Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Raziskujte minute za jezik

Rudi Šeligo: Jezik pascal

22. 9. 2022

V ospredju je mlad zakonski par, ki ne zmore uresničiti svoje človeške avtonomnosti, ker se znajde v konfliktu z družbo. Računalniški jezik pascal je namreč metafora za družbeni sistem, ki je kodiran tako, da v njem ne more in ne sme biti drugačnosti. Mlademu paru se v boju za preživetje razodene, da nad sistemom obstaja še nekaj – mistično, skrivnostno, česar z racionalnim jezikom ni mogoče ne razložiti ne odstraniti, in zato se odločita za stik z odrešujočimi skrivnostnimi silami, pa čeprav se s tem izročita trpljenju. Z njim se ne odrešita, temveč se po martiriju prikopljeta le do svojih vlog v družbenem sistemu. Dramaturg: Pavel Lužan Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Stojan Temlin – Ivo Ban Brina – Jožica Avbelj Vid – Evelin Pristavec Direktor Gartner – Kristijan Muck Predsednik kontrole – Aleš Valič Člani kontrole – Marijana Brecelj, Saša Miklavc, Boris Ostan Vedeževalka – Štefka Drolc Anuška – Nina Skrbinšek Muto – Janez Hočevar Veronika – Veronika Drolc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1985

Vincenc Gotthardt: "Slovenski jezik mi je velika srčna zadeva"

15. 9. 2022

Vincenc Gotthardt, ki je žirijo 31. literarnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars prepričal z zgodbo Pod barvami na sliki, pravi, da živi za slovenski jezik, "ki mi je velika srčna zadeva in mi je v veliko veselje v deželi, v kateri postaja vedno bolj tih in ponekod celo izginja". Izdal je dve knjigi. Leta 2014 je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšla knjiga risb vseh župnijskih cerkva na Koroškem z naslovom Sacra Carinthia. Farne cerkve krške škofije v črti in črki. Leta 2020 pa je pri isti založbi izšel še roman Na drugem koncu sveta, s katerim se je uvrstil med finaliste nominirancev za nagrado kresnik leta 2021.

Ivan Burnik Legiša: Ta jezik naš

8. 8. 2022

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta: Barbara Zupan in Jure Franko Ivan Burnik Legiša je bil rojen leta 1934 v Štivanu. Leta 1956 se je pridružil bratu v Avstraliji in tam opravljal različne poklice. Izučil se je za strojevodjo, delal v železarni, se ukvarjal z opali in steklom. Kot otrok je doživel fašistični požig vasi in šole, o čemer piše v pesmi z naslovom Za pravdo: „Še vidim vas do tal požgano, / še vidim dim se dvigovati za nami, / še vidim ustne trepetati mami. // Še vedno nosim v srcu / mrzeč spomin nad črno tiranijo, / ki nejenljivo kolovrati z mano.“ Prve pesmi je objavljal v izseljeniškem glasilu Misli. Je avtor številnih pesniških zbirk in knjig krajše proze, ki so večinoma izhajale v Adelajdi. To sporoča tudi naslovnica zbirke Ta jezik naš, na kateri je obris Avstralije, prelepljen s slovensko zastavo. Oblikoval jo je Marjan Pungartnik, ki je pesmi tudi uredil ter dodal spremno besedo, v kateri – med drugim – ugotavlja, da je poezija Ivana Burnika Legiše vračanje k slovenščini, ki ni le sredstvo sporazumevanja in določanja skupnosti, ampak izraža duha pripadnosti. Pesnik svoj odnos do izražanja naravnost izpove v drugi pesmi: „Pišem, pišem, pišem! / Ker mi misli / neverjetno hitro grejo, / pišem, kar zapišem.“ Bolj preprosto verjetno ni mogoče povedati. V zbirko Ta jezik naš je uvrščenih krepko prek sto pesmi, ki praviloma niso daljše od osemnajstih vrstic. Nekatere so rimane, druge v prostem verzu, a vse vsebujejo notranji ritem, kar jim zagotavlja spevnost. Tematsko segajo na številna področja pesnikovega dojemanja sveta in presojanja svoje vloge v njem. Pesni tudi o morda povsem banalnih stvareh, kot je na primer požrešnost, kar izraža pesem Preobjeden: „Moj napon trebuha / prenapokan kruha / poln je špeha. // V kisli drži / cmoka z usti, / preobjeden ne odneha.“ V tej in še nekaterih pesmi se kaže pesnikov nagib k smešenju stremuštva, pridobitništva in obsedenosti s predmetnim. Posebej velja omeniti pesmi, ki izražajo pesnikov odnos do matere, ki mu predstavlja tudi domovino. Obe sta mu dali vrednote, ki jim še vedno sledi. Ob listanju knjige in prebiranju pesmi se utrne misel, da pesnik ne jadikuje nad usodo in ne opeva sovraštva, prežetega z maščevanjem, temveč vse to presega in išče lepoto in skladnost v prav vseh stvareh. Morda je še najbolj zajedljiv v pesmi z naslovom Kritik X: „Prevzet, namišljeni gigant duha / pohabljeno napuhnjene zavisti, / mečkač, objet v osebnostni koristi, / žaljivo psuje, česar ne pozna.“ Ivan Burnik Legiša izpostavlja tudi nemir, ki mu je gibalo k pisanju. Ta nemir je določen z razdaljami med ljudmi in med obema domovinama, takšno razdaljo pa lahko zapolni le oplemeniteni jezik, poezija. V zvezi s tem naj izpostavimo, da je pesem, ki je dala zbirki naslov, prevedena tudi v angleščino, kar predstavlja hkrati pesnikov stik in njegovo razpetost. V tem smislu so pesmi v zbirki Ta jezik naš spodbuden primer slovenščine, ki poje svetu in sebi.

Moj materni jezik je fašizem, pravi galicijska pesnica in aktivistka Chus Pato

1. 9. 2022

Chus Pato, ki je bila ena izmed častnih gostij letošnjega festivala Dnevi poezije in vina, je v pesniški zbirki Fascinio – Očaranost – objavila pesem, v kateri pravi: »Moj materni jezik je fašizem.« Pesnica in aktivistka se je rodila v obdobju frankovske diktature, ko je bila galicijščina popolnoma prepovedana, in je tako lahko govorila le dovoljeni jezik fašističnega režima. Ob svoji poeziji je predstavila zapletene jezikovne razmere, v katerih je odraščala, feminizem v Španiji in Galiciji ter Odprto pismo Evropi, ki ga je napisala za letošnji festival. Foto: Dnevi poezije in vina.

Lahkonočnice - pravljice, ki otrokom pomagajo najti skupen jezik

2. 8. 2022

Nova serija Lahkonočnic prinaša šest novih zvočnih pravljic slovenskih pisateljev, ki otrokom približujejo bosanski, albanski, makedonski, ruski, ukrajinski in nemški jezik. Pravljice naj bi otrokom pomagale najti skupen jezik z njihovimi priseljenimi sovrstniki. Ustvarjene so v slovenščini, del dialogov pa vsebuje tuje besede ali fraze. Poleg slovarja jih spremljajo tudi igre za učenje tujega jezika. Lahkonočnice so brezplačno dostopne na spletu, nastale pa so v sodelovanju med podjetjem A1 Slovenija in Pionirskim domom – Centrom za kulturo mladih. Gostja oddaje je profesorica didaktike slovenščine na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem dr. Barbara Baloh.

"Glasba je univerzalni jezik, ki ne pozna meja"

9. 7. 2022

Violinistka Inga Ulokina se je z violino prvič srečala pri štirih letih. Ko s prsti in lokom boža čarobni instrument, se topijo srca. K temu zagotovo pripomore tudi njen ruski temperament, rojena je v Sankt Peterburgu, zdaj pa že 13 let živi v Celju. Trenutno je članica Zagrebškega komornega orkestra, na Glasbeni šoli Rogaška Slatina poučuje violino. Ob številnih koncertih pa najde čas tudi za sočloveka. Med drugim je pomagala ukrajinskemu pouličnemu glasbeniku, ki se je pred vojno vihro zatekel v knežje mesto. Dobrodelnih del ne obeša ne veliki zvon, saj se prav vsakemu lahko zgodi, da bo tudi sam potreboval pomoč, pravi. Z lokalno junakinjo Ingo Ulokino se je pogovarjal Matija Mastnak.

Italijanščina kot tuji jezik

13. 5. 2022

Zanimanje za izbiro italijanščine kot tuji jezik na splošni maturi sicer v zadnjem obdobju nekoliko pada, vseeno pa imamo za slabih 100 kandidatov kar nekaj uporabnih nasvetov, ki jim bodo 13. junija prav prišli. Eden izmed teh je na primer ta, da si pri bralnem in slušnem razumevanju vprašanja sledijo po vrsti. Prav tako imate pred slušnim razumevanjem čas, da si preberete vprašanja in se pripravite na to, na kaj boste morali odgovarjati. Če ste odgovor na kakšno vprašanje preslišali, se ne "zataknite", temveč sledite posnetku naprej. Slišali ga boste še enkrat. Doc. dr. Jana Kenda z ljubljanske Filozofske fakultete, sicer predsednica državne predmetne komisije za italijanščino, svetuje še, da ste pri bralnem razumevanju in pisnem sporočanju natančni pri zapisu besed, da ne pozabite na dvojne črke, apostrofe, uporabo členov in spreganje glagolov.

Jezik je hrbtenica človeka

2. 5. 2022

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.

Bretonci - ponosen narod, ki bo težko rešil svoj jezik

5. 7. 2022

Čeprav se za bretonski jezik razmere v zadnjem obdobju nekoliko izboljšujejo, pa to ni dovolj, da bi lahko Bretonci obrnili trende, ki kažejo, da njihov jezik izumira. Ukrepi francoske oblasti pri zatiranju regionalnih jezikov so bili preveč učinkoviti. Kako je mogoče, da so tudi ponosni Bretonci začeli opuščati svoj jezik, smo se pogovarjali s kulturnim antropologom prof. dr. Rajkom Muršičem.

Prepoznaj jezik domačinov

26. 3. 2022

Najprej prisluhnite posnetku. Sedite v kavarni evropske prestolnice in prisluškujete pogovoru domačinov za sosednjo mizo. Kje ste? a) v Budimpešti b) v Bukarešti c) na Dunaju d) v Bratislavi

Materni jezik

18. 2. 2022

Ste že po pozdravu ugotovili, kateri je njihov materni jezik? Njihov učni jezik je angleščina, nas pa je zanimalo, kako negujejo jezik svojih korenin.

Dušan Merc: "Vse kar imamo je jezik, brez jezika ne obstajamo"

8. 6. 2022

Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.

Upornik z jezikom za jezik, Stanislav Škrabec

29. 3. 2022

Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani (ponovitev oddaje). Foto: Pixabay

A magyar-szlovén műfordítás/Prevodi madžarskih literarnih del v slovenski jezik

19. 5. 2022

A Nagyító alatt című adás témája a magyar-szlovén műfordítás. Tema oddaje Pod drobnogledom so prevodi madžarskih literarnih del v slovenski jezik.

Jezik reformacije

3. 11. 2021

Reformacija je pomenila velik korak v evropski zgodovini. V devetinštiridesetih letih, kolikor je trajala reformacija na Slovenskem, je izšlo 56 knjig, kar je ogromen dosežek. V fokus oddaje smo postavili Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika doslej. Nastajal je več kot štirideset let (kar je za slovaropisje zelo kratko obdobje) in prvi zvezek je pravkar izšel. Gostje: dr. Majda Merše, dr. Andreja Legan Ravnikar, dr. Jonatan Vinkler in dr. Kozma Ahačič. Voditeljica: Nina Jerman

Naseliti se v slovenščini

6. 9. 2022

Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?

Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci

12. 1. 2022

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Žižkovo knjigo Jezik, ideologija, Slovenci so označili kot "anticipacijo slovenske zgodovine". Pa je ideologijo danes še moč brati na enak način, kot jo je bral Žižek pred tridesetimi leti? Leto 1987. Čeprav še vlada samoupravljanje, se začenjamo Slovenci znotraj SFRJ čedalje bolj prepoznavati kot delavni, varčni, pobožni in pridni. In tedaj izide delo Slavoja Žižka: Jezik, Ideologija, Slovenci, ki je sežetek rezultatov raziskovalne naloge Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev iz zgodnjih let 1980. S Stojanom Pelkom smo govorili o tem, kako brati Žižkovo knjigo 30 let po izidu, s Kozmo Ahačičem pa o tem, katera je ključna beseda za Slovenstvo. In katera beseda nas je najbolj zaznamovala? Katera ima največ ideološkega naboja?

Slovenski znakovni jezik

16. 11. 2021

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

6. nujna seja Odbora za zunanjo politiko, prenos

5. 10. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Vlado Malezije na drugi strani v imenu Evropske unije 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Tajsko na drugi strani v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi

4. redna seja Odbora za pravosodje

3. 10. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o povrnitvi in odvzemu sredstev

Znakovni jezik, podkast, zvoki, razvedrilna oddaja za mlade

15. 1. 2022

V tokratnem Krompirju se učimo osnove slovenskega znakovnega jezika, Matjaž Juhart iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je predstavil pomen znakovnega jezika za vse, ki slabo ali sploh ne slišijo. V družbi Nike in Nika pa sta tudi Žiga X Gombač in nekdanji Firbcolog Peter, voditelja novega podkasta za mlade Mala malca. Oddajo je tolmačila tolmačka slovenskega znakovnega jezika Špela Uršič Andres.

Človek, ne jezi se!, izobraževalno-dokumentarni film

6. 10. 2022

»Človek, ne jezi se!« je kratek dokumentarni film, ki pripoveduje zgodbo o edinem slovenskem pritlikavem paru. Martina in Anton se trudita živeti popolnoma običajno družinsko življenje, ki pa je zaradi njune velikosti vsak dan znova pred preizkušnjo. Poleg tega se nenehno spopadata s predsodki, ki jih ljudje običajne velikosti gojimo do tistih, ki bolehajo za genetsko boleznijo ahondroplazijo. Zakonca nizke rasti, ki imata sina 'normalne' velikosti, te predsodke razbijata na različne načine. Film »Človek, ne jezi se!« nastavlja ogledalo vsem tistim »majhnim« ljudem, ki si domišljajo, da so veliki.

Jezik in javni mediji

20. 9. 2021

Tedenska 55-minutna oddaja magazinsko-informativnega formata, ki ob ponedeljkih zvečer ob 21.uri v živo teče na prvem programu TV Slovenija, je postala kultna zaradi svojega alternativnega in drznega pristopa k obdelavi različnih tem in dogodkov. S tem si je prislužila tudi mnogo nominacij in nagrad viktor. Udarni prispevki, polemične debate v studiu z voditeljem Marcelom Štefančičem jr., provokativni nastopi Igorja Vidmarja in ostalih kolumnistov, pridige Petra Mlakarja itn., tečejo pod uredniškim vodstvom Alenke Kotnik. V Studiu City se znajdejo zgoščeni in učinkoviti pregledi dogodkov preteklega tedna, analitični prispevki o notranjepolitičnih in svetovnih dogodkih, sodobni kulturi, družbeno perečih tematikah.

Babno Polje

6. 10. 2022

Babno Polje je kraj ob južni meji, najbolj znan po ostrem podnebju, saj so tam izmerjene najnižje temperature pri nas. Se je pa v kraju od nekdaj marsikaj zanimivega dogajalo in leta 1997 je Babno Polje obiskala radijska ekipa in tam poleg pripovedi posnela tudi nekaj ljudskih pesmi, ki jih poslušamo skupaj s še nekaterimi iz bližnjih krajev.

12. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

30. 9. 2022

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 4. 10. 2022

5. nujna seja Odbora za gospodarstvo

5. 10. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A), nujni postopek

Carla, italijanski film

6. 10. 2022

Televizijski film Carla je posnet po avtobiografskem romanu Carle Fracci (20. 8. 1936–27. 5. 2021), ki velja za eno največjih baletnih plesalk 20. stoletja. Rodila se je v Milanu, oče je bil voznik tramvaja, mama delavka v tovarni. Med vojno je nekaj časa živela pri sorodnikih na deželi. Leta 1946 je prvič vstopila v znamenito milansko Scalo, kjer je kasneje postala primabalerina. Leta 1964 se je poročila z gledališkim režiserjem Beppejem Menegattijem, rodil se jima je sin Francesco. Plesala je na številnih svetovnih odrih in v družbi največjih imen svetovnega baleta, kot so Barišnikov, Bruhn, Godunov in Nurejev. CARLA / Italija / 2021 Scenarij: Graziano Diana, Chiara Laudani Režija: Emanuele Imbucci V glavnih vlogah: Alessandra Mastronardi, Euridice Axen, Paola Calliari, Alan Cappelli Goetz, Leo Dussollier, Paola Lavini

Mira Marko, dokumentarni portret

6. 10. 2022

Dokumentarni portret Mire Marko, ki je med obema svetovnima vojnama veljala za eno najboljših alpinistk. Gorništvo v vseh možnih oblikah je del narodove slovenske identitete. Alpinizem, kot njegova najbolj ekstremna in žlahtna oblika, je vedno spremljal duh herojstva, žrtvovanja in plemenitosti. Mira Marko Debelakova je s prvenstvenim vzponom leta 1926 po severni steni Špika razburkala tedanjo slovensko in evropsko alpinistično javnost. Časopisi po alpskih državah so njen vzpon kovali v zvezde. Njen dosežek je bil v vseh pogledih vrhunski, ker pa je to storila ženska, je bila to še dodatna dimenzija in vzrok kontroverznosti. Zaradi njenega, objektivno vrhunskega alpinističnega udejstvovanja, je Mira Marko ena od najboljših slovenskih alpinistk v zgodovini.

Prekmurski knjižni jezik

13. 8. 2021

Le malokdo ve, da Slovenci nimamo le enega knjižnega jezika – ampak kar dva. Prvega, starejšega, tistega, ki se je začel razvijati s Primožem Trubarjem sredi 16. stoletja, seveda poznamo in – bolj ali manj uspešno – uporabljamo vsi. Kaj pa je z drugim? – Ta se je začel razvijati v prvi polovici 18. stoletja na skrajnem severovzhodu slovenskega narodnega ozemlja in ga danes poznamo kot prekmurski knjižni jezik. V še ne tako oddaljeni preteklosti je bil na desnem bregu Mure na precej slabem glasu, češ da predstavlja nedopusten odklon od osrednjeslovenske knjižne norme, da torej slabi našo narodno enotnost, spričo česar bi ga bilo treba čim hitreje poslati na pregovorno smetišče zgodovine. No, danes pa, ravno obratno, skupaj z jezikoslovci in literarnimi zgodovinarji končno spoznavamo, da je med 18. stoletjem in koncem prve svetovne vojne razmeroma obširna slovstvena produkcija v prekmurskem knjižnem jeziku pravzaprav odigrala ključno vlogo pri ohranjanju slovenskega značaja Prekmurja in Porabja. Drugače rečeno: ko bi ne bilo številnih knjig, časopisov, koledarjev in rokopisov, napisanih v knjižni prekmurščini, bi najbrž ne mogli, kakor to storimo vsakega 17. avgusta, obeleževati praznika združitve Prekmurcev z matičnim narodom. Zato smo v tokratnem Kulturnem fokusu pod drobnogled vzeli prekmurski knjižni jezik, njegov nastanek, najvišje dosežke in usodo v zadnjem stoletju, to pa smo dopolnili še s premislekom o literarni ustvarjalnosti sodobnih prekmurskih avtorjev in avtoric, ki seveda pišejo v, pogojno rečeno, Trubarjevi slovenščini. Pri vsem tem nam je pomagal publicist, urednik in literarni zgodovinar Franci Just, eden vodilnih poznavalcev literarne zgodovine slovenskega panonskega prostora. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: originalna izdaja Küzmičevega Nouvega Zakona na razstavi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota l. 2009 (Wikipedia, javna last)

Zgaga, španski film

5. 10. 2022

Komična drama. Ko se Sari, elegantni poslovni ženski, ponudi priložnost, da kupi sanjsko stanovanje, ne more verjeti svoji sreči. Prostor je svetel in zračen, z veličastnim razgledom, in kar je še posebej neverjetno, zelo zelo poceni. A pogodba ima majhno posebnost: eden od členov vključuje tudi Lolo, osemdesetletno lastnico, ki jo bo Sara »prevzela« s stanovanjem vred in ima pravico ostati v njem do smrti. Sara meni, da bo kmalu postala edina lastnica, saj ima Lola že dva srčna obvoda, kadi kot Turek in pije. Toda stvari se ne razpletejo, kakor Sara pričakuje. Lola z vsakim dnem postaja bolj živahna, Sarino življenje pa se zapleta. Med popolnoma različnima ženskama v stiski se nazadnje stke nenavadno prijateljstvo … EL INCONVENIENTE / ONE CAREFUL OWNER / SPAIN / 2020 Režija: Bernabé Rico / Scenarij: Bernabé Rico, Juan Carlos Rubio / Igrajo: Juana Acosta, Kiti Mánver, Carlos Areces, Daniel Grao, José Sacristán, Daniel Muriel, Gemma Giménez, Beatriz Arjona, Juanfra Juárez, Vicky Luna, Rosario Lara, Juan Carlos Rubio, Nacho Ortega …

1. redna seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

3. 10. 2022

Dnevni red seje: 1. Položaj avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah

Tajkuni: Ruska federacija, britanska dokumentarna serija, 1/3

7. 10. 2022

Danes je na svetu približno tri tisoč ljudi, ki veljajo za milijarderje. Tridelna dokumentarna serija predstavi ruske, ameriške in kitajske velebogataše in pojasni njihov vpliv na sodobno družbo. 1. del: Ruska federacija Ruska federacija ima kar nekaj milijarderjev oziroma oligarhov, kot pravimo njenim tajkunom. Prva generacija oligarhov izvira iz časov, ko je Sovjetska zveza naredila prve korake proti tržnemu gospodarstvu. Kljub velikanskemu bogastvu pa je njihova neodvisnost že dolgo omejena z vdanostjo ruski vladi oziroma njenemu predsedniku Putinu. Nekateri so na lastni koži občutili, kaj pomeni, če se mu postavijo po robu. Spet drugim pa so zaradi ruskega napada na Ukrajino marsikje zamrznili premoženje. TYCOONS / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Guy Gilbert

4. nujna seja Odbora za gospodarstvo, 2. del

21. 9. 2022

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek

4. nujna seja Odbora za gospodarstvo, 1. del

21. 9. 2022

Dnevni red seje: A1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), nujni postopek

5. nujna seja Odbora za pravosodje

21. 9. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

»Ruska država danes zlorablja ruski jezik za netenje sovraštva in opravičevanje sramotne vojne proti Ukrajini.«

11. 3. 2022

Inter arma silent musae, med vojno muze močijo, pravi stara latinska modrost. Ampak od začetka ruske invazije na Ukrajino se je vendarle oglasilo ogromno umetnikov z vsega sveta, ki so obsodili agresijo Kremlja. Med njimi so ameriški oskarjevec Sean Penn, srbska pionirka body arta Marina Abramović, in preganjani indijski pisatelj Salman Rushdie. Zanimivo pa je, da so med Putinovimi najostrejšimi kritiki pogosto kar pisatelji in pisateljice iz – Rusije. O tem, kako se ruski književniki odzivajo na vojno v Ukrajini, sta se pogovarjala Rok Valenčič in Goran Dekleva.

6. nujna seja Odbora za zdravstvo

21. 9. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

5. nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino

5. 10. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju (ZIUVI), nujni postopek

Zvezde velikega platna - Clint Eastwood, britanska dokumentarna serija

6. 10. 2022

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: CLINT EASTWOOD Clint Eastwood je zaslovel z vlogami možatih negativcev v t. i. špageti vesternih Sergia Leoneja in kot pokvarjeni policist v seriji filmov Umazani Harry. V drugem delu kariere pa se je razvil v enega najbolj cenjenih avtorjev sodobne ameriške kinematografije. Kot režiser ima izjemen čut za subtilno obravnavo družbene problematike v filmu. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2019 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman

5. nujna seja Odbora za finance, prenos

24. 9. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 (OdPSD22–24-B) 2. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022) 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223-A), nujni postopek

10. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

7. 10. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z vzpostavitvijo pogojev za zakonitost volitev, enotno uporabo zakonodaje, ki se nanaša na volilne in referendumske postopke, za zagotavljanje javnosti, integritete, nepristranskosti in objektivnosti dela komisije ter poštenostjo izvedbe volitev ter referendumov

Dane Zajc: Zakaj in Vprašaj

2. 10. 2022

V igri nastopata prijatelja Zakaj in Vprašaj, ki se ves čas nekaj sprašujeta. Kotalita se iz enega vprašanja v drugega, ta pa so tako duhovita, da se bomo vsi zabavali. Igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Zakaj – Urška Hlebec; Vprašaj – Božo Vovk. Avtor izvirne glasbe: Jani Golob; tonska mojstrica: Metka Rojc; dramaturg: Ervin Fritz; režiser: Mile Korun. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1991.

5. nujna seja Odbora za obrambo, prenos

20. 9. 2022

Dnevni red seje: 1. Predstavitev Revizijskega poročila o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske

Tkalci zvoka, Ludovico Einaudi, Hauschka, Joep Beving in Hania Rani, nemški glasbeni dokumentarni film

5. 10. 2022

Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo.

Pesmi iz kantate Kje je Tina?

30. 9. 2022

Predstavljamo otroško kantato Kje je Tina, ki je nastala na pobudo uredništva za otroško glasbo Prvega programa Radia Slovenija. Petnajst pesmi iz kantate je leta 2021 izšlo na zgoščenki založbe Kakovostnih programov RTV Slovenija.Otroški pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija izvajata pesmi Barbare Gregorič Gorenc, ki jih je uglasbil Matevž Goršič.Vrtiljak, Gugalnica, Zobozdravnik, Očka je utrujen, Pesem o čebelici, Metulj in roža ter Rolkar.

4. nujna seja Odbora za obrambo, posnetek

19. 9. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Rb2022)

Kam z oblačili?

7. 10. 2022

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Vintič moda

7. 10. 2022

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

11. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

23. 9. 2022

Dnevni red seje: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 26. 9. 2022 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 29. 9. 2022 3. Izredno zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 30. 9. 2022

Zvezde velikega platna - Claudia Cardinale, britanska dokumentarna serija

5. 10. 2022

O največjih hollywoodskih zvezdnikih, njihovih igralskih karierah, zasebnem življenju in njihovem mestu v zgodovini filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: CLAUDIA CARDINALE Igralka sicilijansko-tunizijskega rodu je premogla širok igralski razpon. Njen prvi zakon s producentom Francom Cristaldijem jo je pahnil v stisko, saj je morala zaradi vzdrževanja javne podobe skrivati nosečnost in pozneje otroka. Cristaldi je iz nje naredil seksualni simbol italijanskega filma. Izvirni naslov: STARS OF THE SILVER SCREEN / DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna serija, 2016 / Nastopajo: Derek Malcolm, Ian Nathan, Neil Norman