Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Besedno zvezo Third Stream je leta 1957 definiral ameriški skladatelj Gunther Schuller. Ta nova zvrst naj bi vključevala prvine džeza in klasične glasbe, v osemdesetih letih pa je definicijo te besedne zveze natančneje uokviril oziroma določil, kaj vse tretji tok ni. V to zvrst naj ne bi sodil džez, zaigran na klasičnih glasbilih, niti ne klasična glasba, ki jo igrajo džezovski glasbeniki. Prav tako tretji tok ne pomeni poljubnega združevanja džezovskih in simfoničnih odlomkov.

Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.

Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.

V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo ta priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob koncu jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.

Kratka glasbena medigra.

V izvedbi oboistke Maje Kojc poslušajte skladbe Francisa Poulenca, Richarda Straussa, Blaženke Arnič, Nenada Firšta in Slavka Osterca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb z oboistko Majo Kojc, dolgoletno solistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je po uspešno opravljeni avdiciji postala redna članica orkestra septembra 1993. Maja Kojc je že naslednje leto postala 1. solistka oboistka orkestra, od junija 2013 pa je umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala oboo pri profesorju Božu Rogelji, študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu in ga končala z magisterijem. Poleg dela v orkestru igra in snema v različnih komornih zasedbah, hkrati je tudi ustanovna članica pihalnega kvinteta Ariart. Oboistka Maja Kojc bo nastopila v Sonati za oboo in klavir Francisa Poulenca, 1. stavku Koncerta za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, skladbi A propos Danubiana za oboo oz. angleški rog in klavir Blaženke Arnič, Kaganovih sanjah za oboo solo Nenada Firšta in v Pihalnem kvintetu Slavka Osterca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 30. aprila ob 17.05.

V oddaji bomo gostili p. Marjana Kokalja, jezuita in novega provinciala Slovenske province Družbe Jezusove. Njegovo imenovanje odpira več pomembnih vprašanj: kaj danes pomeni voditi jezuitsko skupnost v Sloveniji, kakšni so izzivi redovnega in duhovnega življenja ter kako jezuiti vidijo svoje poslanstvo v Cerkvi in družbi.

Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.

V širokem loku od Argentine do Indije, od Rusije do Brazilije, od Združenih držav do Izraela – da o Evropi ne govorimo – političnemu življenju zdaj že lep čas dajejo osnovni ton nacionalistične, populistične, mačistične, neliberalne in avtoritarne stranke, za katere se zdi, da konec koncev strežejo predvsem interesom oligarhov, lokalnih in globalnih. Nasprotniki teh novih, desno orientiranih političnih sil se ne obotavljajo svojih voditeljev zmerjati s fašisti. Izraz fašizem pa je obtežen s takšno zgodovinsko prtljago, s travmatičnim spominom na dvajseta, trideseta in štirideseta leta 20. stoletja, na tajno policijo, koncentracijska taborišča, zasužnjeno delovno silo, vojno agresijo, genocid in holokavst, da ni čisto jasno, ali so tovrstne diskvalifikacije, ta zmerjanja analitično primerna in politično učinkovita ali ne. Bolsonarovi, Modijevi, Trumpovi ali Putinovi podporniki pač lahko vedno opozorijo na že kakšno potezo, po kateri se njihovi voditelji očitno razlikujejo od zgodovinskih fašistov izpred 90 let, in tako otopijo ost očitkov svojih nasprotnikov. Ta retorična operacija se zdi precej spretna, precej učinkovita, a ob tem le ne gre pozabiti, da si njega dni celo Mussolinijeva in Hitlerjeva ideologija oziroma politična praksa nista bili podobni kot jajce jajcu. Zato si najbrž velja zastaviti tole vprašanje: ali mora neka politika izkazovati točno določen, zaokrožen, končen seznam simptomov, da jo smemo po pravici označiti kot fašistično, ali pa fašizem vendarle obstaja v, pogojno rečeno, različnih barvah, različnih okusih? In če drži to drugo: katere širše poteze so skupne vsem fašizmom – tako tistim iz klavrne zgodovine 20. stoletja kakor potencialno tistim, ki na svetovnem političnem odru delujejo danes? Natanko to je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v Glasovih svetov. Odgovore smo skušali najti ob listanju po knjigi Kako deluje fašizem, dobrih sedem let stari, globalno odmevni razpravi uglednega ameriškega političnega filozofa Jasona Stanleyja, ki je pred nedavnim pod založniškim okriljem Mladinske knjige izšla tudi v slovenskem prevodu. Kako natanko ameriški filozof razume fašizem in kako s pomočjo njegove analize opazovati našo sedanjost, smo preverili v pogovoru z novinarjem in komentatorjem časopisne hiše Delo, dr. Janezom Markešem, ki je slovenski izdaji Stanleyjeve knjige napisal spremno besedo.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.

Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.

40. slovenskI glasbenI dnevI so med 17. in 23. aprilom s koncerti, muzikološkim simpozijem, razstavami in pogovori osvetlili razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti od začetkov radijskega oddajanja do danes. Letos namreč mineva sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem, to je bil prelomni dogodek, ki je glasbo prvič ponesel onkraj koncertnih dvoran in jo približal širšemu občinstvu. Na festivalu se je glasbena dediščina povezovala s sodobno umetniško prakso, celotno dogajanje pa je prepletlo zgodovinski spomin z živim utripom današnjega glasbenega prostora ter tako osvetlilo pomen radia kot enega ključnih posrednikov glasbene kulture.

Umetniška dela, ki imajo trajno vrednost, vsebujejo v preglednem oblikovnem okviru tudi vsebino in znotraj nje sporočilo. Simfonija št. 5 v dmolu Dmitrija Šostakoviča je nastajala v času, kije celo v umetniških delih iskal spotikljivost (za režim) nevarnih razsežnosti. Šostakovičeva opera »Lady Mackbeth iz mcenskega okraja«, ki jo poznamo tudi po naslovu »Katarina Izmajlova« je v Sovjetski zvezi izzvala krivične kritiške napade. Na te napade je kot skesanec odgovoril skladatelj sam. Ustvaril je po slogu bolj dopadljivo (konservativno) glasbo, po izrazu pa izjemno močno, pokončno. Nastala je Peta simfonija v d-molu, ki je ob krstni izvedbi z orkestrom Leningrajske filharmonije in pod vodstvom dirigenta Jevgenija Mravinskega doživela ovacije, po drugi svetovni vojni pa tudi nikoli več omajano mednarodno priznanje.

Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.

V zadnji oddaji iz cikla Zgodbe kabareta se bomo ustavili na koncu dvajsetega stoletja in prisluhnili sodobnemu nemškemu kabaretu, kako si privošči utvare kapitalizma, pod katerega bliščem se skrivajo stari strahovi, hlapci pa se pod njegovim jarmom tolažijo s švicarskim sirom in najboljšim konjakom.

Prvi koncert letošnjega cikla ob 60-letnici Koncertnega ateljeja so izvedli v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. V oddaji Arsov art atelje bomo predstavili komentirane posnetke s prvega koncerta letošnjega cikla Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, ki obeležuje 60 let dejavnosti Koncertnega ateljeja. 20. aprila 2026 so v Viteški dvorani društva predstavili šest skladb sodobne slovenske glasbe, med njimi dve novi deli snovalcev tega koncerta: Matija Krečiča in Jaka Puciharja. Nastopili so: violinistka Anja Bukovec, pianista Jaka Pucihar in Lian Pucihar, klarinetistka Nina Pavšek, vokalistka Vita Mavrič in vokalni kvartet v zasedbi: Jasna Žitnik Remic, Jana Gamser, Samo Vovk in Bojan Bratuž. Predstavili so skladbe sodobnih skladateljev: Andreja Makorja, Matija Krečiča, Davida Beoviča, Črta Sojarja Voglarja in Jaka Puciharja na verze Vinka Möderndorferja.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V tokratni oddaji poslušamo spremenjena zvensko-zvočna okolja v glasbi nemško-ameriškega dua Eva-Maria Houben in Paul Beaudoin ter hibridne instalacije v specifičnih zvočnih prostorih ameriškega dua Cassia Streb in Tim Feeney.

Letos mineva sto let od smrti Rainerja Marie Rilkeja (1875–1926), enega najpomembnejših lirikov 20. stoletja v nemškem jeziku. Njegovo osrednje in najbolj znano delo so Devinske elegije. To je cikel desetih filozofskih pesmi, ki jih je Rilke pisal med letoma 1912 in 1922, v njih pa upesnjuje teme človeškega obstoja, lepote, trpljenja, ljubezni ter razmerja med življenjem in smrtjo. Elegije zaznamuje tudi liričen slog, ki združuje abstraktno mišljenje z živimi podobami. Ob omenjeni obletnici pesnikove smrti objavljamo njegovo Prvo elegijo. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Ivan Rupnik, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Izvajalca: Petra Vidmar, marimba in Izidor Erazem Grafenauer, kitara.