Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tridesetega aprila leta 1936 je umrl angleški pesnik Alfred Edward Housman. Rodil se je leta 1859, študiral je klasično filologijo, vendar je ni končal. V literarno zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira, ki je izšla leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Za Lirični utrinek smo izbrali Housmanovo pesem Ne reci mi; prevedel jo je Marjan Strojan. Leta 2003 jo je Interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

»Čeprav ne bi hotel že pred uprizoritvijo prejudicirati sodbo glasbenih in gledaliških kritikov, ki bodo po premieri poklicani podrobno oceniti najnovejšo Poličevo odrsko stvaritev, moram vendar vnaprej ugotoviti, da bo ljudska opera DESETI BRAT v polni meri dosegla svoj namen: slovensko gledališko občinstvo jo bo v najkrajšem času sprejelo za svojo«. (Smiljan Samec, 1951)

Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Program je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.

40. Slovenski glasbeni dnevi so med 17. in 23. aprilom s koncerti, muzikološkim simpozijem, razstavami in pogovori osvetlili razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti od začetkov radijskega oddajanja do danes. Letos namreč mineva sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem, to je bil prelomni dogodek, ki je glasbo prvič ponesel onkraj koncertnih dvoran in jo približal širšemu občinstvu. Na festivalu se je glasbena dediščina povezovala s sodobno umetniško prakso, celotno dogajanje pa je prepletlo zgodovinski spomin z živim utripom današnjega glasbenega prostora ter tako osvetlilo pomen radia kot enega ključnih posrednikov glasbene kulture.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Devinski grad stoji v občini Devin-Nabrežina v Italiji na strmi pečini nad Tržaškim zalivom, na robu kraške planote. Ob jasnem vremenu ponuja izjemen pogled na Jadransko morje. Zgrajen je bil v drugi polovici 14. stoletja kot nadomestilo starejšega gradu, od katerega so vidne le ruševine. Že več kot 400 let ga poseduje in upravlja ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. Danes je grad muzej in prostor živahnega dogajanja, koncertov, razstav in drugih kulturnih dogodkov. Zdaj so na ogled postavili še prav posebno zbirko instalacij iz - legokock. Skulpture so realistične. Devinski grad je znan po tem, da je v njem gostoval in napisal svoje znamenite Devinske elegije avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke. Ob stoti obletnici smrti so tudi njega počastili s skulpturo v naravni velikosti. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Jernej Boc.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V drugi iz niza oddaj, posvečenih posnetkom legendarne argentinske pianistke Marthe Argerich, najprej predvajamo posnetek, ki je nastal leta 1982 na koncertu v Berlinu. Mnogo let je bil ta zvočni zapis Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova, ki je eden od paradnih konjev Marthe Argerich, najbolj iskano blago snemalnega piratstva. Založba Philips se je po trinajstih letih odločila posnetek prečistiti, uradno izdati in ponuditi na trgu. Tu še vedno kotira kot ena najdrznejših in najbolj bleščečih izvedb tega izjemnega dela, ki ga je skupaj z Martho Argerich izvedel Radijski simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Riccarda Chaillyja. V drugem delu oddaje se posvečamo še nekaterim solističnim studijskim posnetkom legendarne pianistke, slišali boste lahko Scherzo št. 3 v cis-molu, op. 39 in Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina ter Angleško suito št. 2 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR

Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite.

Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.

Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.

K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.

Na 37. Imagu Sloveniae 2025 sta v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopila vrhunska slovenska violinistka Lana Trotovšek in kitarist Mak Grgić. V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae. 23. julija 2025 sta v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopila vrhunska violinistka Lana Trotovšek in kitarist Mak Grgić. Violinistka Lana Trotovšek že od leta 2005 živi in uspešno dela v Londonu, koncertira v Združenem kraljestvu, po Evropi in širše po svetu, je tudi zmagovalka mednarodnih tekmovanj in prejemnica številnih nagrad, med njimi nagrade Prešernovega sklada za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih, ki jo je prejela ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2021. Lana Trotovšek nastopa v duu s klavirjem in klavirskem triu Greenwich ter s priznanimi komornimi glasbeniki v drugih zasedbah v koncertnih dvoranah po Evropi, na Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Kitarist Mak Grgić iz Ljubljane je eden najopaznejših slovenskih glasbenikov. Je tudi trikratni nominiranec za nagrado grammy in cenjen kitarist, ki slovi po drznih programskih idejah in samosvojem pristopu k svojemu glasbilu. Grgićev repertoar obsega glasbo več obdobij in različnih slogov – od živahnih ritmov balkanske dediščine in španskih mojstrovin do novih del sodobnih skladateljev, mikrotonalnih inovacij in žanrskih prepletov z umetniki iz sveta jazza in glasb sveta. Glasbena umetnika sta na koncertu izvedla izvirna dela in priredbe skladb Johanna Sebastiana Bacha, Manuela de Falle, Astorja Piazzolle, Bele Bartoka in Julesa Masseneta.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Županova Micka, prva slovenska komedija po delu Antona Tomaža Linharta, je bila prvič uprizorjena leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini, in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obe besedili je priredil po tujih predlogah, vendar je njun nastanek pomenil velik praznik za Slovence. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki je vladal v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim – Boris Kralj Šternfeldovka – Mihaela Novak Monkof – Dušan Škedl Jaka, župan – Jože Zupan Micka – Majda Potokar Anže – Andrej Kurent Glažek – Stane Sever Napovedovalec predstave – Franček Drofenik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1967.

Glasbena medigra.

Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira – izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstra Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.

Rapsodijo Poletni dan na gori opus 61 je d'Indy napisal leta 1905 in jo uvrščamo kot mojstrovino ob njegove simfonične variacije Ištar opus 42. To je impresionistična glasba, navdihnjena z najrahlejšimi barvami, čustvi, občutji, vtisi. Navdih za to skladbo je dobil v prozni pesnitvi Rogerja de Pampelonne – pesnitvi naravi, polni pesniškega občutja.

Izvajalec: Klemen Golner, čelesta