Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Presto iz Godalnega tria v G-duru, op. 53 št. 1 Josepha Haydna, Koncert za flavto št. 3 v D-duru, op. 6 Karla Friedricha Abla in stavek Menuet: Allegro iz Kvinteta za klarinet in godalni kvartet v B-duru Antonina Reiche.

Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (1926 – 2021) obsega pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Blyjeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To velja tudi za pesem v prozi z naslovom Čebula. Prevajalka Tina Kozin, interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič. Leto nastanka 2026

Poslušamo Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Estonsko plesno suito Eduarda Tubina, Sonato za violončelo in klavir Maurica Emmanuela, Temo in variacije v b-molu Karola Szymanowskega, Andante iz Koncerta za klavir in orkester v c-molu, op. 185 Joachima Raffa in prvi stavek iz Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksanda von Zemlinskega.

Na nedeljo božjega usmiljenja oz. belo nedeljo bo v ospredju velikonočna glasba starorimskega korala. Gre za napeve, ki so starejši od gregorijanskih in čeprav so jih izvajali v Rimu, je v njih mogoče slišati nekatere elemente bizantinske glasbe. Glasba torej, ki povezuje – tudi na dan, ko veliko noč praznujejo pravoslavni verniki; v starorimskih napevih se namreč združujeta vzhod in zahod, tako v melodijah kot v skupnem velikonočnem sporočilu.

Iz župnije Sveti Jernej -Opčine pri Trstu neposredno prenašamo sveto mašo na drugo velikonočno nedeljo. Daruje jo župnik mag. Franc Šenk. Pri maši sodeluje Mešani cerkveni pevski zbor Sveti Jernej z Opčin pod vodstvom Janka Bana. Organist je Vinko Škerlavaj. Izvajali skladbe tržaških in goriških zamejskih skladateljev.

Koncert odpira bogat zvočni svet zgodnje nemške romantike. Prvi del zaznamujeta kompoziciji skladatelja, ki je utrdil temelje nemške romantične opere in razvil solistično literaturo še za današnji čas osupljive iznajdljivosti in izraznosti. Letos praznujemo 200. obletnico smrti Carla Marie von Webra, zato je izbira programa tudi spominski poklon njegovi trajni glasbeni zapuščini, ki ostaja živa odrska izkušnja. Ne kot zgodovinski spomin, temveč kot neposredno srečanje z glasbo. Program: C.M. von Weber: Uvertura k operi Oberon, J. 306 C. M. von Weber: Koncert za fagot in orkester v F-duru, op.75 L. van Beethoven: Simfonija št.1 v C-duru, op. 21 Aleksandar Ranisavljev - fagot, Simfonični orkester RTV Slovenija, Slaven Kulenović - dirigent

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V aprilu mineva 410 let od smrti velikana španske književnosti, Miguela de Cervantesa Saavedra (1547-1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna pa je seveda nesmrtnost njegovega Don Kihota in njegovega zvestega oprode Sanča Pansa ter njunih dogodivščin, sploh v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je resnica in kaj laž. V izbrani prigodi - naslovili smo jo Sančo - glavar Baratarije, Sanča določijo za glavarja otoka, vendar mora prestati nekaj preizkusov. V smešnih okoliščinah, ko nastopi svojo službo, Sančo Pansa dokaže, da zna biti stvaren in moder. Prevajalec Niko Košir, interpret Brane Grubar, režiser Alen Jelen, glasbeni opremljevalec Sara Železnik, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Andrej Rot in Matej Juh. Leto nastanka 2012.

izpod peres Bacha, Händla, Alagne, Poulenca, Čajkovskega, Rossinija, Delibesa in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 15. maja lani nastopil na Klavirskem festivalu Ruhr, in sicer v Zgodovinski mestni dvorani v Wuppertalu, mestu v nemškem Porurju, ki leži med Essnom na severu, Düsseldorfom na zahodu in Kölnom na jugu. Na koncertu je Simfonike WDR iz Kölna vodil Axel Kober, od leta 2009 glasbeni direktor Nemške opere na Renu. Vsefrancoski program je odprla suita Pelleas in Melisanda, op. 80 Gabriela Fauréja, sledil je Ravelov Klavirski koncert v G-duru, v katerem je kot solist nastopil kanadski pianist Bruce Liu, program pa je zaokrožila še Simfonija v d-molu, op. 48 Césarja Francka, ki sodi med temeljna dela francoskega romantičnega simfonizma.

Na belo nedelja oziroma nedeljo Božjega usmiljenja obhajajo kristjani povezanost praznika Velike noči in 2. velikonočne nedelje. Ta je simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. Svoje izkušnje, in misli o tej nedelji nam bo zaupal minorit Vladimir Rufino.

Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno kompozicijo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200 letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, da bi napisal glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.

Potopisni roman Transverzala avtorja Jakoba J. Kenda je mozaik različnih vidikov Slovenije, kot se kaže s perspektive naslovne poti. Ta je bila predlagana že leta 1951, in sicer kot krožna pot, ki bi zaobjela ves slovenski planinski svet. A žal so uspeli realizirati zgolj polovico te zamisli. Tako je Kenda ob nekaj popravkih stare polovice določil tudi potek manjkajoče in leta 2019 prehodil cel krog. Pri tem sta ga tudi na najbolj divjem delu trase, od Snežnika do Kočevskega Roga, spremljala otroka zgodnjih najstniških let. Odlomek se osredotoča na njihove skupne priprave na pot. Interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2020.

Na drugem koncertu, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, bosta nastopila urugvajski kontratenorist Agustín Pennino, član londonske Kraljeve operne akademije, ter j​aponski pianist Satoshi Kubo, diplomant Konservatorija za glasbo v Parizu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avstrijska pesnica, pisateljica, dramatičarka in zvočna umetnica Natascha Gangl od leta 2007 dela kot samostojna avtorica in že več kot petnajst let živi in ustvarja v Avstriji, Španiji in Mehiki. Piše predvsem gledališka besedila, eksperimentalno prozo in eseje in ob tem raziskuje jezik v vseh možnih jezikovnih agregatnih stanjih. Spraševanje o slišanem je v samem jedru njene poetike, ki jo predstavlja pesnik, pisatelj in prevajalec Aleš Šteger, osredotoča pa se na tekst Tam kam, za katerega je avtorica maja leta 2025 prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. Prevajalec in avtor scenarija Aleš Šteger, režija Klemen Markovčič, interpretka je Darja Reichman, bralec veznega besedila Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.

Rembrandt je s svojo umetnostjo pokazal, da svetloba ni le optični pojav, temveč sredstvo razumevanja človeka. Bach pa je v glasbi ustvaril strukture, ki niso le matematične, temveč globoko izrazne. Oba umetnika nas vodita v prostor notranjosti – prostor, kjer se srečata pogled in zvok.

Znanstvenofantastični, filozofski roman Če se ne vrneš Anje Radaljac je umeščen v medapokaliptično prihodnost po ekološkem kolapsu. V središču pripovedi je Judita, nekromantka, ki s pomočjo tehnološkega sistema C(i)RI vstopa v liminalni prostor med življenjem in smrtjo ter skuša zavesti prepričati, naj se vrnejo v materialnost. Strokovni protokoli in jezik algoritmov se prepletajo z osebnim razpadanjem, z utrujenostjo, krivdo in z izgubo bližnjega. Vprašanje, ali je vrnitev sploh smiselna, postane hkrati družbeno in intimno. Roman odpira temeljne dileme sodobnosti: kako živeti v svetu, v katerem je smrt postala veliko bolj obvladljiv proces, a eksistencialna praznina ostaja; kako vztrajati v materialni realnosti, ko se zdi vabljivejša razpustitev; in kako ohraniti lastno zavest kot nekaj enkratnega v času, ki ga zaznamujejo algoritmi in vsezavest. Interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Poglajen, Leto nastanka 2026.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Izvajalka: Janja Brlec, citre