Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Mozartov Koncert za flavto in orkester št. 2 v D-duru, Petnajst valčkov za klavir štiriročno Johannesa Brahmsa, Concerto grosso št. 3, op. 10 Antonia Vivaldija in Uverturo h glasbeni drami Večni mornar Richarda Wagnerja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Poslušamo prvi in drugi stavek Simfonije št. 2 Larsa Erika Larssona in odlomek z začetka cikla z naslovom Zemlja in zrak in dež Geralda Finzija.

Ingeborg Bachmann, ena najpomembnejših avstrijskih avtoric 20. stoletja, je v svojem delu raziskovala razmerje med jezikom, subjektom in družbo. Njena poezija pogosto tematizira meje izražanja in možnost komunikacije. V pesmi Soncu svetloba deluje kot osrednji motiv, ki odpira vprašanja zaznave in pomena. Prevajalec Aleš Šteger, interpretinja Nina Skrbinšek, redakcija Staša Grahek, Tina Poglajen. Posneto leta 2004.

Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.

Letos mineva 270 let od rojstva W. A. Mozarta. Med drugim je ustvaril tudi več del na velikonočno marijansko antifono Regina caeli (Raduj se, kraljica nebeška). Zgodnejša, K. 127, zveni lahkotno in igrivo, z živimi zborovskimi deli in svetlim orkestrskim zvenom, poznejša K. 108 pa prinaša več širine in slovesnosti, z izrazitejšimi solističnimi vložki in bolj razkošno zvočno podobo. Obe povezuje prepoznavna, radostna aleluja, ki zaznamuje velikonočni čas.

Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega Pastirja, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Radlje ob Dravi. Mašuje župnik Jože Poljanšek. Namesto pridige ima nagovor bogoslovec Danijel Petric. Sodeluje mešani pevski zbor sv. Mihael z zborovodkinjo in organistko Urško Skalovnik.

Osemnajstega aprila je v Mariboru potekalo 36. Tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope – gre za najprestižnejše mednarodno tekmovanje na področju zborovske glasbe, na katerem se merijo zmagovalci najuglednejših evropskih tekmovanj. Slišali bomo nastope petih vrhunskih zborov iz različnih delov sveta v razprodani Unionski dvorani, od katerih bosta kar dva slovenska. Naslov letošnjega zmagovalca je osvojil Zbor sv. Nikolaja iz Litije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Aprilske oddaje Humoreska tega tedna so posvečene velikanu španske književnosti, Miguelu de Cervantesu Saavedri. Od njegove smrti letos aprila mineva ravno 410 let. Tokrat smo izbrali odlomek 10. poglavja drugega dela romana Veleumni plemič don Kihot iz Manče, ki, kot na začetku zapiše avtor, "pripoveduje o tem, kaj je iztuhtal Sančo, da je urekel gospo Dulsinejo, in o drugih, prav tako smešnih kakor resničnih pripetljajih". Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

... pojejo odlomke iz del Pacinija, Mozarta, Rossinija, Offenbacha, Bellinija, Korngolda, Verdija, Ponchiellija, Puccinija, Davida, Masseneta, Loesserja, Erwina in Bernsteina.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetke s koncerta Orkestra Romanske Švice, ki je 11. februarja letos nastopil v Victorijini dvorani v Ženevi. Tam je pod vodstvom južnokorejske dirigentke Eun-sun Kim v uvodu zazvenela orkestrska uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna. Sledil je Violinski koncert Franka Martina, v katerem je kot solist nastopil violinist Frank Peter Zimmermann, spored pa je dopolnila še Simfonija št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna.

Da bi bili z Bogom, nam ni treba biti vedno v cerkvi. Vsak si lahko v svojem srcu postavi kapelico, kamor se umakne, da se tam ponižno, skromno in v ljubezni pogovarja z Bogom, je zapisano v knjigi Življenje v božji navzočnosti. V njej so zbrane misli brata Lovrenca od vstajenja, ki je bil v 17. stoletju samostanski kuhar in čevljar. Kot smo poudarili v pretekli oddaji, je ta knjiga zaznamovala življenje Roberta Prevosta, zdajšnjega papeža Leona XIV. Nagovarjala pa naj bi tudi nekrščanske kroge. Kaj pomeni živeti v božji navzočnosti, kot je priporočal Nicolas Herman z meniškim imenom brat Lovrenc od vstajenja, ki je deloval v redu bosonogih karmeličanov v Parizu. V 2. delu oddaje smo obiskali samostan Sora, v katerem deluje Red bosonogih karmeličank. Pogovarjali smo se s karmeličanko sestro Moniko in laikom bratom Marjanom, članom tretjega svetnega reda karmeličanov.

Letos mineva 90 let od smrti Siegfrieda Karga Elerta, nemškega skladatelja, ki velja za enega najbolj samosvojih ustvarjalcev orgelske glasbe pozne romantike, s svojim osebnim slogom pa je izrazito zaznamoval prehod v 20. stoletje. Njegova dela razodevajo bogate harmonije, barvito zvočnost in sveže kompozicijske ideje, ki poslušalca hitro pritegnejo, hkrati iz njegove glasbe vejejo tako vplivi nemške tradicije kot francoske orgelske šole. Vse omenjeno pa ustvarja edinstveno zvočno govorico njegovih glasbenih umetnin.

Sedemindvajsetega aprila, ki ga zaznamujemo kot dan odpora proti okupatorju, je bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali dnevniške zapiske pesnika Edvarda Kocbeka, ki so nastali prav maja in junija 1941 in kažejo, kako je Kocbek doživljal tiste usode polne dni, ki jih je spremljal od blizu. Interpretacija Brane Grubar, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel. Posneto 2014. Redakcija Staša Grahek.

Pavel Mihelčič, skladatelj, profesor, urednik na programu Ars Radia Slovenija, improvizator, neutrudni organizator, dekan Akademije za glasbo, glasbeni kritik, esejist, publicist, dirigent, nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik drugih, prestižnih glasbenih nagrad in še bi lahko našteli. Vse to je bilo del njegovega življenja. Zdi se, kot da je v njegovem življenjepisu kar premalo prostora; za vse, kar se je dogodilo, za vse, kar je delal s srcem, z neizmerno voljo in navdušenjem ...

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Anton Ingolič (1907–1992) sodi med najpomembnejše predstavnike slovenskega realizma – njegovo pisanje je bilo sprva omejeno na tematiko, povezano s štajerskim in koroškim območjem (Lukarji, Na splavih, Ugasla dolina); pozneje je v svoja dela vključil tudi mestno okolje (npr. v mladinskem romanu Gimnazijka) in izseljenstvo. Lotil se je tudi zgodovinskega romana – v središču oddaje je njegov roman Pradedje, v katerem je Ingolič leta 1975 pisal o kmečkem uporu leta 1635; pisatelj je dogajanje postavil v svoje domače kraje. Pisatelj v oddaji tudi razmišlja o svojem ustvarjanju. Literarni portret je nastal leta 1978, ko je Anton Ingolič prejel Prešernovo nagrado. Avtorica Vida Curk, interpret Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, ton in montaža Staš Janež, režija Aleš Jan.

Kako zveni razpad telesa? Kako lahko slika postane skoraj slišna? V oddaji Telo kot napetost raziskujemo presunljive vzporednice med slikarstvom Francisa Bacona in glasbo Dmitrija Šostakoviča. Skozi ključna Baconova dela – od Študije po Velázquezovem Portretu papeža Inocenca X. do triptiha iz leta 1973 – in Šostakovičev Godalni kvartet št. 8 vstopamo v svet, v katerem telo in zvok postaneta prostor notranjih sil, pritiska in razpada. Oddaja razpira vprašanja eksistence, identitete in travme 20. stoletja – skozi umetnost, ki ne pripoveduje, temveč neposredno učinkuje.

Aleš Šteger je v romanu Ogenj črpal iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, poznejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj. Konkretno zgodbo ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti roman umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov. To je roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, o notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja. Z romanom se je Aleš Šteger uvrstil med deseterico nominirank in nominirancev za letošnjo nagrado kresnik. Interpretka Anja Novak, režiser Marko Rengeo, glasbna opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Izvajalca: Slavko Kovačič, klarinet in Žarko Ignjatović, kitara