Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili treh. LODOVICO GIUSTINI DA PISTOIA: SONATA 8 V A-DURU Čembalo: ANDREA COEN KURT MAGNUS ATTERBERG: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP.27 Violončelo: WERNER THOMAS MIFUNE, klavir: CARMEN PIAZZINI PERCY EASTMAN FLETCHER: AN EPIC SYMPHONY JOHN FOSTER BLACK DYKE MILLS BAND, dirigent: PETER PARKES
Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili treh. LODOVICO GIUSTINI DA PISTOIA: SONATA 8 V A-DURU Čembalo: ANDREA COEN KURT MAGNUS ATTERBERG: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP.27 Violončelo: WERNER THOMAS MIFUNE, klavir: CARMEN PIAZZINI PERCY EASTMAN FLETCHER: AN EPIC SYMPHONY JOHN FOSTER BLACK DYKE MILLS BAND, dirigent: PETER PARKES
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Vivladija in Mozarta v prvem, Ivančiča in Rossinija v drugem ter Castella, Myslivečka, Mozarta, Albrechtsbergerja, Rosettija, Griega, Schumanna, Brahmsa in Čajkovskega v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Vivladija in Mozarta v prvem, Ivančiča in Rossinija v drugem ter Castella, Myslivečka, Mozarta, Albrechtsbergerja, Rosettija, Griega, Schumanna, Brahmsa in Čajkovskega v tretjem delu.
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia ... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem studiu 26 posneli tonsko s simfoniki RTV Slovenija in ga vizualizirali v televizijskem studiu 1. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia ... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem studiu 26 posneli tonsko s simfoniki RTV Slovenija in ga vizualizirali v televizijskem studiu 1. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
Kdo je mladim vzgled? Sploh imajo vzornike? In kaj je tisto, zaradi česar so sami lahko vzor drugim? Radijske novinarske delavnice smo izpeljali na I. OŠ Celje, kjer so se učenci prelevili v novinarje, tonske mojstre in glasbene urednike in na svoji šoli posneli zanimive ankete in pogovore. Pred mikrofon so povabili tudi Ireno König in Gregorja Poljanca Kirscha.
Kdo je mladim vzgled? Sploh imajo vzornike? In kaj je tisto, zaradi česar so sami lahko vzor drugim? Radijske novinarske delavnice smo izpeljali na I. OŠ Celje, kjer so se učenci prelevili v novinarje, tonske mojstre in glasbene urednike in na svoji šoli posneli zanimive ankete in pogovore. Pred mikrofon so povabili tudi Ireno König in Gregorja Poljanca Kirscha.
Ljubezenska bajka sledi dogajanju od prvega pogleda in hipni naklonjenosti do snubitve in sanjskega konca. Mar ni življenje čudovito? Režiser in prevajalec: Jože Valentič Prevajalec: Vlado Senica Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc Pripovedovalka – Violeta Tomić Zaljubljenec – Bojan Emeršič Zaljubljenka – Nataša Barbara Gračner Mama – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.
Ljubezenska bajka sledi dogajanju od prvega pogleda in hipni naklonjenosti do snubitve in sanjskega konca. Mar ni življenje čudovito? Režiser in prevajalec: Jože Valentič Prevajalec: Vlado Senica Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc Pripovedovalka – Violeta Tomić Zaljubljenec – Bojan Emeršič Zaljubljenka – Nataša Barbara Gračner Mama – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo drugi del koncerta. Nastopili so: Predstavili so se: Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo drugi del koncerta. Nastopili so: Predstavili so se: Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.
Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.
Kralju Ubu Alfreda Jarryja v interpretaciji režiserja in lutkarja Matije Solceta in njegove ekipe je eno tistih literarnih del, ki bi jih dandanes lahko premaknili s knjižnih polic z oznako Fikcija med tiste z oznako Stvarnost. Predstava U!-BU?, ki so jo po Jarryjevi predlogi minuli petek premierno uprizorili v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu, se bere kot ugledališčenje značajev današnjih svetovnih voditeljev, njihovega pohlepa, brezsramnosti, prilaščanja brezmejne moči in nje uživanja skozi pojme kot tanki, bombe, milijoni in miljarde, Pred gledalci se odvije divji kabaterejski spektakel v mešanici igre, glasbe in animacije, v katerem beseda »merdre« zaseda posvečeno mesto. Drugo ponovitev predstave si je ogledala Petra Tanko. foto: Daniel Kvapil, festival Nekropolis, vir: cd-cc.si
Kralju Ubu Alfreda Jarryja v interpretaciji režiserja in lutkarja Matije Solceta in njegove ekipe je eno tistih literarnih del, ki bi jih dandanes lahko premaknili s knjižnih polic z oznako Fikcija med tiste z oznako Stvarnost. Predstava U!-BU?, ki so jo po Jarryjevi predlogi minuli petek premierno uprizorili v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu, se bere kot ugledališčenje značajev današnjih svetovnih voditeljev, njihovega pohlepa, brezsramnosti, prilaščanja brezmejne moči in nje uživanja skozi pojme kot tanki, bombe, milijoni in miljarde, Pred gledalci se odvije divji kabaterejski spektakel v mešanici igre, glasbe in animacije, v katerem beseda »merdre« zaseda posvečeno mesto. Drugo ponovitev predstave si je ogledala Petra Tanko. foto: Daniel Kvapil, festival Nekropolis, vir: cd-cc.si
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Vrhunec antične grške kulture od 10. do 4. stoletja pred našim štetjem pomenijo helenska književnost, pesništvo, dramatika, filozofija in zgodovinopisje, ki sestavljajo najpopolnejše, najlepše in najizvirnejše, kar je človeštvu dala antična umetnost. Homer je najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Bil je eden izmed aojdov, potujočih starogrških pevcev, ki so krožili po deželi in ob spremljavi lire peli pesmi. Homerju zgodovina pripisuje dva monumentalna epa, Iliado in Odisejo.
Vrhunec antične grške kulture od 10. do 4. stoletja pred našim štetjem pomenijo helenska književnost, pesništvo, dramatika, filozofija in zgodovinopisje, ki sestavljajo najpopolnejše, najlepše in najizvirnejše, kar je človeštvu dala antična umetnost. Homer je najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Bil je eden izmed aojdov, potujočih starogrških pevcev, ki so krožili po deželi in ob spremljavi lire peli pesmi. Homerju zgodovina pripisuje dva monumentalna epa, Iliado in Odisejo.
Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec.
Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."
Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Predstavljamo srečanja z mitom o Orfeju in njegovo vsebino v umetniških glasbenih upesnitvah 20. stoletja in današnjega časa. Tudi sodobni Orfej se navezuje na mit in izročilo v svoji težnji po sublimaciji, dvigu k božjemu, ko se prepusti hrepenenju in neukrotljivi želji, da bi se v ljubezni združil z Evridiko. Pri tem izgubi strah pred misterijem smrti in božjim zakonom. V današnji dobi avtomatizacije, dehumanizacije in prisile, ki jih uvaja vabljiv zdrs množic v strinjanje z neetičnim, pa njegovo hotenje sooznačujejo: groteska, banalnost, degradacija. Ob tem glasbene poti sledijo Orfejevi zgodbi in slikajo čustva, situacije in razpoloženja od pastorale in humorja do nakazanega patosa, groze in strahu.
Predstavljamo srečanja z mitom o Orfeju in njegovo vsebino v umetniških glasbenih upesnitvah 20. stoletja in današnjega časa. Tudi sodobni Orfej se navezuje na mit in izročilo v svoji težnji po sublimaciji, dvigu k božjemu, ko se prepusti hrepenenju in neukrotljivi želji, da bi se v ljubezni združil z Evridiko. Pri tem izgubi strah pred misterijem smrti in božjim zakonom. V današnji dobi avtomatizacije, dehumanizacije in prisile, ki jih uvaja vabljiv zdrs množic v strinjanje z neetičnim, pa njegovo hotenje sooznačujejo: groteska, banalnost, degradacija. Ob tem glasbene poti sledijo Orfejevi zgodbi in slikajo čustva, situacije in razpoloženja od pastorale in humorja do nakazanega patosa, groze in strahu.
Filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Organizator pediatrične dejavnosti Upravnica Radia Slovensko primorje in filmska kritičarka Eden izmed najboljših slovenskih fotografov Josip Pelikan je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil pred 140 leti v Trbižu.
Filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Organizator pediatrične dejavnosti Upravnica Radia Slovensko primorje in filmska kritičarka Eden izmed najboljših slovenskih fotografov Josip Pelikan je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil pred 140 leti v Trbižu.
Ob iztekajočem se letu v adventnem času plujemo po zvočnih valovih mitov in legend ter poslušamo, kako so njihove vsebine skladatelji upesnili v svojih glasbenih stvaritvah. Orfej je v zgodovini mita oseba z verjetno najbogatejšo mitologijo. Njena vsebina je spodbudila ustvarjalnost številnih umetnikov ravno zato, ker predstavlja navdih in domišljijo, in je podoba človeka, ki je spoznal svet mrtvih in se vrnil iz njega. Hkrati pa je alegorija človeka, ukleščenega med nemoč svoje smrtnosti in prizadevanje po večnosti.
Ob iztekajočem se letu v adventnem času plujemo po zvočnih valovih mitov in legend ter poslušamo, kako so njihove vsebine skladatelji upesnili v svojih glasbenih stvaritvah. Orfej je v zgodovini mita oseba z verjetno najbogatejšo mitologijo. Njena vsebina je spodbudila ustvarjalnost številnih umetnikov ravno zato, ker predstavlja navdih in domišljijo, in je podoba človeka, ki je spoznal svet mrtvih in se vrnil iz njega. Hkrati pa je alegorija človeka, ukleščenega med nemoč svoje smrtnosti in prizadevanje po večnosti.
JEAN BAPTISTE LULLY / FRITZ KOSCHINSKY: KRALJEVSKI GLASBENIKI, SUITA PRAŠKI KOMORNI ORKESTER ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI ANTON RUBINSTEIN: BALETNA GLASBA ZA ORKESTER IZ OPERE DEMON WUPPERTAL SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: GEORGE HANSON ISAAC ALBÉNIZ: Španska suita, op. 47 Klavir: JOSÉ ITURBI PAUL ARMA: TROIS TRANSPARENCES POUR DEUX CLARINETTES Klarinet: ANDREJ ZUPAN, klarinet: ALOJZ ZUPAN
JEAN BAPTISTE LULLY / FRITZ KOSCHINSKY: KRALJEVSKI GLASBENIKI, SUITA PRAŠKI KOMORNI ORKESTER ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI ANTON RUBINSTEIN: BALETNA GLASBA ZA ORKESTER IZ OPERE DEMON WUPPERTAL SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: GEORGE HANSON ISAAC ALBÉNIZ: Španska suita, op. 47 Klavir: JOSÉ ITURBI PAUL ARMA: TROIS TRANSPARENCES POUR DEUX CLARINETTES Klarinet: ANDREJ ZUPAN, klarinet: ALOJZ ZUPAN
JEAN BAPTISTE LULLY / FRITZ KOSCHINSKY: KRALJEVSKI GLASBENIKI, SUITA PRAŠKI KOMORNI ORKESTER ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI ANTON RUBINSTEIN: BALETNA GLASBA ZA ORKESTER IZ OPERE DEMON WUPPERTAL SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: GEORGE HANSON ISAAC ALBÉNIZ: Španska suita, op. 47 Klavir: JOSÉ ITURBI PAUL ARMA: TROIS TRANSPARENCES POUR DEUX CLARINETTES Klarinet: ANDREJ ZUPAN, klarinet: ALOJZ ZUPAN
JEAN BAPTISTE LULLY / FRITZ KOSCHINSKY: KRALJEVSKI GLASBENIKI, SUITA PRAŠKI KOMORNI ORKESTER ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI ANTON RUBINSTEIN: BALETNA GLASBA ZA ORKESTER IZ OPERE DEMON WUPPERTAL SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: GEORGE HANSON ISAAC ALBÉNIZ: Španska suita, op. 47 Klavir: JOSÉ ITURBI PAUL ARMA: TROIS TRANSPARENCES POUR DEUX CLARINETTES Klarinet: ANDREJ ZUPAN, klarinet: ALOJZ ZUPAN
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Radijska športna legenda Na današnji dan pred 80 leti je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Leta 1946 se je tržaška slovenska postaja osamosvojila. Do leta 1954 je delovala pod zavezniško vojaško upravo, od takrat pa deluje v sklopu italijanske državne radiotelevizije RAI oziroma njenega deželnega sedeža za Furlanijo - Julijsko krajino (FJK).
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Radijska športna legenda Na današnji dan pred 80 leti je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Leta 1946 se je tržaška slovenska postaja osamosvojila. Do leta 1954 je delovala pod zavezniško vojaško upravo, od takrat pa deluje v sklopu italijanske državne radiotelevizije RAI oziroma njenega deželnega sedeža za Furlanijo - Julijsko krajino (FJK).
Seje komisije za narodni skupnosti
Komisija za narodni skupnosti: - obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice zgolj avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter njunih pripadnikov; - obravnava vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti, - obravnava vprašanja v zvezi z razvojem vzgoje in izobraževanja ter kulturno-prosvetne in gospodarske dejavnosti teh skupnosti, - obravnava vprašanja v zvezi z vprašanji javnega obveščanja in založništva teh skupnosti, - obravnava vprašanja razvoja stikov med italijansko in madžarsko narodno skupnostjo in njunima matičnima narodoma, - predlaga ukrepe za uresničevanje pravic obeh narodnih skupnosti.
Komisija za narodni skupnosti: - obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice zgolj avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter njunih pripadnikov; - obravnava vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti, - obravnava vprašanja v zvezi z razvojem vzgoje in izobraževanja ter kulturno-prosvetne in gospodarske dejavnosti teh skupnosti, - obravnava vprašanja v zvezi z vprašanji javnega obveščanja in založništva teh skupnosti, - obravnava vprašanja razvoja stikov med italijansko in madžarsko narodno skupnostjo in njunima matičnima narodoma, - predlaga ukrepe za uresničevanje pravic obeh narodnih skupnosti.
Dragi poslušalci, dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela francoskih skladateljev od Cecile Chaminade do Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Lili Boulanger in ciklu Sept chansons/Sedem pesmi Francisa Poulenca.
Dragi poslušalci, dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela francoskih skladateljev od Cecile Chaminade do Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Lili Boulanger in ciklu Sept chansons/Sedem pesmi Francisa Poulenca.
Tako vse skladbe kot vsi izvajalci pridejo na decembrski koncert naravnost z vzhoda. Po gostovanju v Južni Koreji in na Japonskem bo glavni dirigent Kahi Solomnišvili z Orkestrom Slovenske filharmonije in Alexandrom Gadjievom tudi v Ljubljani izvedel priljubljena Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega ter jima ob bok postavil še novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal prav v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija z našim sestavom.
Tako vse skladbe kot vsi izvajalci pridejo na decembrski koncert naravnost z vzhoda. Po gostovanju v Južni Koreji in na Japonskem bo glavni dirigent Kahi Solomnišvili z Orkestrom Slovenske filharmonije in Alexandrom Gadjievom tudi v Ljubljani izvedel priljubljena Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega ter jima ob bok postavil še novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal prav v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija z našim sestavom.
Plesne oddaje – domača produkcija
Odlomek iz baleta Pepelka na glasbo Sergeja Prokofjeva, v koreografiji J. C. Blavierja, ki jo je postavil z Baletom SNG Opera in balet Ljubljana. Posneli smo ga v studiu, plešeta pa Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Urednica oddaje Danica Dolinar, režija Vojko Vidmar.
Odlomek iz baleta Pepelka na glasbo Sergeja Prokofjeva, v koreografiji J. C. Blavierja, ki jo je postavil z Baletom SNG Opera in balet Ljubljana. Posneli smo ga v studiu, plešeta pa Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Urednica oddaje Danica Dolinar, režija Vojko Vidmar.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v ozračje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artilerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v ozračje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artilerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Bacha, Piccininija in Finzija v prvem, Čajkovkskega v drugem ter Mozarta, Schumanna, Chopina, Smetane in Dvořáka v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Bacha, Piccininija in Finzija v prvem, Čajkovkskega v drugem ter Mozarta, Schumanna, Chopina, Smetane in Dvořáka v tretjem delu.
"Pravi glasbeni genij. Ne samo, da igra najtežja klavirska dela z največjo lahkoto in izjemnim okusom, ampak je tudi skladatelj številnih plesov in variacij," je o osemletnem čudežnem dečku Frédéricu leta 1818 pisal časopis Pamietnik Warszawski. Morda bodo nekateri citati in posnetki izvedb z lavreati znamenitega mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi razkrili tudi manj znane plati Chopinovega življenja in opusa.
"Pravi glasbeni genij. Ne samo, da igra najtežja klavirska dela z največjo lahkoto in izjemnim okusom, ampak je tudi skladatelj številnih plesov in variacij," je o osemletnem čudežnem dečku Frédéricu leta 1818 pisal časopis Pamietnik Warszawski. Morda bodo nekateri citati in posnetki izvedb z lavreati znamenitega mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi razkrili tudi manj znane plati Chopinovega življenja in opusa.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.