Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Režiser: Nadia Petauer
Dragan Petrovec nam v zbirki humoresk Brodolom predstavi zgodbe, ki bi bile prav lahko del našega življenja. Na prvi pogled lahkotno branje nam ponuja razmislek o našem življenju in odzivih nanj.
Dragan Petrovec nam v zbirki humoresk Brodolom predstavi zgodbe, ki bi bile prav lahko del našega življenja. Na prvi pogled lahkotno branje nam ponuja razmislek o našem življenju in odzivih nanj.
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Predstavljamo vam izvrstno bralno izkušnjo ob snidenju z romanom z naslovom Poletna knjiga, pod katerega se podpisuje finska pisateljica Tove Jansson. Dogajanje je postavljeno na majhen otoček v Finskem zalivu, v središču pripovedi je odnos med babico in vnučko, ki se zlagoma splete v enkratno prijateljstvo, ki ga zaznamujejo drobni skupni podvigi v naravi ter razgovori, v katerih na svoj način premlevata bistvena življenjska vprašanja. Bojan Leskovec se je o Poletni knjigi pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Predstavljamo vam izvrstno bralno izkušnjo ob snidenju z romanom z naslovom Poletna knjiga, pod katerega se podpisuje finska pisateljica Tove Jansson. Dogajanje je postavljeno na majhen otoček v Finskem zalivu, v središču pripovedi je odnos med babico in vnučko, ki se zlagoma splete v enkratno prijateljstvo, ki ga zaznamujejo drobni skupni podvigi v naravi ter razgovori, v katerih na svoj način premlevata bistvena življenjska vprašanja. Bojan Leskovec se je o Poletni knjigi pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.
Misel, da naš svet ni edini, temveč da obstaja mnogo svetov, je bila poznana že v nekaterih smereh starogrške filozofije, še bolj pa v vzhodnih duhovnih naukih. Dandanes se o mnogih ali vzporednih svetovih največ razpravlja v znanstveni kozmologiji. Hkrati so vzporedni svetovi tudi pravi pop fenomen v literaturi in na filmu. V oddaji 7. stran tokrat stopamo na polje angažirane literature, saj je pred nami monografija, ki prinaša izvirne in filozofsko inovativne prispevke k sodobni razpravi o mnogih svetovih. Doktor Klemen Lah opozarja, da se bralec, ki ni filozofsko izobražen, lahko znajde tudi v zagati ali slepi ulici, ampak to ne sme biti razlog za bralčev obup, saj se vztrajnost, če tudi kakšen fragment monografije preskočimo, naposled izplača.
Misel, da naš svet ni edini, temveč da obstaja mnogo svetov, je bila poznana že v nekaterih smereh starogrške filozofije, še bolj pa v vzhodnih duhovnih naukih. Dandanes se o mnogih ali vzporednih svetovih največ razpravlja v znanstveni kozmologiji. Hkrati so vzporedni svetovi tudi pravi pop fenomen v literaturi in na filmu. V oddaji 7. stran tokrat stopamo na polje angažirane literature, saj je pred nami monografija, ki prinaša izvirne in filozofsko inovativne prispevke k sodobni razpravi o mnogih svetovih. Doktor Klemen Lah opozarja, da se bralec, ki ni filozofsko izobražen, lahko znajde tudi v zagati ali slepi ulici, ampak to ne sme biti razlog za bralčev obup, saj se vztrajnost, če tudi kakšen fragment monografije preskočimo, naposled izplača.
Nedelja je dan za prebiranje. Tokrat se bomo v 7. strani lotili aktualne knjige. Prebirali bomo 10 mitov o Izraelu avtorja Ilana Pappeja. Slovenskega prevoda še nimamo. Lana Furlan je pred mikrofon povabila Maruško Nardoni, asistentko na oddelku za kulturne študije na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Nedelja je dan za prebiranje. Tokrat se bomo v 7. strani lotili aktualne knjige. Prebirali bomo 10 mitov o Izraelu avtorja Ilana Pappeja. Slovenskega prevoda še nimamo. Lana Furlan je pred mikrofon povabila Maruško Nardoni, asistentko na oddelku za kulturne študije na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Bralni navdih bo današnja oddaja 7. stran črpala iz sodobnega makedonskega leposlovja. Petar Andonovski, rojen leta 1987 v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Doslej je objavil že pet romanov, za roman Strah pred barbari je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Poletje, v katerem te ni je prvi preveden v slovenščino. Dogajanje romana je postavljeno na otok K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Bojan Leskovec se je o bralni izkušnji z zgoščenim romanom, ki obsega le 90 strani, pogovarjal z bibliotekarko Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, Simono Solina.
Bralni navdih bo današnja oddaja 7. stran črpala iz sodobnega makedonskega leposlovja. Petar Andonovski, rojen leta 1987 v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Doslej je objavil že pet romanov, za roman Strah pred barbari je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Poletje, v katerem te ni je prvi preveden v slovenščino. Dogajanje romana je postavljeno na otok K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Bojan Leskovec se je o bralni izkušnji z zgoščenim romanom, ki obsega le 90 strani, pogovarjal z bibliotekarko Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, Simono Solina.
Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.
Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.
V kultnem romanu ameriškega pisatelja si avtobiografska snov in odločno protivojno sporočilo podajata roko z vesoljskimi ladjami, laserskimi pištolami in drugimi motivi, ki jih praviloma najdemo v znanstveni fantastiki
V kultnem romanu ameriškega pisatelja si avtobiografska snov in odločno protivojno sporočilo podajata roko z vesoljskimi ladjami, laserskimi pištolami in drugimi motivi, ki jih praviloma najdemo v znanstveni fantastiki
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.
Danes s 7. stranjo odhajamo na najvišje vrhove sveta. Zdenka Mihelič je mednarodna planinska vodnica UIMLA, predsednica Združenja planinskih vodnikov Slovenije, strokovna delavka v športu 2, svoje znanje in ljubezen do gora širi tudi v člankih in radijskih oddajah. Zato vprašanje, kam nas bo popeljala z izborom knjige, ni bilo preveč zapleteno. Poljak Voytek Kurtyka je eden najpomembnejših alpinistov, ki pa je k plezanju pristopil drugače. Kako, bomo izvedeli v naslednjih minutah, Zdenka Mihelič v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja biografijo tega velikega alpinista izpod peresa Bernadette McDonald - Umetnost svobode.
Danes s 7. stranjo odhajamo na najvišje vrhove sveta. Zdenka Mihelič je mednarodna planinska vodnica UIMLA, predsednica Združenja planinskih vodnikov Slovenije, strokovna delavka v športu 2, svoje znanje in ljubezen do gora širi tudi v člankih in radijskih oddajah. Zato vprašanje, kam nas bo popeljala z izborom knjige, ni bilo preveč zapleteno. Poljak Voytek Kurtyka je eden najpomembnejših alpinistov, ki pa je k plezanju pristopil drugače. Kako, bomo izvedeli v naslednjih minutah, Zdenka Mihelič v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja biografijo tega velikega alpinista izpod peresa Bernadette McDonald - Umetnost svobode.
Pisateljica Anja Štefan že dolgo piše kratke zgodbe – pesmi v prozi – o štirih črnih mravljicah. Veliko zgodb je že nastalo o njihovem vsakodnevnem življenju, o njihovem razmišljanju, sodelovanju in drobnih malenkostih, ki njim, lahko pa tudi nam, olajšajo preživljanje dni. Tudi takrat, ko mislimo, da smisla v našem početju ni, se vseeno izkaže, da je, samo najti ga moramo. Najnovejšo knjigo o mravljicah z naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra je za rubriko 7. stran prebrala tudi naša sogovornica Petra Ovčar in jo predstavlja v naslednjih minutah. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.
Pisateljica Anja Štefan že dolgo piše kratke zgodbe – pesmi v prozi – o štirih črnih mravljicah. Veliko zgodb je že nastalo o njihovem vsakodnevnem življenju, o njihovem razmišljanju, sodelovanju in drobnih malenkostih, ki njim, lahko pa tudi nam, olajšajo preživljanje dni. Tudi takrat, ko mislimo, da smisla v našem početju ni, se vseeno izkaže, da je, samo najti ga moramo. Najnovejšo knjigo o mravljicah z naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra je za rubriko 7. stran prebrala tudi naša sogovornica Petra Ovčar in jo predstavlja v naslednjih minutah. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.
Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.
Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.
Če ste si zaželeli razgibati dan z napetim branjem, potem velja naslednjih osem minut poslušati oddajo 7. stran. Roman Cartagena nudi razburljivo ugibanje, kdo je zagrešil številne sumljive smrti in brutalne umore v bližini nekdanjega hotela, danes doma za upokojence na italijanski obali – smrti, ki jih domačini sprejemajo z vdanostjo v usodo, da so pač dokaz italijanskega temperamenta. Ampak pričujoči roman ni zgolj kriminalna zgodba za nedeljski deževen dan, je večplastno delo izpod rok ruske pisateljice Lene Eltang, ki že od konca osemdesetih živi v tujini. Eno od vprašanj, ki se je zastavilo Bojanu Leskovcu, avtorju tokratne 7. strani je tudi, zakaj je v naslovu romana, ki se dogaja na italijanski obali kolumbijsko mesto Cartagena.
Če ste si zaželeli razgibati dan z napetim branjem, potem velja naslednjih osem minut poslušati oddajo 7. stran. Roman Cartagena nudi razburljivo ugibanje, kdo je zagrešil številne sumljive smrti in brutalne umore v bližini nekdanjega hotela, danes doma za upokojence na italijanski obali – smrti, ki jih domačini sprejemajo z vdanostjo v usodo, da so pač dokaz italijanskega temperamenta. Ampak pričujoči roman ni zgolj kriminalna zgodba za nedeljski deževen dan, je večplastno delo izpod rok ruske pisateljice Lene Eltang, ki že od konca osemdesetih živi v tujini. Eno od vprašanj, ki se je zastavilo Bojanu Leskovcu, avtorju tokratne 7. strani je tudi, zakaj je v naslovu romana, ki se dogaja na italijanski obali kolumbijsko mesto Cartagena.
Pišem sebi je prva zbirka osebnih esejev avtorice Emilie Pine, za katero je avtorica leta 2018 na Irskem prejela tudi knjižno nagrado The Butler Literary Award. »V teh esejih sem se trudila, da ne bi povedala zgodbe kogarkoli drugega, temveč čim bolj odkrito izpovedala svojo. Seveda je bilo neogibno, da sem zašla v družinske zgodbe in doživetja,« je o svojem delu zapisala avtorica. Knjigo je izbrala bralka bralka Jasna Mlakar, z njo se je pogovarjala Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je interpretirala Maja Moll.
Pišem sebi je prva zbirka osebnih esejev avtorice Emilie Pine, za katero je avtorica leta 2018 na Irskem prejela tudi knjižno nagrado The Butler Literary Award. »V teh esejih sem se trudila, da ne bi povedala zgodbe kogarkoli drugega, temveč čim bolj odkrito izpovedala svojo. Seveda je bilo neogibno, da sem zašla v družinske zgodbe in doživetja,« je o svojem delu zapisala avtorica. Knjigo je izbrala bralka bralka Jasna Mlakar, z njo se je pogovarjala Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je interpretirala Maja Moll.
V tokratni rubriki predstavljamo družbeno kritični roman Jutra v Dženinu, pisateljice Susan Abulhawa. Dnevno lahko v poročilih slišimo novice o dogajanju v predelu sveta, v državi, kjer se v odvija tudi zgodba palestinsko ameriške pisateljice. Izraelsko-palestinskem spor in bratomorna vojna, s pomočjo fikcije predstavlja samo ozadje in zgodovino. Tokratna sogovornica, Julia Ujawe knjigo priporoča vsem odraslim.
V tokratni rubriki predstavljamo družbeno kritični roman Jutra v Dženinu, pisateljice Susan Abulhawa. Dnevno lahko v poročilih slišimo novice o dogajanju v predelu sveta, v državi, kjer se v odvija tudi zgodba palestinsko ameriške pisateljice. Izraelsko-palestinskem spor in bratomorna vojna, s pomočjo fikcije predstavlja samo ozadje in zgodovino. Tokratna sogovornica, Julia Ujawe knjigo priporoča vsem odraslim.
V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom.
V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom.
Ljudje v življenju pričakujemo in si želimo marsikaj. Ampak, kaj če se to, kar si želimo, ne uresniči? To je vprašanje, s katerim se srečamo v romanu, ki mu danes namenjamo 7. stran. Pričakovanja Anje Mugerli so pričakovanja Jane in Primoža, dveh glavnih protagonistov romana, pa tudi pričakovanja mnogih drugih.
Ljudje v življenju pričakujemo in si želimo marsikaj. Ampak, kaj če se to, kar si želimo, ne uresniči? To je vprašanje, s katerim se srečamo v romanu, ki mu danes namenjamo 7. stran. Pričakovanja Anje Mugerli so pričakovanja Jane in Primoža, dveh glavnih protagonistov romana, pa tudi pričakovanja mnogih drugih.
Kaj lahko zaceli strto srce? Kako rešiti stisko ob ločitvi? Teh dveh vprašanj se loteva knjiga Strto srce s podnaslovom Osebno in znanstveno popotovanje ameriške avtorice Florence Williams. Knjiga je navdušila knjižno recenzentko Urško Krišelj Grubar.
Kaj lahko zaceli strto srce? Kako rešiti stisko ob ločitvi? Teh dveh vprašanj se loteva knjiga Strto srce s podnaslovom Osebno in znanstveno popotovanje ameriške avtorice Florence Williams. Knjiga je navdušila knjižno recenzentko Urško Krišelj Grubar.
Tokrat v oddaji predstavljamo knjigo, ki vas bo pritegnila, če iščete resnične, življenjske zgodbe. Te so po eni strani iskreno krute in človeške, obenem pa zdravilne, da bomo tudi sami vedeli, kako in kaj, če se znajdemo v podobnih okoliščinah. Kako živeti s hudo boleznijo bližnjega ali nas samih? Kaj pomeni tisto pravo poslušanje in zakaj je lahko tako zelo zdravilno? Sogovornica: bibliotekarka Simona Lužar, moderatorka bralnih klubov Mir na peč, beremo! in Čarobni svet besed Knjižnice Pavla Golie Trebnje.
Tokrat v oddaji predstavljamo knjigo, ki vas bo pritegnila, če iščete resnične, življenjske zgodbe. Te so po eni strani iskreno krute in človeške, obenem pa zdravilne, da bomo tudi sami vedeli, kako in kaj, če se znajdemo v podobnih okoliščinah. Kako živeti s hudo boleznijo bližnjega ali nas samih? Kaj pomeni tisto pravo poslušanje in zakaj je lahko tako zelo zdravilno? Sogovornica: bibliotekarka Simona Lužar, moderatorka bralnih klubov Mir na peč, beremo! in Čarobni svet besed Knjižnice Pavla Golie Trebnje.
Hana je roman uveljavljene češke pisateljice Alene Mornštajnove. Zgodba globokega poguma, velikih src in neuničljivega upanja je leta 2018 prejela nagrado češka knjiga. Delo je razdeljeno na tri pripovedne sklope in odstira perspektivo treh generacij, pripoved pa bralca z vsako stranjo bolj vleče vase in nenehno budi upanje, da bo vse še dobro. O romanu Hana se je Tadeja Bizilj za današnjo rubriko 7. stran pogovarjala s Sara Medved, študentko slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Hana je roman uveljavljene češke pisateljice Alene Mornštajnove. Zgodba globokega poguma, velikih src in neuničljivega upanja je leta 2018 prejela nagrado češka knjiga. Delo je razdeljeno na tri pripovedne sklope in odstira perspektivo treh generacij, pripoved pa bralca z vsako stranjo bolj vleče vase in nenehno budi upanje, da bo vse še dobro. O romanu Hana se je Tadeja Bizilj za današnjo rubriko 7. stran pogovarjala s Sara Medved, študentko slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Moj dom je tam, kjer sem. Ne bomo takoj razkrili, ali je to odgovor na vprašanje, ki se ga v svojem romanu loti italijanska avtorica somalijskih korenin Igiaba Scego, ko razmišlja o lastni identiteti. Lahko pa razkrijemo, da je to naslov knjige, ki jo v 7. strani danes predstavi sogovornica Darje Pograjc Martina Marušič Kos, literarna komparativistka, ki ogromno bere in s katero bomo spet potrkali na vrata bralne skupnosti na Instagramu, ki medse sprejme vsakogar, ki se želi pridružiti. Ja, to je namig – v oddaji bo omenjenih nekaj profilov, ki jih lahko poiščete na omenjenem omrežju – zagotovo tudi tam dobite kakšno dobro priporočilo za branje.
Moj dom je tam, kjer sem. Ne bomo takoj razkrili, ali je to odgovor na vprašanje, ki se ga v svojem romanu loti italijanska avtorica somalijskih korenin Igiaba Scego, ko razmišlja o lastni identiteti. Lahko pa razkrijemo, da je to naslov knjige, ki jo v 7. strani danes predstavi sogovornica Darje Pograjc Martina Marušič Kos, literarna komparativistka, ki ogromno bere in s katero bomo spet potrkali na vrata bralne skupnosti na Instagramu, ki medse sprejme vsakogar, ki se želi pridružiti. Ja, to je namig – v oddaji bo omenjenih nekaj profilov, ki jih lahko poiščete na omenjenem omrežju – zagotovo tudi tam dobite kakšno dobro priporočilo za branje.
Situacijska komedija s kombinacijo izvrstnega stila pisanja in robatostjo nasprotujočih si glavnih junakov: karizmatičnega desničarja na eni in komunističnega župana na drugi strani. Kraj in čas: Padska nižina v sredini prejšnjega stoletja. V 7. Strani tokrat spomnimo na knjigo oziroma zbirko knjig, katere zgodbo morda poznate iz znanih črno-belih filmov. Sogovornik: Damjan Šeruga iz Novega mesta .
Situacijska komedija s kombinacijo izvrstnega stila pisanja in robatostjo nasprotujočih si glavnih junakov: karizmatičnega desničarja na eni in komunističnega župana na drugi strani. Kraj in čas: Padska nižina v sredini prejšnjega stoletja. V 7. Strani tokrat spomnimo na knjigo oziroma zbirko knjig, katere zgodbo morda poznate iz znanih črno-belih filmov. Sogovornik: Damjan Šeruga iz Novega mesta .
Knjiga beloruske nobelovke, ki prinaša pretresljiva pričevanja množice navadnih ljudi, ki jim je življenje trajno zaznamovala katastrofalna jedrska nesreča
Knjiga beloruske nobelovke, ki prinaša pretresljiva pričevanja množice navadnih ljudi, ki jim je življenje trajno zaznamovala katastrofalna jedrska nesreča
Naslednjih devet minut smo rezervirali za iskanje nedeljskega bralnega navdiha. Le kdo ne pozna Stephena Kinga? Gre za ameriškega pisatelja z obsežnim literarnim opusom, ki velja za mojstra žanra fantastike in grozljivke. Slavo je dosegel že s prvim romanom Carrie, do zdaj so prodali že 350 milijonov njegovih knjig po vsem svetu, večino so jih prenesli na filmska platna in televizijske ekrane. Stephen King je odličen tudi v krajših literarnih formah. Leta 1985 je bilo zbranih 22 kratkih zgodb, ki jih je avtor pisal v obdobju skoraj dveh desetletij. In zdaj jih lahko beremo tudi v slovenskem prevodu ter jih predstavljamo v oddaji 7. stran.
Naslednjih devet minut smo rezervirali za iskanje nedeljskega bralnega navdiha. Le kdo ne pozna Stephena Kinga? Gre za ameriškega pisatelja z obsežnim literarnim opusom, ki velja za mojstra žanra fantastike in grozljivke. Slavo je dosegel že s prvim romanom Carrie, do zdaj so prodali že 350 milijonov njegovih knjig po vsem svetu, večino so jih prenesli na filmska platna in televizijske ekrane. Stephen King je odličen tudi v krajših literarnih formah. Leta 1985 je bilo zbranih 22 kratkih zgodb, ki jih je avtor pisal v obdobju skoraj dveh desetletij. In zdaj jih lahko beremo tudi v slovenskem prevodu ter jih predstavljamo v oddaji 7. stran.
Nedelja je dan za prebiranje. V današnji 7. strani listamo knjigo Ivane Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho. Avtorica v svojih 43. esejih odpira teme o ženskah, begunstvu, Jugoslaviji, vojni, gledališču, starševstvu, predsodkih, solzivcu in predvsem o srčnosti in junaštvu. Knjiga velja za izbrano - bila je namreč nagrajena z Rožančevo nagrado. V Sežano se je odpravila Lana Furlan, tam pa jo je pričakala Maja Razboršek. Prispevek je prebral Bojan Leskovec.
Nedelja je dan za prebiranje. V današnji 7. strani listamo knjigo Ivane Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho. Avtorica v svojih 43. esejih odpira teme o ženskah, begunstvu, Jugoslaviji, vojni, gledališču, starševstvu, predsodkih, solzivcu in predvsem o srčnosti in junaštvu. Knjiga velja za izbrano - bila je namreč nagrajena z Rožančevo nagrado. V Sežano se je odpravila Lana Furlan, tam pa jo je pričakala Maja Razboršek. Prispevek je prebral Bojan Leskovec.
Zdaj pa je čas za iskanje nedeljskih bralnih navdihov. Ali spada današnja izbranka v žanr mladinske literature, ali nagovarja odraslega bralca? S to dilemo so se srečali tudi knjižničarji in knjigarnarji ob izidu romana Hard land. Pravzaprav gre za večgeneracijsko branje, ki je drugi v slovenščino preliti roman pisatelja Benedicta Wellsa, avtorja uspešnice O koncu žalosti. Spoznali bomo prvoosebno pripoved, ki se dotika sveta filmov in literature, v njej odzvanja glasba osemdesetih, predvsem pa je doživet opis mladosti, kot »trde dežele«, polne nasprotij..
Zdaj pa je čas za iskanje nedeljskih bralnih navdihov. Ali spada današnja izbranka v žanr mladinske literature, ali nagovarja odraslega bralca? S to dilemo so se srečali tudi knjižničarji in knjigarnarji ob izidu romana Hard land. Pravzaprav gre za večgeneracijsko branje, ki je drugi v slovenščino preliti roman pisatelja Benedicta Wellsa, avtorja uspešnice O koncu žalosti. Spoznali bomo prvoosebno pripoved, ki se dotika sveta filmov in literature, v njej odzvanja glasba osemdesetih, predvsem pa je doživet opis mladosti, kot »trde dežele«, polne nasprotij..
Oddaja 7. stran, ki je namenjena knjigoljubcem in ljubiteljem branja danes prinaša angažiran roman. Poti in stranpoti post socialističnih družb so neizmeren vir zgodb za nastanek številnih knjižnih in filmskih del. Mednje sodi tudi roman z naslovom Četrtek, ki pripoveduje o bolgarski družbi na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Kakšne so usode ljudi, ki so še v preteklem stoletju živeli za železno zaveso, potem pa se je zgodil prehod v parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo? Tranzicija postane ujetnica veljakov, ki delujejo na svoj, često mafijski način. Mali ljudje iščejo in upajo na svojo priložnost, eni se znajdejo bolje, drugi slabše. O romanu Četrtek se je Bojan Leskovec pogovarjal s Simono Solina, bibliotekarko in promotorko branja.
Oddaja 7. stran, ki je namenjena knjigoljubcem in ljubiteljem branja danes prinaša angažiran roman. Poti in stranpoti post socialističnih družb so neizmeren vir zgodb za nastanek številnih knjižnih in filmskih del. Mednje sodi tudi roman z naslovom Četrtek, ki pripoveduje o bolgarski družbi na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Kakšne so usode ljudi, ki so še v preteklem stoletju živeli za železno zaveso, potem pa se je zgodil prehod v parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo? Tranzicija postane ujetnica veljakov, ki delujejo na svoj, često mafijski način. Mali ljudje iščejo in upajo na svojo priložnost, eni se znajdejo bolje, drugi slabše. O romanu Četrtek se je Bojan Leskovec pogovarjal s Simono Solina, bibliotekarko in promotorko branja.
Življenje nam včasih prinese preizkušnje, ki nam začrtano pot popolnoma obrnejo. Nas presenetijo, premešajo prioritete, včasih tudi prestrašijo in spravijo v stisko. Knjiga, ki jo predstavljamo v naslednjih minutah, govori prav o tem - da nam tudi težja obdobja marsikdaj prinesejo marsikaj pozitivnega. Suleika Jaouad je v knjigi Med dvema kraljestvoma popisala svojo zgodbo. "Resnična zgodba o tem, kako me je bolezen naučila ceniti življenje", je zapisala. Zgodbo je predstavila tudi na konferenci TED Talk. Soočila se je z vprašanjem, kako začeti znova. Knjiga je nagovorila tudi sogovornico Lucije Fatur - Dašo Cek Stepančič, magistrico psihosocialne pomoči in psihosocialno svetovalko.
Življenje nam včasih prinese preizkušnje, ki nam začrtano pot popolnoma obrnejo. Nas presenetijo, premešajo prioritete, včasih tudi prestrašijo in spravijo v stisko. Knjiga, ki jo predstavljamo v naslednjih minutah, govori prav o tem - da nam tudi težja obdobja marsikdaj prinesejo marsikaj pozitivnega. Suleika Jaouad je v knjigi Med dvema kraljestvoma popisala svojo zgodbo. "Resnična zgodba o tem, kako me je bolezen naučila ceniti življenje", je zapisala. Zgodbo je predstavila tudi na konferenci TED Talk. Soočila se je z vprašanjem, kako začeti znova. Knjiga je nagovorila tudi sogovornico Lucije Fatur - Dašo Cek Stepančič, magistrico psihosocialne pomoči in psihosocialno svetovalko.
Koliko tehta neumnost je morda neumno vprašanje. Koliko nas stane neumnost? Zakaj je vseprisotna? Sezono bralnih navdihov v oddaji 7. stran zaključuje Psihologija neumnosti. Gre za zbirko razprav in razmislekov o neumnosti, ki so jih napisali zelo pametni ljudje, uredil pa Jean Francois Marmion. Kritiki so zapisali, da je to simpatično cinična in vseskozi zabavna knjiga, ki spodbuja k razmišljanju.
Koliko tehta neumnost je morda neumno vprašanje. Koliko nas stane neumnost? Zakaj je vseprisotna? Sezono bralnih navdihov v oddaji 7. stran zaključuje Psihologija neumnosti. Gre za zbirko razprav in razmislekov o neumnosti, ki so jih napisali zelo pametni ljudje, uredil pa Jean Francois Marmion. Kritiki so zapisali, da je to simpatično cinična in vseskozi zabavna knjiga, ki spodbuja k razmišljanju.
Nedelja je lahko tudi dan za dobro knjigo. Redni poslušalci 7.strani to že dobro vedo. Današnjo izbranko lahko opišemo s presežniki: poslastica, literarna mojstrovina, ekstravaganten roman,… Časovno zaklonišče je tretji roman bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova, ki nas postavi na čisto poseben časovno-prostorski vrtiljak. Zanimivo je, da se v romanu prepletata dve osrednji temi: intimno dojemanje časa človeka posameznika in odnos do prihodnosti in preteklosti posameznih držav današnje Evrope.
Nedelja je lahko tudi dan za dobro knjigo. Redni poslušalci 7.strani to že dobro vedo. Današnjo izbranko lahko opišemo s presežniki: poslastica, literarna mojstrovina, ekstravaganten roman,… Časovno zaklonišče je tretji roman bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova, ki nas postavi na čisto poseben časovno-prostorski vrtiljak. Zanimivo je, da se v romanu prepletata dve osrednji temi: intimno dojemanje časa človeka posameznika in odnos do prihodnosti in preteklosti posameznih držav današnje Evrope.
»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.
»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.
Jan, mož in oče v srednjih letih, po nesreči ostane priklenjen na bolniško posteljo, trajno paraliziran in nezmožen razumske presoje. Njegova družina je pred težko dilemo: upoštevati njegovo željo, da ne želi 'vegetirati', ali vztrajati pri tem, da se ga umetno vzdržuje pri življenju? Roman Noč na obisku, ki ga je napisal slovenski zdravnik Franjo H. Naji in se loti aktualne teme o evtanaziji, listata Irena Grmek in Andreja Čokl.
Jan, mož in oče v srednjih letih, po nesreči ostane priklenjen na bolniško posteljo, trajno paraliziran in nezmožen razumske presoje. Njegova družina je pred težko dilemo: upoštevati njegovo željo, da ne želi 'vegetirati', ali vztrajati pri tem, da se ga umetno vzdržuje pri življenju? Roman Noč na obisku, ki ga je napisal slovenski zdravnik Franjo H. Naji in se loti aktualne teme o evtanaziji, listata Irena Grmek in Andreja Čokl.
V deželo vzhajajočega sonca, na Japonsko nas popelje današnje iskanje bralnega navdiha. Sayaka Murata se je leta 2016 podpisala pod kratek roman, ki nosi v angleškem prevodu naslov Conveniance store woman. Prebrala ga je tudi ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič, ki je bila že med študijem razpeta med Japonsko in Slovenijo. Zgolj za potrebe te oddaje lahko naslov ad hoc prevedemo kot Trgovka ali Ženska v trgovini z mešanim blagom. Roman je naletel na izjemno dobre odzive pri kritikih in bralcih, prejel je prestižno literarno Akutagawa in je hkrati košček avtoričine biografije.
V deželo vzhajajočega sonca, na Japonsko nas popelje današnje iskanje bralnega navdiha. Sayaka Murata se je leta 2016 podpisala pod kratek roman, ki nosi v angleškem prevodu naslov Conveniance store woman. Prebrala ga je tudi ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič, ki je bila že med študijem razpeta med Japonsko in Slovenijo. Zgolj za potrebe te oddaje lahko naslov ad hoc prevedemo kot Trgovka ali Ženska v trgovini z mešanim blagom. Roman je naletel na izjemno dobre odzive pri kritikih in bralcih, prejel je prestižno literarno Akutagawa in je hkrati košček avtoričine biografije.
Nedavno je pri Planinski založbi izšla knjiga z naslovom Spomini starega alpinista, ki jo je napisal Peter Muck. A čeprav naslov daje slutiti, da gre za le z gorsko vertikalo povezano zgodbo, gre za obilo s humorjem in samoironijo prežetih zgodb, ki razkrijejo dogajanje v slovenskem alpinizmu v času po drugi svetovni vojni v širšem pogledu.
Nedavno je pri Planinski založbi izšla knjiga z naslovom Spomini starega alpinista, ki jo je napisal Peter Muck. A čeprav naslov daje slutiti, da gre za le z gorsko vertikalo povezano zgodbo, gre za obilo s humorjem in samoironijo prežetih zgodb, ki razkrijejo dogajanje v slovenskem alpinizmu v času po drugi svetovni vojni v širšem pogledu.
Novinarja in publicista Boštjana Videmška poznamo kot vojnega poročevalca, ki se je nato v zadnjih letih posvetil pretečim posledicam podnebnih sprememb. Danes pa se bomo v naši jutranji bralno navdihujoči oddaji 7. stran pogovarjali o njegovem romanesknem prvencu Vojni dnevnik. Čeprav gre za fikcijo, je bralec soočen s številnimi, povsem realnimi značilnostmi vojn sodobnega sveta. Trpko se zavemo, da ima ideja svobodne volje vsakega posameznika zelo trhle temelje. In ko država pristane v vojni, nisi več sam in svoj. Vojni dnevnik je prebrala tudi ljubiteljica in promotorka branja Simona Solina, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana.
Novinarja in publicista Boštjana Videmška poznamo kot vojnega poročevalca, ki se je nato v zadnjih letih posvetil pretečim posledicam podnebnih sprememb. Danes pa se bomo v naši jutranji bralno navdihujoči oddaji 7. stran pogovarjali o njegovem romanesknem prvencu Vojni dnevnik. Čeprav gre za fikcijo, je bralec soočen s številnimi, povsem realnimi značilnostmi vojn sodobnega sveta. Trpko se zavemo, da ima ideja svobodne volje vsakega posameznika zelo trhle temelje. In ko država pristane v vojni, nisi več sam in svoj. Vojni dnevnik je prebrala tudi ljubiteljica in promotorka branja Simona Solina, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana.
V knjižno navdihujoči rubriki 7. stran se največkrat gibljemo po prostranih poljih leposlovja. Danes se bomo posvetili tako imenovani stvarni literaturi. Čeprav bi ob naslovu »Kako prebuditi tigra« pomislili, da gre za spretno napisan priročnik, to ni priročnik. Knjiga, pod katero se podpisuje doktor medicinske biofizike in psihologije, govori o razumevanju in spoprijemanju s travmami. Prebral jo je in se nad njo navdušil tudi profesor književnost, zaprisežen ljubitelj branja, doktor Klemen Lah.
V knjižno navdihujoči rubriki 7. stran se največkrat gibljemo po prostranih poljih leposlovja. Danes se bomo posvetili tako imenovani stvarni literaturi. Čeprav bi ob naslovu »Kako prebuditi tigra« pomislili, da gre za spretno napisan priročnik, to ni priročnik. Knjiga, pod katero se podpisuje doktor medicinske biofizike in psihologije, govori o razumevanju in spoprijemanju s travmami. Prebral jo je in se nad njo navdušil tudi profesor književnost, zaprisežen ljubitelj branja, doktor Klemen Lah.
Roman, ki mu namenjamo tokratno 7. stran, pritegne že zaradi neobičajnega naslova: Kintsugi telesa. V njem avtorica Senka Marić – sicer pesnica, esejistka in prevajalka, ki se je z omenjenim delom prvič preizkusila kot pisateljica – na poetičen in minimalističen način razkrije svojo zgodbo bojevanja s težko diagnozo. O soočanju z bolečino, njenem sprejemanju, vračanju v čas otroštva in pomenu brazgotin v rubriki, ki jo je pripravila Darja Pograjc.
Roman, ki mu namenjamo tokratno 7. stran, pritegne že zaradi neobičajnega naslova: Kintsugi telesa. V njem avtorica Senka Marić – sicer pesnica, esejistka in prevajalka, ki se je z omenjenim delom prvič preizkusila kot pisateljica – na poetičen in minimalističen način razkrije svojo zgodbo bojevanja s težko diagnozo. O soočanju z bolečino, njenem sprejemanju, vračanju v čas otroštva in pomenu brazgotin v rubriki, ki jo je pripravila Darja Pograjc.
Donava je veletok, ki povezuje prestolnice in hkrati manjšim krajem predstavlja okno v svet. Če se je italijanski pisatelj Claudio Magris spustil po njenem toku, jo Pavao Pavličić v delu z enakim naslovom opisuje iz ene točke, iz perspektive rojstnega kraja, mimo katerega potuje reka Donava. Avtor, znan kot pisec kriminalk, nas potegne v vrtinec antropološke študije prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenja, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke.
Donava je veletok, ki povezuje prestolnice in hkrati manjšim krajem predstavlja okno v svet. Če se je italijanski pisatelj Claudio Magris spustil po njenem toku, jo Pavao Pavličić v delu z enakim naslovom opisuje iz ene točke, iz perspektive rojstnega kraja, mimo katerega potuje reka Donava. Avtor, znan kot pisec kriminalk, nas potegne v vrtinec antropološke študije prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenja, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke.
Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran.
Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran.
Trdnjava poznanega jugoslovanskega pisatelja Meše Selimovića je prvič izšla leta 1970, vendar pa skoznjo potujemo še precej dlje v preteklost, in sicer v Sarajevo 18. stoletja. Roman, v središču katerega je zgodba Ahmeda Šabe, ki zaradi neke izjave postane tako rekoč izločen iz družbe, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent angleščine in filozofije Ali Đogić, ki poudarja, da je pripoved, čeprav se dogaja v zgodovinsko zelo drugačnem času, pravzaprav nenavadno aktualna.
Trdnjava poznanega jugoslovanskega pisatelja Meše Selimovića je prvič izšla leta 1970, vendar pa skoznjo potujemo še precej dlje v preteklost, in sicer v Sarajevo 18. stoletja. Roman, v središču katerega je zgodba Ahmeda Šabe, ki zaradi neke izjave postane tako rekoč izločen iz družbe, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent angleščine in filozofije Ali Đogić, ki poudarja, da je pripoved, čeprav se dogaja v zgodovinsko zelo drugačnem času, pravzaprav nenavadno aktualna.
V tokratni 7. Strani predstavljamo knjigo novejšega datuma, ki je nastala pod peresom slovenskega avtorja, podaja pa zanimiv vpogled v družbo, ki se boji znanja in napredka. In čeprav se zgodba odvija v 19. stoletju, jo brez težav preslikamo tudi v sedanjost.
V tokratni 7. Strani predstavljamo knjigo novejšega datuma, ki je nastala pod peresom slovenskega avtorja, podaja pa zanimiv vpogled v družbo, ki se boji znanja in napredka. In čeprav se zgodba odvija v 19. stoletju, jo brez težav preslikamo tudi v sedanjost.
Pisateljico Svetlano Aleksijevič slovenski bralci poznajo že od leta 1997, ko je izšel prevod njenega romana Černobilske molitve. Vmes se je zgodilo veliko, tudi to da je beloruska pisateljica prejela Nobelovo nagrado za književnost. Danes pa se bomo posvetili njenemu romanu Zadnje priče, ki je v izvirniku izšel že leta 1985, in je nekakšno nadaljevanje oziroma dopolnitev knjige Vojna nima ženskega obraza, pri čemer se avtorica v njej osredotoča na doživljanje druge svetovne vojne skozi oči in perspektivo otrok, v času vojne starih tri do štirinajst let. Jutranji knjižni namig, ki ga pri nas imenujemo 7. stran, je pripravil Bojan Leskovec.
Pisateljico Svetlano Aleksijevič slovenski bralci poznajo že od leta 1997, ko je izšel prevod njenega romana Černobilske molitve. Vmes se je zgodilo veliko, tudi to da je beloruska pisateljica prejela Nobelovo nagrado za književnost. Danes pa se bomo posvetili njenemu romanu Zadnje priče, ki je v izvirniku izšel že leta 1985, in je nekakšno nadaljevanje oziroma dopolnitev knjige Vojna nima ženskega obraza, pri čemer se avtorica v njej osredotoča na doživljanje druge svetovne vojne skozi oči in perspektivo otrok, v času vojne starih tri do štirinajst let. Jutranji knjižni namig, ki ga pri nas imenujemo 7. stran, je pripravil Bojan Leskovec.
Ta čas eden prodajno najbolj uspešnih priročnikov za samopomoč na svetu, ki nam paradoksalno polaga na srce, da bomo srečnejši in uspešnejši, če si ne bomo nenehno prizadevali biti srečnejši in uspešnejši
Ta čas eden prodajno najbolj uspešnih priročnikov za samopomoč na svetu, ki nam paradoksalno polaga na srce, da bomo srečnejši in uspešnejši, če si ne bomo nenehno prizadevali biti srečnejši in uspešnejši
V gozdu je naslov prvega romana avtorice Tane French, ki ji je The Independent nadel naziv »prva dama irskega zločina«. Prvi knjigi – ki je avtorici prinesla kar nekaj literarnih nagrad – je sledilo še 5 knjig, ki so sicer združene v kriminalni seriji z naslovom Dublin Murder Squad. Zaenkrat je v slovenščino prevedena zgolj prva knjiga in prav to bomo predstavili v današnji 7. strani. Pred mikrofon je Darja Pograjc povabila novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.
V gozdu je naslov prvega romana avtorice Tane French, ki ji je The Independent nadel naziv »prva dama irskega zločina«. Prvi knjigi – ki je avtorici prinesla kar nekaj literarnih nagrad – je sledilo še 5 knjig, ki so sicer združene v kriminalni seriji z naslovom Dublin Murder Squad. Zaenkrat je v slovenščino prevedena zgolj prva knjiga in prav to bomo predstavili v današnji 7. strani. Pred mikrofon je Darja Pograjc povabila novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.
Kriminalni roman, briljanten politični triler, z zgodovinskim prerezom delovanja evropske levice v drugi polovici 20. stoletja, je kratka žanrska opredelitev romana z naslovom dvojni v. Bralec mora prebrati knjigo, da bi razumel skrivnosti črke W. Zato ker je to črka, ki skriva veliko zgodb in šele ob koncu romana se odkrije polni pomen, zakaj prav ta črka in zakaj je tudi v naslovu romana. Poleg tega roman W k branju vabi tudi z intrigantnim napisom: »Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet?« O leposlovni poslastici Igorja Štiksa W se je Bojan Leskovec pogovarjal s profesorico zgodovine in bibliotekarko iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana Simono Solina.
Kriminalni roman, briljanten politični triler, z zgodovinskim prerezom delovanja evropske levice v drugi polovici 20. stoletja, je kratka žanrska opredelitev romana z naslovom dvojni v. Bralec mora prebrati knjigo, da bi razumel skrivnosti črke W. Zato ker je to črka, ki skriva veliko zgodb in šele ob koncu romana se odkrije polni pomen, zakaj prav ta črka in zakaj je tudi v naslovu romana. Poleg tega roman W k branju vabi tudi z intrigantnim napisom: »Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet?« O leposlovni poslastici Igorja Štiksa W se je Bojan Leskovec pogovarjal s profesorico zgodovine in bibliotekarko iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana Simono Solina.
Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.
Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.
V rubriki 7. stran bomo tokrat pod drobnogled vzeli roman avtorja Andraža Rožmana z naslovom Titov sin. Gre za precej sveže delo, knjiga je izšla lani oz. tri leta po izidu reportažnega romana Trije spomini, v katerem je Rožman opisoval zgodbe beguncev z Bližnjega vzhoda. V Titovem sinu se odvija zgodba dveh protagonistov, ki se podata na pot iskanja odgovorov o preteklosti svojih očetov.
V rubriki 7. stran bomo tokrat pod drobnogled vzeli roman avtorja Andraža Rožmana z naslovom Titov sin. Gre za precej sveže delo, knjiga je izšla lani oz. tri leta po izidu reportažnega romana Trije spomini, v katerem je Rožman opisoval zgodbe beguncev z Bližnjega vzhoda. V Titovem sinu se odvija zgodba dveh protagonistov, ki se podata na pot iskanja odgovorov o preteklosti svojih očetov.
Če imate radi strokovne knjige, pa si želite, da bi se te kdaj brale kot napeta detektivka, imamo idejo za vas. Sogovornica Nataše Rašl bo namreč tokrat predstavila večkrat nagrajeno skandinavsko uspešnico, prvenec švedskega novinarja in avtorja, ki je izšel leta 2019, v slovenskem prevodu lani. Govori pa o sluzastih in (za marsikoga) gnusnih ribah, ki jih poznamo pod imenom jegulje. Zakaj so izjemni podatki iz življenja te ribe tako zelo navdušili številne tudi v preteklosti in kako se ta živalska zgodba prepleta z našimi življenji? 7. Stran tokrat o knjigi Evangelij po jeguljah švedskega avtorja Patrika Svenssona.
Če imate radi strokovne knjige, pa si želite, da bi se te kdaj brale kot napeta detektivka, imamo idejo za vas. Sogovornica Nataše Rašl bo namreč tokrat predstavila večkrat nagrajeno skandinavsko uspešnico, prvenec švedskega novinarja in avtorja, ki je izšel leta 2019, v slovenskem prevodu lani. Govori pa o sluzastih in (za marsikoga) gnusnih ribah, ki jih poznamo pod imenom jegulje. Zakaj so izjemni podatki iz življenja te ribe tako zelo navdušili številne tudi v preteklosti in kako se ta živalska zgodba prepleta z našimi življenji? 7. Stran tokrat o knjigi Evangelij po jeguljah švedskega avtorja Patrika Svenssona.
Pandemija Covida - 19 je prav v vsakem od nas vzbudila veliko vprašanj in razmisleka, doživljali pa smo jo vsak po svoje. Oglasili so se tudi mnogi zdravniki, brali smo lahko njihove članke, kolumne, poslušali njihova mnenja. Nekaj od tega pa je zdaj zabeleženo tudi v knjigah, ki bralcem na poljuden način skušajo približati obdobje, ki smo ga in ga pravzaprav še doživljamo. David Zupančič je mladi zdravnik, spletni vplivnež in avtor podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektilogije v UKC Ljubljana, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. "Življenje v sivi coni" je naslovil svoje delo, ki ga je z velikim zanimanjem vzela v roke tudi naša današnja sogovornica Maja Schussler, ki jo je pandemija doletela na delu v tujini in se je nenadoma znašla pod številnimi vprašanji. Izredno rada bere, te knjige se je zelo razveselila. Z Majo Schussler se pogovarja Lucija Fatur.
Pandemija Covida - 19 je prav v vsakem od nas vzbudila veliko vprašanj in razmisleka, doživljali pa smo jo vsak po svoje. Oglasili so se tudi mnogi zdravniki, brali smo lahko njihove članke, kolumne, poslušali njihova mnenja. Nekaj od tega pa je zdaj zabeleženo tudi v knjigah, ki bralcem na poljuden način skušajo približati obdobje, ki smo ga in ga pravzaprav še doživljamo. David Zupančič je mladi zdravnik, spletni vplivnež in avtor podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektilogije v UKC Ljubljana, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. "Življenje v sivi coni" je naslovil svoje delo, ki ga je z velikim zanimanjem vzela v roke tudi naša današnja sogovornica Maja Schussler, ki jo je pandemija doletela na delu v tujini in se je nenadoma znašla pod številnimi vprašanji. Izredno rada bere, te knjige se je zelo razveselila. Z Majo Schussler se pogovarja Lucija Fatur.
V tokratni rubriki 7. stran predstavljamo roman, ki ima 298 strani in odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki jih je doživel pisatelj Feri Lainšček. Vsestranski avtor, ki piše (mladinsko) prozo, poezijo, dramska besedila in radijske igre, njegova dela pa so prevedena v več tujih jezikov, povzema skromno vendar radostno otroštvo. Roman Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega. Prebrala ga je tudi Ana Kompara, oblikovalka in ustvarjalka vsebin ter blogerka.
V tokratni rubriki 7. stran predstavljamo roman, ki ima 298 strani in odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki jih je doživel pisatelj Feri Lainšček. Vsestranski avtor, ki piše (mladinsko) prozo, poezijo, dramska besedila in radijske igre, njegova dela pa so prevedena v več tujih jezikov, povzema skromno vendar radostno otroštvo. Roman Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega. Prebrala ga je tudi Ana Kompara, oblikovalka in ustvarjalka vsebin ter blogerka.
7. stran danes išče bralni navdih na Šrilanki v Indijskem oceanu. Od tam namreč prihaja letošnji bookerjev nagrajenec, pisatelj Shehan Karunatilaka. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je roman šrilanškega pisatelja, ki je sprva izšel pod drugim naslovom, delo, ki razblinja ne le meje posameznih žanrov, ampak tudi življenje in smrt, telo in duha, vzhod in zahod…. Sedem lun Maalija Almeide v 7. strani, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
7. stran danes išče bralni navdih na Šrilanki v Indijskem oceanu. Od tam namreč prihaja letošnji bookerjev nagrajenec, pisatelj Shehan Karunatilaka. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je roman šrilanškega pisatelja, ki je sprva izšel pod drugim naslovom, delo, ki razblinja ne le meje posameznih žanrov, ampak tudi življenje in smrt, telo in duha, vzhod in zahod…. Sedem lun Maalija Almeide v 7. strani, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.