1007/978-3-031-99017-5 v elektronski verziji, tiskana pa vas bo stala okoli 50 eur. Predzgodba o nastanku zbornika gre desetletje nazaj in se začenja s sodelovanjem Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Od tam sta tudi dva izmed treh urednikov knjige, zgodovinarka dr. Olga Pelcer Vujačić, znanstvena sodelavka Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori, in zgodovinar izr. prof. dr. Peter Mikša z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Ta je bil tudi sogovornik v oddaji, v kateri se mu je pridružil tretji urednik, geograf dr. Matija Zorn, predstojnik GIAM ZRC SAZU. Zorn je po skupni odločitvi o pripravi zbornika tudi prevzel koordinacijo s 45 avtoricami in avtorji prispevkov. Ni naključje, da je med avtorji precej geografskih profilov, saj prispevki v 29 poglavjih znotraj šestih vsebinskih sklopov večinoma obravnavajo osrednje teme zgodovinske geografije, tako da se je cilj, predstaviti časovni lok razumevanja in ukvarjanja z gorami v obeh državah, po večini dosegel. Tudi sam zbornik je pri omenjeni založbi izšel v zbirki Historična geografija in geoznanosti. FOTO: Z leve Matija Zorn in Peter Mikša VIR: Program Ars, Goran Tenze

Poslušajte operne arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Georgesa Bizeta, Julesa Masseneta, Antonia Dvořaka in Jakova Gotovca, Mozarta, Bizeta, Masseneta, Dvořaka in Gotovca. Oddajo Ženske v svetu glasbe namenjamo sopranistki Zlati Ognjanović, ki je bila v drugi polovici 20. stoletja ena najopaznejših slovenskih opernih solistk. Kot vsestranska pevska umetnica se je posvetila tudi koncertnemu petju, izvajanju samospevov in drugih vokalno-instrumentalnih del ter petju v filmih in radijskih oddajah. Rodila se je 17. marca 1931 v Kropi kot Zlata Gašperšič, v veliki družini kot šesta izmed dvanajstih otrok. Solopetje je študirala najprej na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in nadaljevala na Akademiji za glasbo pri Jeanette Födransperg in Kseniji Novak Kušej, pri kateri je diplomirala leta 1980. V ljubljanski Operi je prvič nastopila leta 1953 v vlogi Siebel v Gounodevi operi Faust, ena njenih prvih vlog pa je bil Kerubin v Mozartovi Figarovi svatbi. Zlata Ognjanović je bila solistka Opere SNG Ljubljana od sezone 1953/1954 do leta 1984. Njen pevski repertoar je zajemal glasbo različnih slogov in obdobij od baroka do moderne, slovenskih in tujih skladateljev.

Zakaj je internet domala mrtev, zakaj narava ne pozna časa in zakaj ni ideologije brez sublimnega objekta? – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s knjigo Splet in subjekt, se pogovarjamo z avtorico, filozofinjo dr. Baro Kolenc.

Tokratni izbor prinaša 1. del slovitih Armenskih plesov Alfreda Reeda in Bolero Mauricea Ravela v priredbi za pihalni orkester Marca Tamaninija. Izvajalec je Orkester Slovenske vojske pod vodstvom Mitje Dragoliča, posnetka pa sta nastala 13. maja 2022 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na koncertu ob dnevu Slovenske vojske.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V peti oddaji, posvečeni Mednarodnemu klavirskemu tekmovanju Festivala Ljubljana, bo zaigral Youl Sun, drugovurščeni pianist tekmovanja. Za svoj nastop v finalu je izbral tretji klavirski koncert Prokofjeva, žirijo pa je navdušil tudi z izvedbo dela Trije stavki iz Petruške Igorja Stravinskega, za katero je prejel posebno nagrad za najboljšo izvedbo glasbenega dela iz 20. stoletja. Youl Sun je leta 2024 na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Gine Bachauer osvojil izjemno trojno nagrado, in sicer prvo nagrado, nagrado občinstva in nagrado študentske žirije. Istega leta je osvojil tudi skupno prvo nagrado na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v Seulu, kjer je požel številne pohvale za globino in prefinjenost svojega umetniškega mojstrstva. Aprila 2023 je pritegnil pozornost, ko je osvojil drugo nagrado in nagrado občinstva na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Viseu na Portugalskem. Sledile so najvišje nagrade na Mednarodnem tekmovanju ISANGYUN 2023, Mednarodnem klavirskem tekmovanju Istanbul Orchestra‘Sion 2024 in Mednarodnem glasbenem tekmovanju Marie Canals. Diplomiral je na šoli Yewon in je častni diplomant Umetniške gimnazije v Seulu, študiral pa je na Korejski nacionalni univerzi za umetnost v okviru programa za nadarjene. Od leta 2022 nadaljuje podiplomski študij v Franciji, kjer je diplomiral na Scholi Cantorum in na Pariškem konservatoriju.

Neža Zajc: Bele sence, Matjaž Virjent: Tudi smetarji pišejo lepe pesmi, Massimiliano Stefani: Trst, 1974. Recenzije so napisali Veronika Šoster, Marija Švajncer in Robert Šabec.

Na sporedu Quasi habanera za altovski saksofon in orkester Tomaža Habeta (solist Andrej Omejc), Koncert za klavir in orkester Petra Kopača (solist Klemen Golner) ter Tri epizode za violo in orkester Marijana Vodopivca (solist Mile Kosi).

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Poslušamo izbor starejših zvočnih zapisov prekmurskih ljudskih pesmi, ki jih je leta 1967 v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi z naslovom Pojdmo v Prekmurje predstavil Valens Vodušek ob spremnih besedah Miška Kranjca in Branka Šömna. Prekmurje in njegovo izročilo spoznavamo skozi pesmi, ki same zase govorijo o tamkajšnjih ljudeh, preteklosti in običajih.

Izjemen večer s Češkim filharmoničnim orkestrom in dirigentom Jakubom Hrůšo je 13. februarja v Pragi združil glasbo dveh skladateljev, ki sta domišljijo, naravo in notranja čustva preobrazila v prepričljivo orkestrsko pripovedovanje zgodb. Koncert je odprla poetična Pripoved o zimskem večeru Josefa Suka s svojo sanjsko liričnostjo in sijočim razpoloženjem, ki združuje veselje, nostalgijo in svetlobo. Vrhunec večera je bil Koncert za violino in orkester v d-molu Jeana Sibeliusa v izvedbi enega najbolj priznanih violinistov današnjega časa Augustina Hadelicha – delo strasti, virtuoznosti in nordijske melanholije. Program se je sklenil s Sibeliusovo simfonično pesnitvijo Oceanide in Sukovo Pravljico za orkester, op. 16.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Štirinajsti del cikla z naslovom ''Dom radostno spozna in poljubi zemljo žitorodno ...'' združuje odlomke iz XII., XIII., XIV. in XVI. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Pri pripovedi o Helijevi čredi in o srečanju Odiseja s Telemahom pa je uporabljen prevod Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Odisej – Ivan Rupnik Eurilohos – Iztok Valič Homer – Aleš Valič Alkinoos – Janez Albreht Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Menelaos – Tone Gogala Peisistratos – Niko Goršič Helena – Stannia Boninsegna Eumaios – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1995

Glasbena medigra.

Eleni Vakaló, ki se je rodila leta 1921 v Carigradu, je bila grška pesnica, umetnostna kritičarka in umetnostna zgodovinarka. Sodila je med ustanovitelje Svobodne delavnice za likovno umetnost Vakalo (danes kolidž Vakalo), kjer je vse do leta 1990 poučevala umetnostno zgodovino. Kot kritičarka in recenzentka je sodelovala z različnimi časopisi. Napisala je štirinajst pesniških zbirk, njen pesniški opus pa predstavlja neprekinjeno celoto, v kateri se pesmi in motivi prelivajo in nadaljujejo iz zbirke v zbirko, vse od zgodnjih zbirk Tema in variante iz leta 1945 in Spomini iz morastega mesta iz leta 1948 pa do zbirke Dejstva in zgodbe gospice Rozaline iz leta 1990, za katero je leto pozneje prejela grško državno nagrado za poezijo. Za svoj kritiški opus je prejela nagrado za esej Atenske akademije. Spada v povojno pesniško generacijo postnadrealistov. Umrla je leta 2001. Interpretira dramska igralka Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.

Oddajo bomo namenili glasbi enega najbolj prepoznavnih jazzovskih kitaristov - Lageja Lunda. Je Norvežan, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku. Z obširnim repertoarjem izvirnih skladb in mojstrskim pristopom k jazzovskim standardom Lund kot solist združuje osupljivo harmonično prefinjenost z izjemno tekočim mojstrskim igranjem.

Izvajalca: Petra Vidmar, marimba, in Izidor Erazem Grafenauer, kitara.