Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Raziskujte minute za jezik

Italijanščina kot tuji jezik

13. 5. 2022

Zanimanje za izbiro italijanščine kot tuji jezik na splošni maturi sicer v zadnjem obdobju nekoliko pada, vseeno pa imamo za slabih 100 kandidatov kar nekaj uporabnih nasvetov, ki jim bodo 13. junija prav prišli. Eden izmed teh je na primer ta, da si pri bralnem in slušnem razumevanju vprašanja sledijo po vrsti. Prav tako imate pred slušnim razumevanjem čas, da si preberete vprašanja in se pripravite na to, na kaj boste morali odgovarjati. Če ste odgovor na kakšno vprašanje preslišali, se ne "zataknite", temveč sledite posnetku naprej. Slišali ga boste še enkrat. Doc. dr. Jana Kenda z ljubljanske Filozofske fakultete, sicer predsednica državne predmetne komisije za italijanščino, svetuje še, da ste pri bralnem razumevanju in pisnem sporočanju natančni pri zapisu besed, da ne pozabite na dvojne črke, apostrofe, uporabo členov in spreganje glagolov.

Dušan Merc: "Vse kar imamo je jezik, brez jezika ne obstajamo"

8. 6. 2022

Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.

Jezik je hrbtenica človeka

2. 5. 2022

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.

A magyar-szlovén műfordítás/Prevodi madžarskih literarnih del v slovenski jezik

19. 5. 2022

A Nagyító alatt című adás témája a magyar-szlovén műfordítás. Tema oddaje Pod drobnogledom so prevodi madžarskih literarnih del v slovenski jezik.

Prepoznaj jezik domačinov

26. 3. 2022

Najprej prisluhnite posnetku. Sedite v kavarni evropske prestolnice in prisluškujete pogovoru domačinov za sosednjo mizo. Kje ste? a) v Budimpešti b) v Bukarešti c) na Dunaju d) v Bratislavi

Materni jezik

18. 2. 2022

Ste že po pozdravu ugotovili, kateri je njihov materni jezik? Njihov učni jezik je angleščina, nas pa je zanimalo, kako negujejo jezik svojih korenin.

Upornik z jezikom za jezik, Stanislav Škrabec

29. 3. 2022

Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani (ponovitev oddaje). Foto: Pixabay

Jezik reformacije

3. 11. 2021

Reformacija je pomenila velik korak v evropski zgodovini. V devetinštiridesetih letih, kolikor je trajala reformacija na Slovenskem, je izšlo 56 knjig, kar je ogromen dosežek. V fokus oddaje smo postavili Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika doslej. Nastajal je več kot štirideset let (kar je za slovaropisje zelo kratko obdobje) in prvi zvezek je pravkar izšel. Gostje: dr. Majda Merše, dr. Andreja Legan Ravnikar, dr. Jonatan Vinkler in dr. Kozma Ahačič. Voditeljica: Nina Jerman

Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci

12. 1. 2022

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Žižkovo knjigo Jezik, ideologija, Slovenci so označili kot "anticipacijo slovenske zgodovine". Pa je ideologijo danes še moč brati na enak način, kot jo je bral Žižek pred tridesetimi leti? Leto 1987. Čeprav še vlada samoupravljanje, se začenjamo Slovenci znotraj SFRJ čedalje bolj prepoznavati kot delavni, varčni, pobožni in pridni. In tedaj izide delo Slavoja Žižka: Jezik, Ideologija, Slovenci, ki je sežetek rezultatov raziskovalne naloge Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev iz zgodnjih let 1980. S Stojanom Pelkom smo govorili o tem, kako brati Žižkovo knjigo 30 let po izidu, s Kozmo Ahačičem pa o tem, katera je ključna beseda za Slovenstvo. In katera beseda nas je najbolj zaznamovala? Katera ima največ ideološkega naboja?

Dober večer: dr. Nada Šabec

16. 5. 2022

Dr. Nada Šabec je profesorica lingvistike, dvakratna prejemnica Fulbrightove štipendije. Prvič jo je prejela za magistrski študij na Univerzi Pennsilvanija, in drugič za podoktorski študij in raziskave na Univerzi Georgetown v Washingtonu. Bila je gostujoča predavateljica na številnih evropskih in ameriških univerzah, njeno življenjsko delo pa je raziskovanje identitet Slovencev v Severni Ameriki.

Slovenski znakovni jezik

16. 11. 2021

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

Znakovni jezik, podkast, zvoki, razvedrilna oddaja za mlade

15. 1. 2022

V tokratnem Krompirju se učimo osnove slovenskega znakovnega jezika, Matjaž Juhart iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je predstavil pomen znakovnega jezika za vse, ki slabo ali sploh ne slišijo. V družbi Nike in Nika pa sta tudi Žiga X Gombač in nekdanji Firbcolog Peter, voditelja novega podkasta za mlade Mala malca. Oddajo je tolmačila tolmačka slovenskega znakovnega jezika Špela Uršič Andres.

»Ruska država danes zlorablja ruski jezik za netenje sovraštva in opravičevanje sramotne vojne proti Ukrajini.«

11. 3. 2022

Inter arma silent musae, med vojno muze močijo, pravi stara latinska modrost. Ampak od začetka ruske invazije na Ukrajino se je vendarle oglasilo ogromno umetnikov z vsega sveta, ki so obsodili agresijo Kremlja. Med njimi so ameriški oskarjevec Sean Penn, srbska pionirka body arta Marina Abramović, in preganjani indijski pisatelj Salman Rushdie. Zanimivo pa je, da so med Putinovimi najostrejšimi kritiki pogosto kar pisatelji in pisateljice iz – Rusije. O tem, kako se ruski književniki odzivajo na vojno v Ukrajini, sta se pogovarjala Rok Valenčič in Goran Dekleva.

Jezik in javni mediji

20. 9. 2021

Tedenska 55-minutna oddaja magazinsko-informativnega formata, ki ob ponedeljkih zvečer ob 21.uri v živo teče na prvem programu TV Slovenija, je postala kultna zaradi svojega alternativnega in drznega pristopa k obdelavi različnih tem in dogodkov. S tem si je prislužila tudi mnogo nominacij in nagrad viktor. Udarni prispevki, polemične debate v studiu z voditeljem Marcelom Štefančičem jr., provokativni nastopi Igorja Vidmarja in ostalih kolumnistov, pridige Petra Mlakarja itn., tečejo pod uredniškim vodstvom Alenke Kotnik. V Studiu City se znajdejo zgoščeni in učinkoviti pregledi dogodkov preteklega tedna, analitični prispevki o notranjepolitičnih in svetovnih dogodkih, sodobni kulturi, družbeno perečih tematikah.

Prekmurski knjižni jezik

13. 8. 2021

Le malokdo ve, da Slovenci nimamo le enega knjižnega jezika – ampak kar dva. Prvega, starejšega, tistega, ki se je začel razvijati s Primožem Trubarjem sredi 16. stoletja, seveda poznamo in – bolj ali manj uspešno – uporabljamo vsi. Kaj pa je z drugim? – Ta se je začel razvijati v prvi polovici 18. stoletja na skrajnem severovzhodu slovenskega narodnega ozemlja in ga danes poznamo kot prekmurski knjižni jezik. V še ne tako oddaljeni preteklosti je bil na desnem bregu Mure na precej slabem glasu, češ da predstavlja nedopusten odklon od osrednjeslovenske knjižne norme, da torej slabi našo narodno enotnost, spričo česar bi ga bilo treba čim hitreje poslati na pregovorno smetišče zgodovine. No, danes pa, ravno obratno, skupaj z jezikoslovci in literarnimi zgodovinarji končno spoznavamo, da je med 18. stoletjem in koncem prve svetovne vojne razmeroma obširna slovstvena produkcija v prekmurskem knjižnem jeziku pravzaprav odigrala ključno vlogo pri ohranjanju slovenskega značaja Prekmurja in Porabja. Drugače rečeno: ko bi ne bilo številnih knjig, časopisov, koledarjev in rokopisov, napisanih v knjižni prekmurščini, bi najbrž ne mogli, kakor to storimo vsakega 17. avgusta, obeleževati praznika združitve Prekmurcev z matičnim narodom. Zato smo v tokratnem Kulturnem fokusu pod drobnogled vzeli prekmurski knjižni jezik, njegov nastanek, najvišje dosežke in usodo v zadnjem stoletju, to pa smo dopolnili še s premislekom o literarni ustvarjalnosti sodobnih prekmurskih avtorjev in avtoric, ki seveda pišejo v, pogojno rečeno, Trubarjevi slovenščini. Pri vsem tem nam je pomagal publicist, urednik in literarni zgodovinar Franci Just, eden vodilnih poznavalcev literarne zgodovine slovenskega panonskega prostora. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: originalna izdaja Küzmičevega Nouvega Zakona na razstavi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota l. 2009 (Wikipedia, javna last)

Možganski labirint: OŠ Mežica in OŠ Miška Kranjca LJ

28. 5. 2022

Tekmovalci iz ekip OŠ Mežica in OŠ Miška Kranjca LJ so našli besede LISTJE, SPELJATI, SANI in SRČKAN. Najdeš ti še kakšno?

3. nujna seja Odbora za kulturo, prenos

24. 6. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija

Slovenski znakovni jezik naj bo dostopen v vseh sferah življenja

21. 12. 2021

Dan slovenskega znakovnega jezika je od letošnjega junija na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vpisan v slovensko ustavo, kar pomeni, da je priznan kot samostojen in avtohton jezik. Z željo, da bi poudarili pomen nadaljnjega razvoja slovenskega znakovnega jezika, ki trenutno obsega le okrog 21 tisoč kretenj, in zagotovili dostopnost v vseh sferah življenja, predvsem pri izobraževanju, je zveza ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ustvarila dokumentarni film 62.a, v katerem pretresljive osebne izpovedi odstirajo, kako je prepoved rabe maternega jezika v izobraževanju usodno zaznamovala gluho jezikovno manjšino. Na oder prihaja tudi stand-up komedija Decibel-ga, v kateri nastopajo tudi gluhi igralci. Predvajan bo glasbeni videospot Verjemi vase, ki je v celoti dostopen ljudem z izgubo sluha. Osrednje sporočilo zveze je, da si želijo vključujoče družbe oziroma dostopnost na vseh področjih življenja, pove Tina Grošelj iz Zveze društev gluhih in naglušnih ter scenaristka dokumentarnega filma 62.a

3. nujna seja Odbora za pravosodje, 2. del

23. 6. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog deklaracije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu (DePREZT) 2. Predlog deklaracije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini (DePRBNVH)

3. nujna seja Odbora za pravosodje, 1. del

23. 6. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog deklaracije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu (DePREZT) 2. Predlog deklaracije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini (DePRBNVH)

2. nujna seja Odbora za kulturo, 1. nadaljevanje

22. 6. 2022

Dnevni red seje: 1. Krnjenje novinarske in uredniške avtonomije ter pravice do obveščenosti kot poslanstva javne RTV Slovenija

2. nujna seja Odbora za kulturo, prenos

22. 6. 2022

Dnevni red seje: 1. Krnjenje novinarske in uredniške avtonomije ter pravice do obveščenosti kot poslanstva javne RTV Slovenija

Znak in Evin študij

23. 4. 2022

Študentka Eva si je na steno v sobi obesila plakat z znakom (kot ga prikazuje slika), ki je povezan z njenim študijem. Kaj Eva študira? a) filozofijo b) psihologijo c) sociologijo d) pravo

2. nujna seja Odbora za zunanjo politiko, prenos

29. 6. 2022

Dnevni red seje: 1. Zahteva Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 95. člena Zakona o davčnem postopku 2. Poročilo o delu Slovenskega inštituta za revizijo za leto 2021 3. 43. in 44. poročilo o poroštvu Republike Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki 4. Poročilo o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2021 5. Enaindvajseto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2017, 2018, 2019 in 2020 6. Poročilo glede opravljenega nadzora Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., ter izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. 10. do 31. 12. 2021 7. Letno poročilo Banke Slovenije 2021 z letnim obračunom Banke Slovenije 2021 (računovodski izkazi), ki je sestavni del tega poročila, in Finančni načrt Banke Slovenije za leto 2022 8. Poročilo o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu 2021, Letno poročilo Agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 2021, ki vsebuje tudi letni obračun za leto 2021 in Finančni načrt Agencije za trg vrednostnih papirjev za leti 2022 in 2023

Prepoznaj književno zvrst

30. 4. 2022

Dobro poslušaj pogovor med Rokom in Jasno. Kratka duhovita zgodba, ki z ironijo in izraženim moralnim naukom opozarja na napake ljudi, je: a) ep b) bajka c) pravljica d) basen

2. nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino

23. 6. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (ZVPI-C), druga obravnava 2. Predlog odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto (OdUFIINM)

Kaj pomeni frazem 'delati se Francoza'?

14. 6. 2022

V zadnji rubriki Kotiček za jeziček je bil govor o frazemu “delati se Francoza”. Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Urška Planinc, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.

Razstava Moj jezik je jezik mozaika

12. 4. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Prepoznaj evropski jezik

15. 5. 2021

Avtor besedila Evropske himne Oda radosti je Friedrich Schiller, uglasbil jo je Beethoven. Če bi bil Schiller takrat še živ, bi se avtorja pogovarjala v jeziku, ki je danes uradni jezik v: a) eni državi b) sedmih državah c) dveh državah d) desetih državah #TuEU #močjavnosti @evropski.parlament.ljubljana @europeanparliament

Maja Gal Štromar, Gregor Geč: Črkolandija

26. 6. 2022

V deželi črk so se črke sprle. Abeceda je čisto ponorela. Ana in Bine, sestrica in bratec, pa zaradi tega ne moreta prebrati pravljice. Zato se odločita, da bosta črkam predano in pogumno pomagala k ponovni jezikovni slogi. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Kitara: Uroš Usenik, DJ: Simon Stojko Falk, klavir in sampler: Gregor Strniša Tehnični asistent: Sandi Zgonc Ana - Barbara Cerar Bine - Saša Tabaković Mama - Maja Sever Oče - Zvone Hribar Zdravnica Slovnica - Marijana Brecelj dr. Slovar - Andrej Nahtigal Črka A - Aljaž Jovanović Črka O - Nina Valič Zbor soglasnikov, samoglasnikov in črk - Aja Kobe, Gorazd Logar, Maja Sever, Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2010.

V kraljestvu palčkov

24. 6. 2022

V kraljestvu palčkov je glasba Marija Kogoja k pravljični igri Josipa Ribičiča. Skladatelj je uglasbil vse med proznim govorom navedene pesmi, nekatere je skrajšal in priredil, druge pa razširil s ponovitvami in jih s tem vsebinsko zaokrožil. Dogajanje je razpeto med človeško naravo deklice, ki želi na svobodo in k materi, ter pravljičnim in igrivim svetom palčkov, ki bi radi deklico obdržali za kraljično. Kogojevo glasbo V kraljestvu palčkov je z Vokalno skupino Čarnice, flavtistko Mileno Lipovšek in pianistko Matejo Urbanč leta 2005 prvič posnel na nosilec zvoka tržaški dirigent Stojan Kuret.

Jezik gluhoslepih

16. 3. 2021

17. februarja je ustavna komisija državnega zbora RS na seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Kakšen je jezik gluhoslepih in kako poteka komunikacija v tem jeziku - o tem se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Simono Gerenčer Pegan, ki je tudi strokovni vodja združenja.

Izpadanje las

22. 6. 2022

Minute za zdravje namenjamo težavi, s katero se najpogosteje srečamo po petdesetem letu, lahko pa tudi že veliko prej. Govorimo o izpadanju las. Vrste izpadanja, vzroke zanje in načine zdravljenja nam je predstavil dermatolog Sandi Luft iz Derma centra.

Slovenske rokometašice prespale uvodnih 12 minut in izgubile proti Angoli

27. 6. 2022

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

Belokranjsko kresovanje

23. 6. 2022

Poslušamo posnetke s kresovanja v Beli krajini v sedemdesetih letih in arhivske posnetke kresnih pesmi, pa še nekaj drugih izvedb belokranjskih ljudskih pesmi, bolj ali manj povezanih z vrhuncem svetlobe v letu. Poslušamo tudi različice petja kresnic iz različnih krajev in obdobij, pa tudi zvoke dvojnic, ki so včasih spremljale to petje.

Jezik gluhoslepih v ustavi

4. 6. 2021

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2. nujna seja Odbora za zdravstvo

23. 6. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D), skrajšani postopek

V naši ustavi odslej tudi slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih

7. 6. 2021

V državnem zboru so v petek razglasili ustavni zakon, po katerem se ustava dopolnjuje z novim 62. a-členom, in sicer s pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, s svobodno uporabo italijanskega in madžarskega znakovnega jezika na območjih, kjer sta uradna jezika italijanščina ali madžarščina, in svobodno uporabo in razvojem jezika gluhoslepih. Gre za zgodovinski korak, saj je bila gluhim in ljudem z gluhoslepoto priznana temeljna človekova pravica – pravica do njihovega maternega jezika. Slovenija je tako postala peta država po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski, ki je slovenski znakovni jezik vpisala v ustavo, in prva država, ki je v svojo ustavo vključila jezik gluhoslepih. Kakšne pravice prinaša vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo gluhim? In kakšne pravice jezik gluhoslepih ljudem z gluhoslepoto? Za kaj vse bo treba poskrbeti, da ustavna določba ne bo ostala le mrtva črka na papirju? Kdaj bomo dobili zakon, ki bo urejal pravice gluhoslepih? Na ta vprašanja so iskali odgovore voditeljica Petra Medved in gostje: – dr. Ciril Ribičič, vodja strokovne skupine za vpis znakovnega jezika v ustavo, – Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, – dr. Simona Gerenčer, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan, – Tone Petrič, strokovni sodelavec na ZDGNS. Govor gospoda Petriča in pogovor v celoti je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Natalija Spark. Tolmačenje bo mogoče spremljati na spletni strani Prvega. V oddaji smo slišali tudi izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča.

Cunamiji – grozeče svarilo planetu, francoska dokumentarna oddaja

29. 6. 2022

Eden izmed najsmrtonosnejših naravnih pojavov so cunamiji. Nenadni in izjemno močni valovi lahko v nekaj urah uničijo vse na svoji poti. Kako naj se svetovno priobalno prebivalstvo torej zaščiti pred katastrofalnimi posledicami? Znanstveniki cunamije vse bolje razumejo, razvijajo učinkovite modele dinamike in verjetnih scenarijev sosledja dogodkov. Dokumentarna oddaja sledi znanstvenikom tudi na zahodno obalo indonezijskega otoka Sulavesi v mesto Palu, ki ga je cunami razdejal leta 2018, pa v Neapeljski zaliv, kjer mestu preti morebiten cunami, ki bi ga lahko sprožil vulkan Stromboli, in na japonsko obalo. TSUNAMIS, FACING A GLOBAL THREAT / Francija / 2019 / Režija: Pascal Guerin

Jezik gluhoslepih v ustavo

27. 5. 2021

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ

16. 6. 2022

Dnevni red seje: 1. Javnofinančna situacija v Republiki Sloveniji in opozorila Fiskalnega sveta 2. Revizijsko poročilo Računskega sodišča "Učinkovitost priprave in izvedbe projekta drugi tir železniške proge Divača-Koper"

Blob – genij brez možganov, francoska dokumentarna oddaja

28. 6. 2022

Blob ali znanstveno physarum polycephalum je ena izmed sluzastih plesni, enocelični organizem, ki obstaja že milijardo let. Je izjemno enostaven, a hkrati presenetljivo zmogljiv. Čeprav nima oči, ust, želodca in nog, vidi, voha, prebavlja in se lahko premika. In čeprav je brez možganov in živčnega sistema, je zmožen reševanja zapletenih problemov, celo uporabe strategij. Mar lahko govorimo o inteligentnem bitju? THE BLOB, A GENIOUS WITHOUT A BRAIN / Francija / 2019 / Režija: Jacques Mitsch

Himalajski vrhovi treh Slovenk

25. 6. 2022

Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.

Odpotovanja: Libija, potopis, 2/13

27. 6. 2022

Po uvodnih zapletih z vstopnimi vizumi se Scott in Justin ter snemalec Andre lahko odpravijo v Tripolis. Libija je bila zahodnim obiskovalcem več kot 20 let nedostopna. Najprej si ogledajo slovito Leptis Magno, nato pa nadaljujejo proti jugu. V zapuščenem mestu Gadames uprizorijo skeč in ga v domišljiji poskušajo obnoviti. Razposajeno se lovijo in izgubijo, potem pa se odpravijo v osrčje Sahare – tokrat so njihov cilj velikanske sipine. Justin si je vtepel v glavo, da bo deskal z njih. Ob pogledu na prelepo zeleno oazo in jezerce mu to naposled tudi uspe. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Ugriznite se v vaš jezik ali ugriznite se v svoj jezik?

28. 5. 2021

Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?

Odpotovanja: Maroko, potopis, 1/13

27. 6. 2022

Justin se po koncu prvega leta potovanja sam potepa po Franciji in Španiji. Tam se dobi s starima prijateljema Scottom in Andrejem, ki sta prišla na kratek oddih v praznično Sevillo. Skupaj jo mahnejo v Gibraltar, kjer Justina nadlegujejo sladkosnede opice. Od tam se s trajektom odpravijo na drugo celino. V Maroku obiščejo mesto Fez in tradicionalno kazbo. Navdušeni so nad prijaznostjo Maročanov. V gorovju Atlas pa se mukoma povzpnejo na najvišji vrh Severne Afrike. Ob tem podvigu spoznajo, kako zelo si vsi trije še želijo potovati, spoznavati in snemati nove dežele. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Debelost - epidemija sodobnega časa, francoska dokumentarna oddaja

27. 6. 2022

Debelost povzroča bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, mišično-skeletne težave, nekatera rakava obolenja, neplodnost, lahko je vzrok za prezgodnjo smrt. Presežne vrednosti sladkorja, ki ga precej zaužijemo s predelano hrano, v telesu povzročajo neravnovesje, tudi hormonalno. Dobički, ki jih kujejo velike korporacije z uspešno prodajo predelane sladke in slane hrane, pa so gorivo za svetovno pandemijo debelosti. Precej težje je namreč tako učinkovito promovirati polnovredno, nepredelano hrano. Žal je predelana hrana navadno precej cenejša in dostopnejša potrošnikom z nizkimi prihodki. Dokumentarna oddaja predstavi tudi, kako se s pandemijo debelosti spopadajo na politični, znanstveni, gospodarski in socialni ravni v ZDA, Mehiki, Čilu in Nemčiji. GLOBESITY / GLOBESITÉ / Francija / 2020 / režija: Sylvie Gilman, Thierry de Lestrade

1. redna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

15. 6. 2022

Dnevni red seje: 1. Zaključni račun in poročilo o delu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za leto 2021 2. Pobude in vprašanja članov Odbora

Enzo Smrekar, Atlantic Droga Kolinska

21. 6. 2022

Enzo Smrekar, glavni direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska, podpredsednik za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi, odgovarja na vprašanja o prehranski in energetski draginji, inflaciji, izvozu, dodani vrednosti, zaposlenih, trajnosti, vodenju in avtentičnosti, o nekaj idejah iz koalicijske pogodbe in o športu (je tudi predsednik Smučarske zveze). O sebi pove, da je jutranji človek, zadostuje mu štiri do pet ur spanja, ob sedmih je na delovnem mestu, vendar nima rutinskega urnika. Ves čas je v življenjskem ritmu in miselnem toku, ki prepleta intenzivno poklicno in aktivno zasebno življenje. Zdajšnje poslovne pogoje v prehrambni panogi opiše kot popolno nevihto in pove, kako podjetje krmari skozi težke čase.

Avdiovizualno novinarstvo in lahko razumljiv jezik

14. 6. 2021

V organizaciji RTV Slovenija bo danes ob 10. uri potekal spletni dogodek ob koncu mednarodnega projekta EASIT z naslovom Avdiovizualno novinarstvo in lahko razumljiv jezik, na katerem bodo strokovnjaki, zagovorniki in uporabniki lahko razumljivega jezika predstavili svoj pogled na avdiovizualno novinarstvo v kontekstu lahko razumljivega jezika: kako ustvariti novice v lahko razumljivem jeziku? Kakšno znanje potrebujejo novinarji? Kakšna so pričakovanja in potrebe uporabnikov? Petra Medved je ob tem dogodku pred mikrofon povabila Veroniko Rot, vodjo projekta na RTV Slovenija.