Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Režiser: Nadia Petauer
Stanovanje je več kot streha nad glavo, stanovanja pripovedujejo tudi zgodbe. Miloš Kosec, arhitekt in poznavalec zgodovine urejanja interierjev se je podpisal pod knjigo z naslovom Enfilade. Življenje stanovanja. Kot bralni namig vam jo predstavljamo v oddaji 7. stran. Nina Kožar, pobudnica Knjigobežnic, pove, da četudi arhitektura ni vaša prva izbira, ne oklevajte z branjem tokratne izbranke. Tako kot si sledijo soba za sobo v meščanskem stanovanju, se nizajo zgodbe, ki se dogajajo znotraj in zunaj stanovanja. Enfilade. Življenje stanovanja.
Stanovanje je več kot streha nad glavo, stanovanja pripovedujejo tudi zgodbe. Miloš Kosec, arhitekt in poznavalec zgodovine urejanja interierjev se je podpisal pod knjigo z naslovom Enfilade. Življenje stanovanja. Kot bralni namig vam jo predstavljamo v oddaji 7. stran. Nina Kožar, pobudnica Knjigobežnic, pove, da četudi arhitektura ni vaša prva izbira, ne oklevajte z branjem tokratne izbranke. Tako kot si sledijo soba za sobo v meščanskem stanovanju, se nizajo zgodbe, ki se dogajajo znotraj in zunaj stanovanja. Enfilade. Življenje stanovanja.
»Če bi ta roman prišel v roke hollywoodskim producentom, bi končno spet lahko videli popolno romantično komedijo,« je o romanu Najboljše šele pride zapisala Vesna Milek. Romaneskni prvenec avtorice Petre Julie Ujawe se začne udarno, z velikim zapletom, bere se hitro in pri bralcu oz. bralki sproži vrsto vprašanj o teži koraka izven cone udobja, ki jo ponavadi ponuja utečen vsakdanjik. Oddaja 7. stran bo imela tokrat primorski pridih – v Kopru ssta se namreč prejšnji teden srečali avtorica oddaje Darja Pograjc in njena sogovornica Patricia Lapajne.
»Če bi ta roman prišel v roke hollywoodskim producentom, bi končno spet lahko videli popolno romantično komedijo,« je o romanu Najboljše šele pride zapisala Vesna Milek. Romaneskni prvenec avtorice Petre Julie Ujawe se začne udarno, z velikim zapletom, bere se hitro in pri bralcu oz. bralki sproži vrsto vprašanj o teži koraka izven cone udobja, ki jo ponavadi ponuja utečen vsakdanjik. Oddaja 7. stran bo imela tokrat primorski pridih – v Kopru ssta se namreč prejšnji teden srečali avtorica oddaje Darja Pograjc in njena sogovornica Patricia Lapajne.
Tejo Živec Kavčič, ravnateljico Osnovne šole Renče, je knjiga Ples v krogu pritegnila že z naslovom: kaj je ples v krogu in kaj skriva podnaslov knjige: Starodavne skrivnosti sibirske modrosti? Gre za povezavo z duhovnostjo, mogoče z odkrivanjem in spoznavanjem samega sebe? Kaj želi bralcem sporočiti pisateljica, rojena v Sibiriji, ki v svoji knjigi v ospredje postavlja šamanizen? Več izvemo v tokratni izdaji 7. strani, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Tejo Živec Kavčič, ravnateljico Osnovne šole Renče, je knjiga Ples v krogu pritegnila že z naslovom: kaj je ples v krogu in kaj skriva podnaslov knjige: Starodavne skrivnosti sibirske modrosti? Gre za povezavo z duhovnostjo, mogoče z odkrivanjem in spoznavanjem samega sebe? Kaj želi bralcem sporočiti pisateljica, rojena v Sibiriji, ki v svoji knjigi v ospredje postavlja šamanizen? Več izvemo v tokratni izdaji 7. strani, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Mali buržujki in Milina kravla sta naslova dveh novel, ki tvorita Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck. Obe sta napisani v svojevrstnem, literarno bogatem in globokem, a vseeno razumljivem slogu. Zgodbi se dotikata pogleda na žensko, njeno telo in čustva, doživljanja ljubezni, zapuščanja, odhajanja in smrti, odnosov med družinskimi člani in prijatelji.
Mali buržujki in Milina kravla sta naslova dveh novel, ki tvorita Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck. Obe sta napisani v svojevrstnem, literarno bogatem in globokem, a vseeno razumljivem slogu. Zgodbi se dotikata pogleda na žensko, njeno telo in čustva, doživljanja ljubezni, zapuščanja, odhajanja in smrti, odnosov med družinskimi člani in prijatelji.
»Ko sem bila stara šest let, so začele razpadati sanje mojih staršev … začele so razpadati sanje o bratstvu in enotnosti, začela je razpadati Jugoslavija. Družina, ki preprosto ni več funkcionirala skupaj.« V tokratni epizodi oddaje 7. stran bomo listali med knjižnimi stranmi prvenca Tine Perić z naslovom Ćrtice. Čeprav se roman loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ne gre za zagrenjeno branje. Knjiga bralca nagovori brez nepotrebnega moraliziranja. Preplet humorja in osebne izpovedi, s kančkom družbene problematike je navdušil tudi psihologinjo in pisateljico Tanjo Špes, ki nam o najboljšem literarnem prvencu preteklega Slovenskega knjižnega sejma pripoveduje v tokratnih nedeljskih bralnih minutah.
»Ko sem bila stara šest let, so začele razpadati sanje mojih staršev … začele so razpadati sanje o bratstvu in enotnosti, začela je razpadati Jugoslavija. Družina, ki preprosto ni več funkcionirala skupaj.« V tokratni epizodi oddaje 7. stran bomo listali med knjižnimi stranmi prvenca Tine Perić z naslovom Ćrtice. Čeprav se roman loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ne gre za zagrenjeno branje. Knjiga bralca nagovori brez nepotrebnega moraliziranja. Preplet humorja in osebne izpovedi, s kančkom družbene problematike je navdušil tudi psihologinjo in pisateljico Tanjo Špes, ki nam o najboljšem literarnem prvencu preteklega Slovenskega knjižnega sejma pripoveduje v tokratnih nedeljskih bralnih minutah.
»To je ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki sem jih kadar koli prebrala,« o knjigi 22. 11. 1963 pravi učiteljica Ajda Lalič, tudi avtorica bloga o knjigah Ajda Naklada. Zaradi tega vas bo morda podatek, da je avtor dela ameriški pisatelj Stephen King, poznan tudi kot kralj grozljivk, presenetil. Roman 22. 11. 1963 ni grozljivka, spada pa v žanr znanstvene fantastike, saj v njem glavni akter potuje v preteklost.
»To je ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki sem jih kadar koli prebrala,« o knjigi 22. 11. 1963 pravi učiteljica Ajda Lalič, tudi avtorica bloga o knjigah Ajda Naklada. Zaradi tega vas bo morda podatek, da je avtor dela ameriški pisatelj Stephen King, poznan tudi kot kralj grozljivk, presenetil. Roman 22. 11. 1963 ni grozljivka, spada pa v žanr znanstvene fantastike, saj v njem glavni akter potuje v preteklost.
Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost
Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost
Oddaja 7. stran tokrat pred vas ne prinaša predloga za obsežno branje, ampak knjigo, ki jo je mogoče prebrati v času od nedeljskega zajtrka do nedeljskega kosila istega dne. Čutna kratka zgodba preprostega pastirja, ki je sadil drevesa, se dogaja v Provansi. Delo Jeana Giona velja za klasično francosko literaturo. O Možu, ki je sadil drevesa se je Bojan Leskovec pogovarjal z antropologinjo in pisateljico Luno Jurančič Šribar.
Oddaja 7. stran tokrat pred vas ne prinaša predloga za obsežno branje, ampak knjigo, ki jo je mogoče prebrati v času od nedeljskega zajtrka do nedeljskega kosila istega dne. Čutna kratka zgodba preprostega pastirja, ki je sadil drevesa, se dogaja v Provansi. Delo Jeana Giona velja za klasično francosko literaturo. O Možu, ki je sadil drevesa se je Bojan Leskovec pogovarjal z antropologinjo in pisateljico Luno Jurančič Šribar.
Predvsem uporabna je knjiga, ki jo tokrat predstavljamo v oddaji 7. stran. Obenem pa tako rekoč osvobaja, čeprav govori o smrti. Njen naslov je Umetnost slovesovanja po švedsko. V devetem desetletju življenja jo je napisala švedska umetnica, slikarka Margareta Magnusson. V njej opisuje, kako s tako imenovanim slovesovanjem oziroma odstranjevanjem navlake in odvečnih stvari iz svojega doma svojcem po svoji smrti prihranimo čas, obenem pa se počutimo lažje oziroma naredimo nekakšno inventuro življenja.
Predvsem uporabna je knjiga, ki jo tokrat predstavljamo v oddaji 7. stran. Obenem pa tako rekoč osvobaja, čeprav govori o smrti. Njen naslov je Umetnost slovesovanja po švedsko. V devetem desetletju življenja jo je napisala švedska umetnica, slikarka Margareta Magnusson. V njej opisuje, kako s tako imenovanim slovesovanjem oziroma odstranjevanjem navlake in odvečnih stvari iz svojega doma svojcem po svoji smrti prihranimo čas, obenem pa se počutimo lažje oziroma naredimo nekakšno inventuro življenja.
Hana Bujanović Kokot, avtorica, novinarka in kuratorka literarnega programa v Layerjevi hiši v Kranju je izbrala delo tokratne 7. strani. Kot pravi sama, se je odločila za delo, za avtorja, h kateremu se vedno znova vrača. V oddaji prisluhnemo njenim razmislekom o delu večkrat nagrajenega ameriškega pesnika, pisatelja vietnamskega rodu, Oceana Vuonga. Bežen trenutek bajnosti bi lahko označili kot roman v prostem verzu in sinovo pismo materi, ki ne zna brati.
Hana Bujanović Kokot, avtorica, novinarka in kuratorka literarnega programa v Layerjevi hiši v Kranju je izbrala delo tokratne 7. strani. Kot pravi sama, se je odločila za delo, za avtorja, h kateremu se vedno znova vrača. V oddaji prisluhnemo njenim razmislekom o delu večkrat nagrajenega ameriškega pesnika, pisatelja vietnamskega rodu, Oceana Vuonga. Bežen trenutek bajnosti bi lahko označili kot roman v prostem verzu in sinovo pismo materi, ki ne zna brati.
Predlog za branje, ki ga bomo danes predstavili v Sedmi strani, je Naša pozicija: Razred je pomemben. Gre za družbenokritično delo ameriške avtorice Bell Hooks, ki je sicer napisala in objavila prek 40 del, večino na temo rasizma, feminizma in razredne družbe. Bralka Nicoleta Nour, ki je knjigo prebrala, pravi, da se je je dotaknila tako študijsko kot tudi osebno.
Predlog za branje, ki ga bomo danes predstavili v Sedmi strani, je Naša pozicija: Razred je pomemben. Gre za družbenokritično delo ameriške avtorice Bell Hooks, ki je sicer napisala in objavila prek 40 del, večino na temo rasizma, feminizma in razredne družbe. Bralka Nicoleta Nour, ki je knjigo prebrala, pravi, da se je je dotaknila tako študijsko kot tudi osebno.
Gospa Majda Rupnik, naša tokratna sogovornica, je že v pokoju in je, kot pravi, zdaj našla čas za besede. Ne samo, da rada bere, tudi sama je avtorica kar treh knjig, četrta je v nastajanju. »Vsa ta nevidna svetloba« je tisti roman, ki se je gospe Rupnik izjemno dotaknil. Predvsem je nenavadno, ker pisatelj Anthony Doerr piše o vojni na liričen način. O čem naj sanjajo otroci, ko postane zgodovina nočna mora?
Gospa Majda Rupnik, naša tokratna sogovornica, je že v pokoju in je, kot pravi, zdaj našla čas za besede. Ne samo, da rada bere, tudi sama je avtorica kar treh knjig, četrta je v nastajanju. »Vsa ta nevidna svetloba« je tisti roman, ki se je gospe Rupnik izjemno dotaknil. Predvsem je nenavadno, ker pisatelj Anthony Doerr piše o vojni na liričen način. O čem naj sanjajo otroci, ko postane zgodovina nočna mora?
V tokratni 7. strani predstavljamo življenjski priročnik avtorice Petre Škarja Najdi svojo srečo in mir. Ljudje smo si različni vendar nekaj nam je skupnega - vsi si želimo mir v duši in srečo v očeh. Kaj bi dali, da bi nam nekdo dal navodila, kako to doseči v tem življenju? Knjiga na 172 straneh govori o temeljnih življenjskih vrednotah ter opozarja na hitrost zahodnega sveta. O iskanju sreče in miru se je Marko Rozman pogovarjal z ljubiteljico knjig iz knjižnice Grosuplje, Kajo Štepic Marinčič.
V tokratni 7. strani predstavljamo življenjski priročnik avtorice Petre Škarja Najdi svojo srečo in mir. Ljudje smo si različni vendar nekaj nam je skupnega - vsi si želimo mir v duši in srečo v očeh. Kaj bi dali, da bi nam nekdo dal navodila, kako to doseči v tem življenju? Knjiga na 172 straneh govori o temeljnih življenjskih vrednotah ter opozarja na hitrost zahodnega sveta. O iskanju sreče in miru se je Marko Rozman pogovarjal z ljubiteljico knjig iz knjižnice Grosuplje, Kajo Štepic Marinčič.
V tokratni oddaji 7. stran vam predstavljamo knjigo, ki je kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti, literarnih in mitoloških perspektiv, ki bralcu ponuja večplastno izkušnjo doživljanja narave v vsej njeni raznolikosti. Irena Cerar se je podala na sedem tednov dolgo potovanje v sedem različnih slovenskih habitatov, med njimi gozd, gore, jame, mokrišča, reke, morsko obalo in kulturno krajino. In tako je nastalo po mnenju kritikov in bralcev odlično delo, ki ga umeščajo v žanr naravopisja. O Svetiščih narave se je Bojan Leskovec pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.
V tokratni oddaji 7. stran vam predstavljamo knjigo, ki je kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti, literarnih in mitoloških perspektiv, ki bralcu ponuja večplastno izkušnjo doživljanja narave v vsej njeni raznolikosti. Irena Cerar se je podala na sedem tednov dolgo potovanje v sedem različnih slovenskih habitatov, med njimi gozd, gore, jame, mokrišča, reke, morsko obalo in kulturno krajino. In tako je nastalo po mnenju kritikov in bralcev odlično delo, ki ga umeščajo v žanr naravopisja. O Svetiščih narave se je Bojan Leskovec pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.
Oddaja 7. stran bo tokrat bralni navdih poiskala v slovenskih, sodobnih literarnih vodah. Zbirka osmih besedil oziroma osmih zgodb z naslovom Nesojena kučma je zvrstni hibrid. V zgodbah se prepletajo leposlovje, publicistika, biologija, ekologija, otroški in mladostniški spomini, celo nekaj literarne zgodovine in ščep gastronomije je najti v njih. Avtor Marjan Žiberna si je v letu 2022 z romanom Dedič prislužil nominacijo za nagrado kresnik, kar je še dodaten obet za dobro branje.
Oddaja 7. stran bo tokrat bralni navdih poiskala v slovenskih, sodobnih literarnih vodah. Zbirka osmih besedil oziroma osmih zgodb z naslovom Nesojena kučma je zvrstni hibrid. V zgodbah se prepletajo leposlovje, publicistika, biologija, ekologija, otroški in mladostniški spomini, celo nekaj literarne zgodovine in ščep gastronomije je najti v njih. Avtor Marjan Žiberna si je v letu 2022 z romanom Dedič prislužil nominacijo za nagrado kresnik, kar je še dodaten obet za dobro branje.
»Svoboda človeka v družbi ni nikoli absolutna. Vedno je omejena s svobodo drugega človeka.« Nedelja je čas za osmišljeno prebiranje literarnih besedil in pripovedi. Tokrat bomo listali med stranmi zgodovinskega romana, Jaz, Napoleon, ki nas popelje v burno obdobje revolucionarnih sprememb v Evropi, na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Romaneskni prvenec slovenske pisateljice in zgodovinarke Mojce Zupan Vrtač je še posebej navdušil pisatelja, novinarja in urednika Žigo Kastelica. V pogovoru z Niko Vrabec razgrne misli o knjigi ter spregovori tudi o primerjavah s filmsko epopejo Napoleon, Ridleyja Scotta iz leta 2023.
»Svoboda človeka v družbi ni nikoli absolutna. Vedno je omejena s svobodo drugega človeka.« Nedelja je čas za osmišljeno prebiranje literarnih besedil in pripovedi. Tokrat bomo listali med stranmi zgodovinskega romana, Jaz, Napoleon, ki nas popelje v burno obdobje revolucionarnih sprememb v Evropi, na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Romaneskni prvenec slovenske pisateljice in zgodovinarke Mojce Zupan Vrtač je še posebej navdušil pisatelja, novinarja in urednika Žigo Kastelica. V pogovoru z Niko Vrabec razgrne misli o knjigi ter spregovori tudi o primerjavah s filmsko epopejo Napoleon, Ridleyja Scotta iz leta 2023.
Današnji bralni namig nas popelje v zgodovino svetovne književnosti. Kmalu po francoski revoluciji je nastalo delo, ki je vzklilo na preprosti ideji, zakaj ne bi nečesa, kar sprva zgleda kot kazen, spremenili v ustvarjalni proces. Konkretno: Zakaj ne opisal svojega potovanja po sobi, v kateri sem zaprt? Tako je vojak, ki nikoli prej ni razmišljal o pisanju, postal pisatelj. Prepustil se je domišljiji, mislim in občutkom ter v dneh prestajanja kazni napisal lucidno delo, stkano iz besednih iger, vzklikov in anekdot. Xavier de Maistre je ob koncu 18. stoletja napisal Popotovanje po moji sobi. O njem se je Bojan Leskovec pogovarjal s Špelo Plestenjak, bibliotekarko iz Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča in nastala je nova epizoda oddaje 7. stran.
Današnji bralni namig nas popelje v zgodovino svetovne književnosti. Kmalu po francoski revoluciji je nastalo delo, ki je vzklilo na preprosti ideji, zakaj ne bi nečesa, kar sprva zgleda kot kazen, spremenili v ustvarjalni proces. Konkretno: Zakaj ne opisal svojega potovanja po sobi, v kateri sem zaprt? Tako je vojak, ki nikoli prej ni razmišljal o pisanju, postal pisatelj. Prepustil se je domišljiji, mislim in občutkom ter v dneh prestajanja kazni napisal lucidno delo, stkano iz besednih iger, vzklikov in anekdot. Xavier de Maistre je ob koncu 18. stoletja napisal Popotovanje po moji sobi. O njem se je Bojan Leskovec pogovarjal s Špelo Plestenjak, bibliotekarko iz Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča in nastala je nova epizoda oddaje 7. stran.
Včasih nam kakšne knjige prekrižajo našo bralno pot povsem po naključju in nas nepričakovano navdušijo. To se je zgodilo naši današnji sogovornici, gospe Miri Šilar, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na Univerzitetni kliniki Golnik v laboratoriju za klinično imunologijo in molekularno genetiko, a si je kljub napornemu delu in sodelovanju pri pisanju strokovne literature vedno rada vzela čas tudi za leposlovje. Zdaj je članica uredniškega odbora internega glasila Pljučnik, kjer poleg kuharskih nasvetov, utrinkov s potovanj in različnih intervjujev objavlja tudi knjižne namige. Za našo rubriko je izbrala Roman za moške češkega avtorja Michala Viewegha, ki je po izidu kmalu postal uspešnica.
Včasih nam kakšne knjige prekrižajo našo bralno pot povsem po naključju in nas nepričakovano navdušijo. To se je zgodilo naši današnji sogovornici, gospe Miri Šilar, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na Univerzitetni kliniki Golnik v laboratoriju za klinično imunologijo in molekularno genetiko, a si je kljub napornemu delu in sodelovanju pri pisanju strokovne literature vedno rada vzela čas tudi za leposlovje. Zdaj je članica uredniškega odbora internega glasila Pljučnik, kjer poleg kuharskih nasvetov, utrinkov s potovanj in različnih intervjujev objavlja tudi knjižne namige. Za našo rubriko je izbrala Roman za moške češkega avtorja Michala Viewegha, ki je po izidu kmalu postal uspešnica.
Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine je avtobiografski roman albanske pisateljice Lee Ypi, ki je izšel leta 2021. Delo, ki je bilo sprva zamišljeno kot filozofsko delo o različnih poimenovanjih svobode v kapitalizmu in socializmu, je kmalu po prevodu v slovenščino na knjižnih policah opazil tudi Žiga Kump, po izobrazbi filozof, sicer pa koordinator kulturnih dogodkov v Kulturnem domu Krško.
Svobodna: odraščanje na koncu zgodovine je avtobiografski roman albanske pisateljice Lee Ypi, ki je izšel leta 2021. Delo, ki je bilo sprva zamišljeno kot filozofsko delo o različnih poimenovanjih svobode v kapitalizmu in socializmu, je kmalu po prevodu v slovenščino na knjižnih policah opazil tudi Žiga Kump, po izobrazbi filozof, sicer pa koordinator kulturnih dogodkov v Kulturnem domu Krško.
Šesta kriminalka iz detektivske serije o Cormoranu Striku, ki jo pod psevdonimom že 12 let piše slovita avtorica Harryja Potterja, J. K. Rowling
Šesta kriminalka iz detektivske serije o Cormoranu Striku, ki jo pod psevdonimom že 12 let piše slovita avtorica Harryja Potterja, J. K. Rowling
Tokrat listamo in obračamo strani avtobiografskega romana z naslovom Istanbul: Spomini na mesto avtorja Orhana Pamuka. Ta je eden najbolj znanih turških pisateljev, ki je med drugim leta 2006 tudi prejel Nobelovo nagrado za literaturo ter tako postal prvi Turek s to nagrado. Knjižni predlog bo tokrat predstavila Alenka Kafol, bralna navdušenka s Krasa.
Tokrat listamo in obračamo strani avtobiografskega romana z naslovom Istanbul: Spomini na mesto avtorja Orhana Pamuka. Ta je eden najbolj znanih turških pisateljev, ki je med drugim leta 2006 tudi prejel Nobelovo nagrado za literaturo ter tako postal prvi Turek s to nagrado. Knjižni predlog bo tokrat predstavila Alenka Kafol, bralna navdušenka s Krasa.
Predlog za branje, ki ga bomo predstavili v tokratni oddaji Sedma stran, je September, tretji roman avtorice Ane Schnabl. Bralka Zarja Likovnik, ki ga je pred kratkim prebrala, je nad njim navdušena. V pogovoru z Darjo Pograjc je izpostavila zanimiv slog pisanja, ki zgodbo povzdigne na povsem samosvojo raven. »Neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno,« tako pa je način, na katerega se je Ana Schnabl lotila problematike nasilja in travm, v recenziji knjige opisala Nada Breznik.
Predlog za branje, ki ga bomo predstavili v tokratni oddaji Sedma stran, je September, tretji roman avtorice Ane Schnabl. Bralka Zarja Likovnik, ki ga je pred kratkim prebrala, je nad njim navdušena. V pogovoru z Darjo Pograjc je izpostavila zanimiv slog pisanja, ki zgodbo povzdigne na povsem samosvojo raven. »Neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno,« tako pa je način, na katerega se je Ana Schnabl lotila problematike nasilja in travm, v recenziji knjige opisala Nada Breznik.
Še dva meseca in minilo bo okroglih pet let odkar v nedeljskih jutrih ob pol osmih iščemo in po navadi tudi najdemo bralnih navdih. Pasji park je četrti v slovenščino prevedeni roman finske pisateljice Sofi Oksanen. Izjemno napet roman načenja številne občutljive teme, ki so na žalost globalno univerzalne. Konec koncev pa je to tudi pretresljiva ljubezenska zgodba. Bojan Leskovec se je o Pasjem parku pogovarjal z bibliotekarko in strastno ljubiteljico knjig, Simono Solina.
Še dva meseca in minilo bo okroglih pet let odkar v nedeljskih jutrih ob pol osmih iščemo in po navadi tudi najdemo bralnih navdih. Pasji park je četrti v slovenščino prevedeni roman finske pisateljice Sofi Oksanen. Izjemno napet roman načenja številne občutljive teme, ki so na žalost globalno univerzalne. Konec koncev pa je to tudi pretresljiva ljubezenska zgodba. Bojan Leskovec se je o Pasjem parku pogovarjal z bibliotekarko in strastno ljubiteljico knjig, Simono Solina.
V današnji rubriki 7.stran odhajamo v gozd. Vendar danes ne samo zato, da bomo zbistrili svoje misli, ampak bomo tokrat prisluhnili drevesom. Ste kdaj pomislili, da se tudi drevesa sporazumevajo, si pošiljajo sporočila, imajo občutke, čustva in spomin? Gozdar Peter Wohlleben je že kot otrok želel postati okoljevarstvenik. Kasneje je svoje sanje uresničil, lotil se je tudi pisanja in s knjigo Skrivno življenje dreves nam pokaže gozd s povsem drugačne plati. Skozi gozdne in knjižne poti nas bo v pogovoru z Lucijo Fatur popeljala Anja Blažun, bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan.
V današnji rubriki 7.stran odhajamo v gozd. Vendar danes ne samo zato, da bomo zbistrili svoje misli, ampak bomo tokrat prisluhnili drevesom. Ste kdaj pomislili, da se tudi drevesa sporazumevajo, si pošiljajo sporočila, imajo občutke, čustva in spomin? Gozdar Peter Wohlleben je že kot otrok želel postati okoljevarstvenik. Kasneje je svoje sanje uresničil, lotil se je tudi pisanja in s knjigo Skrivno življenje dreves nam pokaže gozd s povsem drugačne plati. Skozi gozdne in knjižne poti nas bo v pogovoru z Lucijo Fatur popeljala Anja Blažun, bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan.
Tokrat s fotografinjo Klaro Avsenik Žagar beremo roman Male ženske ameriške pisateljice Louise May Alcott. Sogovornica je omenjeno delo prebrala v originalnem, angleškem jeziku, mi pa smo za oddajo našli (in tudi prebrali) odlomek iz sedme vsebinske strani slovenskega prevoda. Ker se Klara Avsenik Žagar in Darja Pograjc v radijskem etru nista srečali prvič, sta se odločili, da se bosta med pogovorom tikali in nastala je današnja 7. stran!
Tokrat s fotografinjo Klaro Avsenik Žagar beremo roman Male ženske ameriške pisateljice Louise May Alcott. Sogovornica je omenjeno delo prebrala v originalnem, angleškem jeziku, mi pa smo za oddajo našli (in tudi prebrali) odlomek iz sedme vsebinske strani slovenskega prevoda. Ker se Klara Avsenik Žagar in Darja Pograjc v radijskem etru nista srečali prvič, sta se odločili, da se bosta med pogovorom tikali in nastala je današnja 7. stran!
»Ogromno različnih načinov življenj je. In ogromno različnih načinov smrti. Ampak na koncu je popolnoma vseeno. Ostane samo puščava.« S knjižnih polic smo potegnili roman najbolj znanega in prevajanega sodobnega japonskega pisatelja Harukija Murakamija, z naslovom Južno od meje, zahodno od sonca. Tankočutno napisana pripoved skozi intimno in melanholično zgodbo raziskuje vprašanja iskanja lastne identitete, minljivosti ljubezni in krhkosti človeških vezi. Knjiga je še posebej nagovorila tudi študentko logopedije in iskalko lepega Anastasijo Knez, ki nam o njej pripoveduje v tokratni epizodi oddaje 7. stran.
»Ogromno različnih načinov življenj je. In ogromno različnih načinov smrti. Ampak na koncu je popolnoma vseeno. Ostane samo puščava.« S knjižnih polic smo potegnili roman najbolj znanega in prevajanega sodobnega japonskega pisatelja Harukija Murakamija, z naslovom Južno od meje, zahodno od sonca. Tankočutno napisana pripoved skozi intimno in melanholično zgodbo raziskuje vprašanja iskanja lastne identitete, minljivosti ljubezni in krhkosti človeških vezi. Knjiga je še posebej nagovorila tudi študentko logopedije in iskalko lepega Anastasijo Knez, ki nam o njej pripoveduje v tokratni epizodi oddaje 7. stran.
V tokratni epizodi 7. strani se bomo potopili med platnice mladinskega romana. Družina Brocket ni čisto nič nenavadna. Mati in oče sta ponosna na to, da so povsem dolgočasni, običajni ljudje. A v trenutku, ko se rodi njun tretji otrok, Barnaby, postanejo Brocketi zelo nenavadna družina. S pomočjo globalne, svetovne pustolovščine se Barnaby zave, da biti drugačen ni nekaj, česar bi se sramoval. Eno bistvenih sporočil knjige je, kako pomembno je sprejemati drugačnost in biti zvest sam sebi. Čeprav mladinski roman, je Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa večgeneracijsko branje. Humorno in hkrati bridko zgodbo je na mah prebrala tudi učiteljica Nina Jelen.
V tokratni epizodi 7. strani se bomo potopili med platnice mladinskega romana. Družina Brocket ni čisto nič nenavadna. Mati in oče sta ponosna na to, da so povsem dolgočasni, običajni ljudje. A v trenutku, ko se rodi njun tretji otrok, Barnaby, postanejo Brocketi zelo nenavadna družina. S pomočjo globalne, svetovne pustolovščine se Barnaby zave, da biti drugačen ni nekaj, česar bi se sramoval. Eno bistvenih sporočil knjige je, kako pomembno je sprejemati drugačnost in biti zvest sam sebi. Čeprav mladinski roman, je Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa večgeneracijsko branje. Humorno in hkrati bridko zgodbo je na mah prebrala tudi učiteljica Nina Jelen.
Ljubezen ni ena sama, temveč se pokaže v tisočih odtenkih. Lahko je strastna, prijateljska, erotična, lahko je starševska, boleča ali tenkočutna. V romanu ameriške avtorice Siri Hustvedt Kar sem ljubil lahko pobliže spremljamo spomine in življenje pripovedovalca zgodbe, upokojenega umetnostnega zgodovinarja Lea. Njegove spomine in delčke zgodbe nam v Sedmi strani naslika Renata Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško.
Ljubezen ni ena sama, temveč se pokaže v tisočih odtenkih. Lahko je strastna, prijateljska, erotična, lahko je starševska, boleča ali tenkočutna. V romanu ameriške avtorice Siri Hustvedt Kar sem ljubil lahko pobliže spremljamo spomine in življenje pripovedovalca zgodbe, upokojenega umetnostnega zgodovinarja Lea. Njegove spomine in delčke zgodbe nam v Sedmi strani naslika Renata Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško.
Ste med tistimi bralci, ki najraje posežejo po resničnih osebnih zgodbah, takih, ki zarežejo? Radi berete pripovedi ljudi, ki jim življenje ne prizanaša, ampak jim ga je uspelo ukrotiti z močno življenjsko voljo? Potem bo tokratni predlog, ki vam ga ponujamo v branje, morda pravšnji za vas. Bralka Zdenka Rezelj iz okolice Mirne Peči predstavlja knjigo Sare Ahlin Doljak z naslovom DA, Življenje!.
Ste med tistimi bralci, ki najraje posežejo po resničnih osebnih zgodbah, takih, ki zarežejo? Radi berete pripovedi ljudi, ki jim življenje ne prizanaša, ampak jim ga je uspelo ukrotiti z močno življenjsko voljo? Potem bo tokratni predlog, ki vam ga ponujamo v branje, morda pravšnji za vas. Bralka Zdenka Rezelj iz okolice Mirne Peči predstavlja knjigo Sare Ahlin Doljak z naslovom DA, Življenje!.
Nedelja je dan za listanje in tokrat prebiramo Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves. Ena najvidnejših turških pisateljic je objavila že 20 knjig, od tega 13 romanov, njene knjige pa so prevedene v kar 57 jezikov. V svojih romanih pogosto prepleta zgodovinske teme in jih postavi v sodoben družbeni kontekst. Tudi roman iz leta 2021 ni izjema. Lana Furlan je pred mikrofon povabila knjižno navdušenko Manco Kos.
Nedelja je dan za listanje in tokrat prebiramo Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves. Ena najvidnejših turških pisateljic je objavila že 20 knjig, od tega 13 romanov, njene knjige pa so prevedene v kar 57 jezikov. V svojih romanih pogosto prepleta zgodovinske teme in jih postavi v sodoben družbeni kontekst. Tudi roman iz leta 2021 ni izjema. Lana Furlan je pred mikrofon povabila knjižno navdušenko Manco Kos.
Tik pred mednarodnim dnem starejših - obeležili ga bomo 1. oktobra - bomo danes v naslednjih minutah predstavili roman, ki govori prav o tej življenjski tematiki. Tretje življenjsko obdobje prinese marsikatere preizkušnje, s katerimi se spopadajo tako starejši člani družine kot njihovi potomci. Irena Rebov je bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani in svoje sodelavce vsak mesec povabi v bralno skupino. Tokrat so se pogovarjali o knjigi Pelji me domov.
Tik pred mednarodnim dnem starejših - obeležili ga bomo 1. oktobra - bomo danes v naslednjih minutah predstavili roman, ki govori prav o tej življenjski tematiki. Tretje življenjsko obdobje prinese marsikatere preizkušnje, s katerimi se spopadajo tako starejši člani družine kot njihovi potomci. Irena Rebov je bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani in svoje sodelavce vsak mesec povabi v bralno skupino. Tokrat so se pogovarjali o knjigi Pelji me domov.
Marsikomu so znani Bobri, epska pripoved Janeza Jalna o življenju koliščarjev. Gre za eno največjih in najznamenitejših velikih zgodb slovenske zgodovine in literature ter hkrati poklon Ljubljanskemu barju. Ilustrator Peter Škerl in pisatelj Tadej Golob pa bralcu pričarata in omogočita stripovsko popotovanje po naši preteklosti. Več smo se o stripovski različici pogovarjali z ljubiteljico knjig Evo Zupan Horaček.
Marsikomu so znani Bobri, epska pripoved Janeza Jalna o življenju koliščarjev. Gre za eno največjih in najznamenitejših velikih zgodb slovenske zgodovine in literature ter hkrati poklon Ljubljanskemu barju. Ilustrator Peter Škerl in pisatelj Tadej Golob pa bralcu pričarata in omogočita stripovsko popotovanje po naši preteklosti. Več smo se o stripovski različici pogovarjali z ljubiteljico knjig Evo Zupan Horaček.
V prvi epizodi nove sezone oddaje 7. stran se nam obeta zelo zabaven in pronicljiv bralni namig. Pisatelja Feliksa Plohla so bralci in kritiki navdušeno sprejeli že pred nekaj leti, ko je objavil prvenec z naslovom Vsi moji grehi. Danes pa bomo spoznali bralne vtise, ki jih generira njegov drugi avtobiografski roman. Pisatelj ostaja pri inventuri svojih grehov, njihova teža se stopnjuje že v naslovu Grešnik na kvadrat. Pred nami je duhovita in samoironična, žmohtna knjiga, o kateri se je z bibliotekarjem Gvidom Komarjem pogovarjal Bojan Leskovec.
V prvi epizodi nove sezone oddaje 7. stran se nam obeta zelo zabaven in pronicljiv bralni namig. Pisatelja Feliksa Plohla so bralci in kritiki navdušeno sprejeli že pred nekaj leti, ko je objavil prvenec z naslovom Vsi moji grehi. Danes pa bomo spoznali bralne vtise, ki jih generira njegov drugi avtobiografski roman. Pisatelj ostaja pri inventuri svojih grehov, njihova teža se stopnjuje že v naslovu Grešnik na kvadrat. Pred nami je duhovita in samoironična, žmohtna knjiga, o kateri se je z bibliotekarjem Gvidom Komarjem pogovarjal Bojan Leskovec.
Dragan Petrovec nam v zbirki humoresk Brodolom predstavi zgodbe, ki bi bile prav lahko del našega življenja. Na prvi pogled lahkotno branje nam ponuja razmislek o našem življenju in odzivih nanj.
Dragan Petrovec nam v zbirki humoresk Brodolom predstavi zgodbe, ki bi bile prav lahko del našega življenja. Na prvi pogled lahkotno branje nam ponuja razmislek o našem življenju in odzivih nanj.
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Predstavljamo vam izvrstno bralno izkušnjo ob snidenju z romanom z naslovom Poletna knjiga, pod katerega se podpisuje finska pisateljica Tove Jansson. Dogajanje je postavljeno na majhen otoček v Finskem zalivu, v središču pripovedi je odnos med babico in vnučko, ki se zlagoma splete v enkratno prijateljstvo, ki ga zaznamujejo drobni skupni podvigi v naravi ter razgovori, v katerih na svoj način premlevata bistvena življenjska vprašanja. Bojan Leskovec se je o Poletni knjigi pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Predstavljamo vam izvrstno bralno izkušnjo ob snidenju z romanom z naslovom Poletna knjiga, pod katerega se podpisuje finska pisateljica Tove Jansson. Dogajanje je postavljeno na majhen otoček v Finskem zalivu, v središču pripovedi je odnos med babico in vnučko, ki se zlagoma splete v enkratno prijateljstvo, ki ga zaznamujejo drobni skupni podvigi v naravi ter razgovori, v katerih na svoj način premlevata bistvena življenjska vprašanja. Bojan Leskovec se je o Poletni knjigi pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.
Misel, da naš svet ni edini, temveč da obstaja mnogo svetov, je bila poznana že v nekaterih smereh starogrške filozofije, še bolj pa v vzhodnih duhovnih naukih. Dandanes se o mnogih ali vzporednih svetovih največ razpravlja v znanstveni kozmologiji. Hkrati so vzporedni svetovi tudi pravi pop fenomen v literaturi in na filmu. V oddaji 7. stran tokrat stopamo na polje angažirane literature, saj je pred nami monografija, ki prinaša izvirne in filozofsko inovativne prispevke k sodobni razpravi o mnogih svetovih. Doktor Klemen Lah opozarja, da se bralec, ki ni filozofsko izobražen, lahko znajde tudi v zagati ali slepi ulici, ampak to ne sme biti razlog za bralčev obup, saj se vztrajnost, če tudi kakšen fragment monografije preskočimo, naposled izplača.
Misel, da naš svet ni edini, temveč da obstaja mnogo svetov, je bila poznana že v nekaterih smereh starogrške filozofije, še bolj pa v vzhodnih duhovnih naukih. Dandanes se o mnogih ali vzporednih svetovih največ razpravlja v znanstveni kozmologiji. Hkrati so vzporedni svetovi tudi pravi pop fenomen v literaturi in na filmu. V oddaji 7. stran tokrat stopamo na polje angažirane literature, saj je pred nami monografija, ki prinaša izvirne in filozofsko inovativne prispevke k sodobni razpravi o mnogih svetovih. Doktor Klemen Lah opozarja, da se bralec, ki ni filozofsko izobražen, lahko znajde tudi v zagati ali slepi ulici, ampak to ne sme biti razlog za bralčev obup, saj se vztrajnost, če tudi kakšen fragment monografije preskočimo, naposled izplača.
Nedelja je dan za prebiranje. Tokrat se bomo v 7. strani lotili aktualne knjige. Prebirali bomo 10 mitov o Izraelu avtorja Ilana Pappeja. Slovenskega prevoda še nimamo. Lana Furlan je pred mikrofon povabila Maruško Nardoni, asistentko na oddelku za kulturne študije na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Nedelja je dan za prebiranje. Tokrat se bomo v 7. strani lotili aktualne knjige. Prebirali bomo 10 mitov o Izraelu avtorja Ilana Pappeja. Slovenskega prevoda še nimamo. Lana Furlan je pred mikrofon povabila Maruško Nardoni, asistentko na oddelku za kulturne študije na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Bralni navdih bo današnja oddaja 7. stran črpala iz sodobnega makedonskega leposlovja. Petar Andonovski, rojen leta 1987 v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Doslej je objavil že pet romanov, za roman Strah pred barbari je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Poletje, v katerem te ni je prvi preveden v slovenščino. Dogajanje romana je postavljeno na otok K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Bojan Leskovec se je o bralni izkušnji z zgoščenim romanom, ki obsega le 90 strani, pogovarjal z bibliotekarko Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, Simono Solina.
Bralni navdih bo današnja oddaja 7. stran črpala iz sodobnega makedonskega leposlovja. Petar Andonovski, rojen leta 1987 v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Doslej je objavil že pet romanov, za roman Strah pred barbari je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Poletje, v katerem te ni je prvi preveden v slovenščino. Dogajanje romana je postavljeno na otok K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Bojan Leskovec se je o bralni izkušnji z zgoščenim romanom, ki obsega le 90 strani, pogovarjal z bibliotekarko Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, Simono Solina.
Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.
Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.
V kultnem romanu ameriškega pisatelja si avtobiografska snov in odločno protivojno sporočilo podajata roko z vesoljskimi ladjami, laserskimi pištolami in drugimi motivi, ki jih praviloma najdemo v znanstveni fantastiki
V kultnem romanu ameriškega pisatelja si avtobiografska snov in odločno protivojno sporočilo podajata roko z vesoljskimi ladjami, laserskimi pištolami in drugimi motivi, ki jih praviloma najdemo v znanstveni fantastiki
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.
Danes s 7. stranjo odhajamo na najvišje vrhove sveta. Zdenka Mihelič je mednarodna planinska vodnica UIMLA, predsednica Združenja planinskih vodnikov Slovenije, strokovna delavka v športu 2, svoje znanje in ljubezen do gora širi tudi v člankih in radijskih oddajah. Zato vprašanje, kam nas bo popeljala z izborom knjige, ni bilo preveč zapleteno. Poljak Voytek Kurtyka je eden najpomembnejših alpinistov, ki pa je k plezanju pristopil drugače. Kako, bomo izvedeli v naslednjih minutah, Zdenka Mihelič v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja biografijo tega velikega alpinista izpod peresa Bernadette McDonald - Umetnost svobode.
Danes s 7. stranjo odhajamo na najvišje vrhove sveta. Zdenka Mihelič je mednarodna planinska vodnica UIMLA, predsednica Združenja planinskih vodnikov Slovenije, strokovna delavka v športu 2, svoje znanje in ljubezen do gora širi tudi v člankih in radijskih oddajah. Zato vprašanje, kam nas bo popeljala z izborom knjige, ni bilo preveč zapleteno. Poljak Voytek Kurtyka je eden najpomembnejših alpinistov, ki pa je k plezanju pristopil drugače. Kako, bomo izvedeli v naslednjih minutah, Zdenka Mihelič v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja biografijo tega velikega alpinista izpod peresa Bernadette McDonald - Umetnost svobode.
Pisateljica Anja Štefan že dolgo piše kratke zgodbe – pesmi v prozi – o štirih črnih mravljicah. Veliko zgodb je že nastalo o njihovem vsakodnevnem življenju, o njihovem razmišljanju, sodelovanju in drobnih malenkostih, ki njim, lahko pa tudi nam, olajšajo preživljanje dni. Tudi takrat, ko mislimo, da smisla v našem početju ni, se vseeno izkaže, da je, samo najti ga moramo. Najnovejšo knjigo o mravljicah z naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra je za rubriko 7. stran prebrala tudi naša sogovornica Petra Ovčar in jo predstavlja v naslednjih minutah. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.
Pisateljica Anja Štefan že dolgo piše kratke zgodbe – pesmi v prozi – o štirih črnih mravljicah. Veliko zgodb je že nastalo o njihovem vsakodnevnem življenju, o njihovem razmišljanju, sodelovanju in drobnih malenkostih, ki njim, lahko pa tudi nam, olajšajo preživljanje dni. Tudi takrat, ko mislimo, da smisla v našem početju ni, se vseeno izkaže, da je, samo najti ga moramo. Najnovejšo knjigo o mravljicah z naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra je za rubriko 7. stran prebrala tudi naša sogovornica Petra Ovčar in jo predstavlja v naslednjih minutah. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.
Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.
Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.
Če ste si zaželeli razgibati dan z napetim branjem, potem velja naslednjih osem minut poslušati oddajo 7. stran. Roman Cartagena nudi razburljivo ugibanje, kdo je zagrešil številne sumljive smrti in brutalne umore v bližini nekdanjega hotela, danes doma za upokojence na italijanski obali – smrti, ki jih domačini sprejemajo z vdanostjo v usodo, da so pač dokaz italijanskega temperamenta. Ampak pričujoči roman ni zgolj kriminalna zgodba za nedeljski deževen dan, je večplastno delo izpod rok ruske pisateljice Lene Eltang, ki že od konca osemdesetih živi v tujini. Eno od vprašanj, ki se je zastavilo Bojanu Leskovcu, avtorju tokratne 7. strani je tudi, zakaj je v naslovu romana, ki se dogaja na italijanski obali kolumbijsko mesto Cartagena.
Če ste si zaželeli razgibati dan z napetim branjem, potem velja naslednjih osem minut poslušati oddajo 7. stran. Roman Cartagena nudi razburljivo ugibanje, kdo je zagrešil številne sumljive smrti in brutalne umore v bližini nekdanjega hotela, danes doma za upokojence na italijanski obali – smrti, ki jih domačini sprejemajo z vdanostjo v usodo, da so pač dokaz italijanskega temperamenta. Ampak pričujoči roman ni zgolj kriminalna zgodba za nedeljski deževen dan, je večplastno delo izpod rok ruske pisateljice Lene Eltang, ki že od konca osemdesetih živi v tujini. Eno od vprašanj, ki se je zastavilo Bojanu Leskovcu, avtorju tokratne 7. strani je tudi, zakaj je v naslovu romana, ki se dogaja na italijanski obali kolumbijsko mesto Cartagena.
Pišem sebi je prva zbirka osebnih esejev avtorice Emilie Pine, za katero je avtorica leta 2018 na Irskem prejela tudi knjižno nagrado The Butler Literary Award. »V teh esejih sem se trudila, da ne bi povedala zgodbe kogarkoli drugega, temveč čim bolj odkrito izpovedala svojo. Seveda je bilo neogibno, da sem zašla v družinske zgodbe in doživetja,« je o svojem delu zapisala avtorica. Knjigo je izbrala bralka bralka Jasna Mlakar, z njo se je pogovarjala Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je interpretirala Maja Moll.
Pišem sebi je prva zbirka osebnih esejev avtorice Emilie Pine, za katero je avtorica leta 2018 na Irskem prejela tudi knjižno nagrado The Butler Literary Award. »V teh esejih sem se trudila, da ne bi povedala zgodbe kogarkoli drugega, temveč čim bolj odkrito izpovedala svojo. Seveda je bilo neogibno, da sem zašla v družinske zgodbe in doživetja,« je o svojem delu zapisala avtorica. Knjigo je izbrala bralka bralka Jasna Mlakar, z njo se je pogovarjala Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je interpretirala Maja Moll.
V tokratni rubriki predstavljamo družbeno kritični roman Jutra v Dženinu, pisateljice Susan Abulhawa. Dnevno lahko v poročilih slišimo novice o dogajanju v predelu sveta, v državi, kjer se v odvija tudi zgodba palestinsko ameriške pisateljice. Izraelsko-palestinskem spor in bratomorna vojna, s pomočjo fikcije predstavlja samo ozadje in zgodovino. Tokratna sogovornica, Julia Ujawe knjigo priporoča vsem odraslim.
V tokratni rubriki predstavljamo družbeno kritični roman Jutra v Dženinu, pisateljice Susan Abulhawa. Dnevno lahko v poročilih slišimo novice o dogajanju v predelu sveta, v državi, kjer se v odvija tudi zgodba palestinsko ameriške pisateljice. Izraelsko-palestinskem spor in bratomorna vojna, s pomočjo fikcije predstavlja samo ozadje in zgodovino. Tokratna sogovornica, Julia Ujawe knjigo priporoča vsem odraslim.
V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom.
V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom.
Ljudje v življenju pričakujemo in si želimo marsikaj. Ampak, kaj če se to, kar si želimo, ne uresniči? To je vprašanje, s katerim se srečamo v romanu, ki mu danes namenjamo 7. stran. Pričakovanja Anje Mugerli so pričakovanja Jane in Primoža, dveh glavnih protagonistov romana, pa tudi pričakovanja mnogih drugih.
Ljudje v življenju pričakujemo in si želimo marsikaj. Ampak, kaj če se to, kar si želimo, ne uresniči? To je vprašanje, s katerim se srečamo v romanu, ki mu danes namenjamo 7. stran. Pričakovanja Anje Mugerli so pričakovanja Jane in Primoža, dveh glavnih protagonistov romana, pa tudi pričakovanja mnogih drugih.
Kaj lahko zaceli strto srce? Kako rešiti stisko ob ločitvi? Teh dveh vprašanj se loteva knjiga Strto srce s podnaslovom Osebno in znanstveno popotovanje ameriške avtorice Florence Williams. Knjiga je navdušila knjižno recenzentko Urško Krišelj Grubar.
Kaj lahko zaceli strto srce? Kako rešiti stisko ob ločitvi? Teh dveh vprašanj se loteva knjiga Strto srce s podnaslovom Osebno in znanstveno popotovanje ameriške avtorice Florence Williams. Knjiga je navdušila knjižno recenzentko Urško Krišelj Grubar.