Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Začetek poletnih počitnic kar kliče po zabavnih in ustvarjalnih izzivih. Letos lahko k svojim poletnim projektom dodaste še izdelovanje lutk. Prav o njih se bomo pogovarjali v tokratni oddaji Radijski ringaraja z dekleti z Osnovne šole Kašelj, ki so članice šolske lutkovne skupine Tutke frutke. Z njo so se s predstavo z naslovom Zgodba z eno besedo predstavile na lutkovnem tekmovanju v Kamniku. Spoznali bomo, kako nastanejo lutke in kako pripraviti svojo lutkovno predstavo, ki jo lahko mladi poslušalci poleti sami priredite doma.
Začetek poletnih počitnic kar kliče po zabavnih in ustvarjalnih izzivih. Letos lahko k svojim poletnim projektom dodaste še izdelovanje lutk. Prav o njih se bomo pogovarjali v tokratni oddaji Radijski ringaraja z dekleti z Osnovne šole Kašelj, ki so članice šolske lutkovne skupine Tutke frutke. Z njo so se s predstavo z naslovom Zgodba z eno besedo predstavile na lutkovnem tekmovanju v Kamniku. Spoznali bomo, kako nastanejo lutke in kako pripraviti svojo lutkovno predstavo, ki jo lahko mladi poslušalci poleti sami priredite doma.
Giulio Settimo in Tajda Lipicer: Gora Lutkovno gledališče Ljubljana: 12. junij 2025 informativne oddaje, RA SLO, 13. junij 2025 Avtorja besedila:Tajda Lipicer in Giulio Settimo Režiser:Giulio Settimo Dramaturginja:Tajda Lipicer Avtor likovne podobe:Enej Gala Avtorica glasbe:Enza de Rose Igralca:Aja Kobe in Martin Mlakar V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči kot zadnjo premiero letošnje sezone, uprizorili Koprodukcijsko lutkovno predstavo, ki je nastala v sodelovanju te lutkovne hiše z gledališčem Il Rossetti – Stalnim gledališčem Furlanije Julijske krajine. Predstavo Gora, ki po staroverskem izročilu slavi prastaro čaščenje naravnih sil, sta avtorsko zasnovala režiser Giulio Settimo in Tajda Lipicer, ogledala pa si jo je Magda Tušar:
Giulio Settimo in Tajda Lipicer: Gora Lutkovno gledališče Ljubljana: 12. junij 2025 informativne oddaje, RA SLO, 13. junij 2025 Avtorja besedila:Tajda Lipicer in Giulio Settimo Režiser:Giulio Settimo Dramaturginja:Tajda Lipicer Avtor likovne podobe:Enej Gala Avtorica glasbe:Enza de Rose Igralca:Aja Kobe in Martin Mlakar V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči kot zadnjo premiero letošnje sezone, uprizorili Koprodukcijsko lutkovno predstavo, ki je nastala v sodelovanju te lutkovne hiše z gledališčem Il Rossetti – Stalnim gledališčem Furlanije Julijske krajine. Predstavo Gora, ki po staroverskem izročilu slavi prastaro čaščenje naravnih sil, sta avtorsko zasnovala režiser Giulio Settimo in Tajda Lipicer, ogledala pa si jo je Magda Tušar:
Violinistka Jelena Ždrale je v studiu zaigrala in odpela priljubljeno pesem Jadranke Stojaković. Spregovorila je o svoji priseljenski izkušnji in bogati glasbeni karieri. Nastopala je po vsem svetu in ustvarila vrsto skladb za gledališke in lutkovne predstave. V oddaji boste tudi izvedeli, kaj je nesnovna kulturna dediščina Hrvatov v Sloveniji in zakaj je beograjska predstava Kavčing hit.
Violinistka Jelena Ždrale je v studiu zaigrala in odpela priljubljeno pesem Jadranke Stojaković. Spregovorila je o svoji priseljenski izkušnji in bogati glasbeni karieri. Nastopala je po vsem svetu in ustvarila vrsto skladb za gledališke in lutkovne predstave. V oddaji boste tudi izvedeli, kaj je nesnovna kulturna dediščina Hrvatov v Sloveniji in zakaj je beograjska predstava Kavčing hit.
Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.
Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.
Biti Don Kihot je avtobiografska tragikomedija enega naših najvidnejših lutkarjev mlajše generacije Matije Solceta in njegovega Teatra Matita. To nagrajeno lutkovno predstavo smo si lahko nazadnje ogledali v Lutkovnem ateljeju Lutkarnica, ki je zaživel v starem jedru Kopra. Od mestne občine ga je v upravljanje dobil Mednarodni center lutkovne umetnosti, ki med drugim že več kot dve desetletji vsako poletje organizira Primorski ulični festival, ali PUF. Javni prostor, namenjen lutkovni umetnosti, bo olajšal organizacijo PUFa, prav tako pa bo skozi vse leto ponujal razstave, lutkovne predstave in ustvarjalnice. Lutkarnico na Kidričevi ulici je obiskala Lea Širok, kaj nameravajo z Lutkarnico in zakaj so si zanjo res dolgo prizadevali, pa ji je povedala vodja Maja Bavdaž Gross.
Biti Don Kihot je avtobiografska tragikomedija enega naših najvidnejših lutkarjev mlajše generacije Matije Solceta in njegovega Teatra Matita. To nagrajeno lutkovno predstavo smo si lahko nazadnje ogledali v Lutkovnem ateljeju Lutkarnica, ki je zaživel v starem jedru Kopra. Od mestne občine ga je v upravljanje dobil Mednarodni center lutkovne umetnosti, ki med drugim že več kot dve desetletji vsako poletje organizira Primorski ulični festival, ali PUF. Javni prostor, namenjen lutkovni umetnosti, bo olajšal organizacijo PUFa, prav tako pa bo skozi vse leto ponujal razstave, lutkovne predstave in ustvarjalnice. Lutkarnico na Kidričevi ulici je obiskala Lea Širok, kaj nameravajo z Lutkarnico in zakaj so si zanjo res dolgo prizadevali, pa ji je povedala vodja Maja Bavdaž Gross.
Alenka Pirjevec, osemdesetletnica, se je v bogatem in raznovrstnem opusu dokazala kot igralka, animatorka lutk, režiserka, dramaturginja, avtorica celostne podobe uprizoritve, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk, mentorica, umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Prav zdaj si v Slovenskem gledališkem inštitutu lahko ogledamo razstavo lutk Alenke Pirjevec z naslovom Alenka dela lutke, ki se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec kot tudi na uprizoritve, za katere je izdelala lutke. Sledimo ji od leta 1994, ko so v Cankarjevem Pohujšanju prvič zaživele lutke v njeni izdelavi, do 2017, ko je s predstavo Prva ljubezen zaokrožila svojo lutkovno kariero. Z Alenko Pirjevec se je leta 2015 pogovarjala Tadeja Krečič:
Alenka Pirjevec, osemdesetletnica, se je v bogatem in raznovrstnem opusu dokazala kot igralka, animatorka lutk, režiserka, dramaturginja, avtorica celostne podobe uprizoritve, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk, mentorica, umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Prav zdaj si v Slovenskem gledališkem inštitutu lahko ogledamo razstavo lutk Alenke Pirjevec z naslovom Alenka dela lutke, ki se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec kot tudi na uprizoritve, za katere je izdelala lutke. Sledimo ji od leta 1994, ko so v Cankarjevem Pohujšanju prvič zaživele lutke v njeni izdelavi, do 2017, ko je s predstavo Prva ljubezen zaokrožila svojo lutkovno kariero. Z Alenko Pirjevec se je leta 2015 pogovarjala Tadeja Krečič:
Kultura zdravi - umetnost lajša
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50. obletnico profesionalnega delovanja, jubilej praznujejo z uprizoritvijo najboljših predstav minulih sezon. Operno-baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo drevi premierno predstavil obnovljeno opero Turandot Giacoma Puccinija in tako zaznamoval 100. obletnico smrti tega italijanskega skladatelja. To sta tudi osrednji temi oddaje o kulturi in umetnosti.
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50. obletnico profesionalnega delovanja, jubilej praznujejo z uprizoritvijo najboljših predstav minulih sezon. Operno-baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo drevi premierno predstavil obnovljeno opero Turandot Giacoma Puccinija in tako zaznamoval 100. obletnico smrti tega italijanskega skladatelja. To sta tudi osrednji temi oddaje o kulturi in umetnosti.
Gospod Zvezda je prišel z neba. Na travniku je našel srebrnik in si v trgovini zanj kupil kolaček, dežnik in barvico. Za uro, na kateri je plesala prelepa plesalka, pa mu je zmanjkalo denarja. Srečal je pikapolonice in jim dal barvice, da so si na krila narisale pikice. Polžu, ki je izgubil hiško, je dal kolaček, da si je iz njega lahko naredil še lepše domovanje. Kos je želel imeti bela žametna krila. Dobil jih je … in še dežnik po vrhu, da se ne bi zmočila. Vsi so bili srečni, le gospod Zvezda je kar naprej vzdihoval in mislil na plesalko z ure. Zaljubil se je vanjo in ni je mogel pozabiti. In prijatelji, ki niso več mogli poslušati njegovega vzdihovanja, so mu jo kupili. Za dobrega prijatelja bi kaj takega storili tudi vi, mar ne? Saj zato pa so prijatelji: da kaj lepega storimo zanje.
Gospod Zvezda je prišel z neba. Na travniku je našel srebrnik in si v trgovini zanj kupil kolaček, dežnik in barvico. Za uro, na kateri je plesala prelepa plesalka, pa mu je zmanjkalo denarja. Srečal je pikapolonice in jim dal barvice, da so si na krila narisale pikice. Polžu, ki je izgubil hiško, je dal kolaček, da si je iz njega lahko naredil še lepše domovanje. Kos je želel imeti bela žametna krila. Dobil jih je … in še dežnik po vrhu, da se ne bi zmočila. Vsi so bili srečni, le gospod Zvezda je kar naprej vzdihoval in mislil na plesalko z ure. Zaljubil se je vanjo in ni je mogel pozabiti. In prijatelji, ki niso več mogli poslušati njegovega vzdihovanja, so mu jo kupili. Za dobrega prijatelja bi kaj takega storili tudi vi, mar ne? Saj zato pa so prijatelji: da kaj lepega storimo zanje.
Nekoč pred davnimi davnimi časi je tukaj bilo ... morje. Skrčilo se je v reko, ob reki pa je zraslo mesto. V mestu so ljudje, prav tako kot danes, mislili in počeli čuda zanimivih reči. In s čim se je ukvarjala Dragica, da je bila oklicana za coprnico? Dragica je odlična zeliščarica in zdravilka. V naravi nabira zdravilne rastline ter iz njih pripravlja čaje, sirupe, tinkture in druge zdravilne pripravke. Kopriva, kamilica, regrat, meta, sivka, žajbelj, materina dušica, trpotec in bezeg so med bolj pogostimi. V srednjem veku, kamor se umešča naša predstava, ljudje v glavnem niso razumeli moči zelišč in so zeliščarice krivično obtožili čarovništva oziroma coprništva. Danes pa zelišča dnevno uporabljamo za zdravje ali kot začimbo, ne da bi nam kdo očital čarovništvo.
Nekoč pred davnimi davnimi časi je tukaj bilo ... morje. Skrčilo se je v reko, ob reki pa je zraslo mesto. V mestu so ljudje, prav tako kot danes, mislili in počeli čuda zanimivih reči. In s čim se je ukvarjala Dragica, da je bila oklicana za coprnico? Dragica je odlična zeliščarica in zdravilka. V naravi nabira zdravilne rastline ter iz njih pripravlja čaje, sirupe, tinkture in druge zdravilne pripravke. Kopriva, kamilica, regrat, meta, sivka, žajbelj, materina dušica, trpotec in bezeg so med bolj pogostimi. V srednjem veku, kamor se umešča naša predstava, ljudje v glavnem niso razumeli moči zelišč in so zeliščarice krivično obtožili čarovništva oziroma coprništva. Danes pa zelišča dnevno uporabljamo za zdravje ali kot začimbo, ne da bi nam kdo očital čarovništvo.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Utrinki s tradicionalnega javnega branja poezije v Mariboru in premiera avtorske predstave Dobra družba Mihe Bezeljaka sta osrednji temi oddaje o kulturi in umetnosti.
Utrinki s tradicionalnega javnega branja poezije v Mariboru in premiera avtorske predstave Dobra družba Mihe Bezeljaka sta osrednji temi oddaje o kulturi in umetnosti.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je trenutno na ogled predstava Paradiž, katere avtor je italijanski režiser Mateo Spiazzi. Dogajanje je postavljeno v slovenski dom starejših občanov v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci nosijo ves čas predstave. Mateo Spiazzi ni neznanec slovenskih odrov. Doslej je režiral že kar nekaj predstav v ljubljanskem in mariborskem lutkovnem gledališču in za svoje delo prejel več nagrad in priznanj. Specializiran je za delo z maskami. Podobne predstave, kot je Paradiž, je režiral že po vsem svetu, zdaj pa je to gledališko poetiko prvič predstavil v SLG Celje. Z režiserjem se je nekaj dni pred premiero pogovarjala Ana Rozman.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je trenutno na ogled predstava Paradiž, katere avtor je italijanski režiser Mateo Spiazzi. Dogajanje je postavljeno v slovenski dom starejših občanov v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci nosijo ves čas predstave. Mateo Spiazzi ni neznanec slovenskih odrov. Doslej je režiral že kar nekaj predstav v ljubljanskem in mariborskem lutkovnem gledališču in za svoje delo prejel več nagrad in priznanj. Specializiran je za delo z maskami. Podobne predstave, kot je Paradiž, je režiral že po vsem svetu, zdaj pa je to gledališko poetiko prvič predstavil v SLG Celje. Z režiserjem se je nekaj dni pred premiero pogovarjala Ana Rozman.
Ime tedna je Matija Solce, režiser, ki so ga nagradili za dve različni predstavi. Na 33. Dnevih komedije je prejel naziv žlahtnega režiserja, njegova predstava 3JA! pa je po oceni občinstva postala žlahtna komedija. Z režijo lutkovne predstave Seansa Bulgakov Lutkovnega gledališča Ljubljana, v kateri spretno združuje animacije predmetov, senc in luči je osvojil tudi nagrado za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu v Veszpremu.
Ime tedna je Matija Solce, režiser, ki so ga nagradili za dve različni predstavi. Na 33. Dnevih komedije je prejel naziv žlahtnega režiserja, njegova predstava 3JA! pa je po oceni občinstva postala žlahtna komedija. Z režijo lutkovne predstave Seansa Bulgakov Lutkovnega gledališča Ljubljana, v kateri spretno združuje animacije predmetov, senc in luči je osvojil tudi nagrado za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu v Veszpremu.
Včeraj se je v Izoli zaključil že 21. Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema. V program festivala je bilo uvrščenih 129 filmov, od tega 45 celovečernih. Poročamo tudi o nekaterih knjižnih novostih. Izpostavljamo knjigi Samo seks Erike Johnson Debeljak in Totalna razprodaja Mire Furlan. V oddaji boste slišali tudi oceno interaktivne predstave v javnem prostoru Kitov popek, ki ga je v Arboretumu Volčji potok pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana.
Včeraj se je v Izoli zaključil že 21. Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema. V program festivala je bilo uvrščenih 129 filmov, od tega 45 celovečernih. Poročamo tudi o nekaterih knjižnih novostih. Izpostavljamo knjigi Samo seks Erike Johnson Debeljak in Totalna razprodaja Mire Furlan. V oddaji boste slišali tudi oceno interaktivne predstave v javnem prostoru Kitov popek, ki ga je v Arboretumu Volčji potok pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana.
Predstava Ostržek, ki so jo pripravili v Lutkovnem gledališču Maribor, se mudi na 16-dnevni 1500 kilometrov dolgi turneji po Kanadi. Ustavili se bodo v petih različnih kanadskih mestih, na treh festivalih, v treh jezikih pa odigrali šest predstav. V Kulturnicah več o enem najobsežnejših gostovanj slovenskega gledališča v Severni Ameriki.
Predstava Ostržek, ki so jo pripravili v Lutkovnem gledališču Maribor, se mudi na 16-dnevni 1500 kilometrov dolgi turneji po Kanadi. Ustavili se bodo v petih različnih kanadskih mestih, na treh festivalih, v treh jezikih pa odigrali šest predstav. V Kulturnicah več o enem najobsežnejših gostovanj slovenskega gledališča v Severni Ameriki.
Premiera: 16. januar 2025, Kulturnica LGL informativne oddaje, Radio Slovenija V Lutkovnem gledališču Ljubljana je v okviru raziskovalnega in eksperimentalnega sklopa BiTeater nastala predstava Hiša iz pločevine. Lutkovni vestern, kot je umetniško avanturo v puščavsko prostranost in utesnjeno urbanost označila ustvarjalna zasedba z režiserko Jano Nunčič, dramaturgom Domnom Šumanom, avtorico likovne podobe in scenografko Lariso Kazić, se izhodiščno opira na zgodbo Trije, ki si želijo h kralju angleškega pisatelja Magnusa Millsa, naslavlja pa generacijsko raznoliko publiko. Predstavo o upornem pomikanju k smislu in begajočem iskanju kraja svoje sreče, si je ogledala Magda Tušar
Premiera: 16. januar 2025, Kulturnica LGL informativne oddaje, Radio Slovenija V Lutkovnem gledališču Ljubljana je v okviru raziskovalnega in eksperimentalnega sklopa BiTeater nastala predstava Hiša iz pločevine. Lutkovni vestern, kot je umetniško avanturo v puščavsko prostranost in utesnjeno urbanost označila ustvarjalna zasedba z režiserko Jano Nunčič, dramaturgom Domnom Šumanom, avtorico likovne podobe in scenografko Lariso Kazić, se izhodiščno opira na zgodbo Trije, ki si želijo h kralju angleškega pisatelja Magnusa Millsa, naslavlja pa generacijsko raznoliko publiko. Predstavo o upornem pomikanju k smislu in begajočem iskanju kraja svoje sreče, si je ogledala Magda Tušar
premiera: LGL, 6. februar 2025 Radio Slovenija, 7. februar 2025, info oddaje V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči uprizorili senčno predstavo z naslovom Mali nauki o čudenju, ki temelji na sporočilih ameriške biologinje in okoljevarstvenice Rachel Carson. Iz njene dokumentarno pisne zapuščine sta lutkovnem predstavo za odraščajočo publiko zasnovala Enrica Carini in režiser Fabrizio Montecchi. Ogledala si jo je Magda Tušar:
premiera: LGL, 6. februar 2025 Radio Slovenija, 7. februar 2025, info oddaje V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči uprizorili senčno predstavo z naslovom Mali nauki o čudenju, ki temelji na sporočilih ameriške biologinje in okoljevarstvenice Rachel Carson. Iz njene dokumentarno pisne zapuščine sta lutkovnem predstavo za odraščajočo publiko zasnovala Enrica Carini in režiser Fabrizio Montecchi. Ogledala si jo je Magda Tušar:
V Ljubljani poteka že 17. mednarodni bienale sodobne lutkovne umetnosti, kjer so na ogled najboljše domače in tuje lutkovne predstave zadnjih dveh let. Poudarek letošnje edicije je prepletanje tradicionalnih in sodobnih lutkovnih animacij, od klasičnih marionet do plesnih predstav. Kaj predstavlja sodobno lutkarstvo, boste izvedeli v pogovorih z ustvarjalci predstav Nadobudne pošasti iz Združenega kraljestva, Pinnocchio #3 in Hiša za lutke lutkovnih kolektivov iz Francije.
V Ljubljani poteka že 17. mednarodni bienale sodobne lutkovne umetnosti, kjer so na ogled najboljše domače in tuje lutkovne predstave zadnjih dveh let. Poudarek letošnje edicije je prepletanje tradicionalnih in sodobnih lutkovnih animacij, od klasičnih marionet do plesnih predstav. Kaj predstavlja sodobno lutkarstvo, boste izvedeli v pogovorih z ustvarjalci predstav Nadobudne pošasti iz Združenega kraljestva, Pinnocchio #3 in Hiša za lutke lutkovnih kolektivov iz Francije.
William Shakespeare: Macbeth Matteo Spiazzi: Macbeth: Rjaveča predstava Tunel, 9. marec 2023 Radio Slovenija, informatovne oddaje, 10. marec 2023 V tunelu Lutkovnega gledališča Ljubljana so sinoči za občinstvo, starejše od 15.let, uprizorili vizualno, predmetno - lutkovno predstavo, ki je nastala po Shakespearjevi tragediji Macbeth, s podnaslovom Rjaveča predstava. Režiral jo je Matteo Spiazzi, tudi avtor likovne podobe. Več Magda Tušar:
William Shakespeare: Macbeth Matteo Spiazzi: Macbeth: Rjaveča predstava Tunel, 9. marec 2023 Radio Slovenija, informatovne oddaje, 10. marec 2023 V tunelu Lutkovnega gledališča Ljubljana so sinoči za občinstvo, starejše od 15.let, uprizorili vizualno, predmetno - lutkovno predstavo, ki je nastala po Shakespearjevi tragediji Macbeth, s podnaslovom Rjaveča predstava. Režiral jo je Matteo Spiazzi, tudi avtor likovne podobe. Več Magda Tušar:
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru se bo jutri začel 34. lutkovni festival Poletni lutkovni pristan. S predstavami domačih in tujih lutkarjev bo vabil najmlajše pa tudi odrasle vsak konec tedna v avgustu. Program vam predstavimo v tokratni oddaji o kulturi in umetnosti.
V Mariboru se bo jutri začel 34. lutkovni festival Poletni lutkovni pristan. S predstavami domačih in tujih lutkarjev bo vabil najmlajše pa tudi odrasle vsak konec tedna v avgustu. Program vam predstavimo v tokratni oddaji o kulturi in umetnosti.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Lutkovno gledališče Maribor je konec novembra praznovalo jubilej, pet desetletij profesionalnega delovanja. Pred mikrofon smo zato povabili Katarino Klančnik Kocutar, direktorico mariborskega lutkovnega gledališča, ki je lutkariji predana že četrt stoletja, in bo za vedno, je med drugim povedala Brigiti Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave: Tanja Lužar: Srce v temi, sezona 2022/23, vir foto: lg-mb.si
Lutkovno gledališče Maribor je konec novembra praznovalo jubilej, pet desetletij profesionalnega delovanja. Pred mikrofon smo zato povabili Katarino Klančnik Kocutar, direktorico mariborskega lutkovnega gledališča, ki je lutkariji predana že četrt stoletja, in bo za vedno, je med drugim povedala Brigiti Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave: Tanja Lužar: Srce v temi, sezona 2022/23, vir foto: lg-mb.si
Kmetje bodo za namakalne sisteme v mirovanju omrežnino začasno plačevali glede na doseženo moč. Več kot polovica Slovenskih občin starejšim, ki potrebujejo prevoz to brezplačno omogočajo s projektom Prostofer, po novem tudi v Makolah. V projekt Prostofer se je med prvimi, že leta 2019, vključila ruška občina. Število uporabnikov hitro narašča, zadnja tri leta jih imajo že več kot 200. Z otvoritveno etno povorko se na Ptuju ta konec tedna začenja že 65. Kurentovanje. V Lutkovnem gledališču Maribor na oder postavljajo novo lutkovno predstavo, s katero nagovarjajo osnovnošolske najstnike. Judoistka Kristina Vršič svoje znanje prenaša na mlade pri nas in tudi v Avstriji. Gost: MATIC BER, direktor Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj
Kmetje bodo za namakalne sisteme v mirovanju omrežnino začasno plačevali glede na doseženo moč. Več kot polovica Slovenskih občin starejšim, ki potrebujejo prevoz to brezplačno omogočajo s projektom Prostofer, po novem tudi v Makolah. V projekt Prostofer se je med prvimi, že leta 2019, vključila ruška občina. Število uporabnikov hitro narašča, zadnja tri leta jih imajo že več kot 200. Z otvoritveno etno povorko se na Ptuju ta konec tedna začenja že 65. Kurentovanje. V Lutkovnem gledališču Maribor na oder postavljajo novo lutkovno predstavo, s katero nagovarjajo osnovnošolske najstnike. Judoistka Kristina Vršič svoje znanje prenaša na mlade pri nas in tudi v Avstriji. Gost: MATIC BER, direktor Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj
V drugi polovici marca je naša prestolnica znova prizorišče že dobro poznanega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki letos dogajanje širi tudi v Domžale in Sežano. Osrednja nit festivala je tema Na krilih radovednosti, programski izbor pa je oblikovan z namenom, da otrokom in mladim omogoči trenutke sproščenega raziskovanja sveta okoli sebe. Kaja Čelan je v sklopu festivala obiskala Lutkovno gledališče Ljubljana in si ogledala predstavo Mali nauki o čudenju. Več o predstavi, vtisih in novostih letošnje edicije Bobrov pa v Kulturomatu!
V drugi polovici marca je naša prestolnica znova prizorišče že dobro poznanega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki letos dogajanje širi tudi v Domžale in Sežano. Osrednja nit festivala je tema Na krilih radovednosti, programski izbor pa je oblikovan z namenom, da otrokom in mladim omogoči trenutke sproščenega raziskovanja sveta okoli sebe. Kaja Čelan je v sklopu festivala obiskala Lutkovno gledališče Ljubljana in si ogledala predstavo Mali nauki o čudenju. Več o predstavi, vtisih in novostih letošnje edicije Bobrov pa v Kulturomatu!
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50 let obstoja. To bodo proslavili s hišnim festivalom, ki bo trajal do 3. decembra; pripravljajo številne predstave in spremljevalne dogodke, kot so razstave in predstavitev knjige Zgodbe izpod mize, ki jo izdajajo ob tej priložnosti.
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50 let obstoja. To bodo proslavili s hišnim festivalom, ki bo trajal do 3. decembra; pripravljajo številne predstave in spremljevalne dogodke, kot so razstave in predstavitev knjige Zgodbe izpod mize, ki jo izdajajo ob tej priložnosti.
Tin Grabnar in Ajda Rooss premiera: sobota, 9. november ponedeljek, 11. november, Radio Slovenija, informativne oddaje V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila v soboto premierna uprizoritev predstave Odhod, ki po prvi iz serije z naslovom Tovor, nadaljuje niz šestih predstav mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa s skupnim naslovnim izhodiščem Transport. Avtorja uprizoritvenega koncepta, ki predstavlja različne samostojne izseke iz globalne prepletenosti sveta, presprašujeta podnebno krizo in človekovo poseganje v naravo ter njegovo odgovornost in vrednost v nebrzdani logiki kapitalizma, sta režiser Tin Grabnar in dramaturginja Ajda Rooss. Na platnu razmislekov o možnih načinih v vzpostavljanja ravnovesja med ekonomskim determinizmom in ohranjanjem narave, tako prva kot druga miniaturna postavitev z veristično scenografijo, z maketami in drobcenimi lutkami iz 3d tiska, uvajata principe trajnostne ustvarjalne gledališke prakse, saj bo celotna scenografija po različnih prizoriščih potovala z javnim prevozom in javnimi poštnimi storitvami … O uprizoritvi Odhod, ki neposredno obravnava zgodbo družine Fužir iz Prevalj, ki je v poplavah izgubila dom, več Magda Tušar
Tin Grabnar in Ajda Rooss premiera: sobota, 9. november ponedeljek, 11. november, Radio Slovenija, informativne oddaje V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila v soboto premierna uprizoritev predstave Odhod, ki po prvi iz serije z naslovom Tovor, nadaljuje niz šestih predstav mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa s skupnim naslovnim izhodiščem Transport. Avtorja uprizoritvenega koncepta, ki predstavlja različne samostojne izseke iz globalne prepletenosti sveta, presprašujeta podnebno krizo in človekovo poseganje v naravo ter njegovo odgovornost in vrednost v nebrzdani logiki kapitalizma, sta režiser Tin Grabnar in dramaturginja Ajda Rooss. Na platnu razmislekov o možnih načinih v vzpostavljanja ravnovesja med ekonomskim determinizmom in ohranjanjem narave, tako prva kot druga miniaturna postavitev z veristično scenografijo, z maketami in drobcenimi lutkami iz 3d tiska, uvajata principe trajnostne ustvarjalne gledališke prakse, saj bo celotna scenografija po različnih prizoriščih potovala z javnim prevozom in javnimi poštnimi storitvami … O uprizoritvi Odhod, ki neposredno obravnava zgodbo družine Fužir iz Prevalj, ki je v poplavah izgubila dom, več Magda Tušar
Kultura zdravi - umetnost lajša
Premiera sodobne drame Snežinka in nova uprizoritev lutkovne predstave senčnega gledališča Strahovito v mariborskem narodnem in lutkovnem gledališču ter praznična koncertna ponudba so vsebine tokratne oddaje o kulturi in umetnosti, ki jo je pripravila Brigita Mohorič.
Premiera sodobne drame Snežinka in nova uprizoritev lutkovne predstave senčnega gledališča Strahovito v mariborskem narodnem in lutkovnem gledališču ter praznična koncertna ponudba so vsebine tokratne oddaje o kulturi in umetnosti, ki jo je pripravila Brigita Mohorič.
Lutkovne nanizanke in predstave
Travnik, potok, grmovje, pajek na pajčevini, ptič v zraku, bela ovca na travniku. Sonce na nebu in oblak. Levstikov Videk v izvedbi gledališča FRU-FRU je predstava, namenjena najmlajšim, ne le po vsebini, ampak tudi po likovni podobi, polna mehkih form, toplih materialov in živih barv, ki se v počasnem ritmu prepletajo z glasovi petih besed in drobnih instrumentov. Je kakor sanjsko potovanje malega Vidka, ki prinese zanimiva srečanja z znanimi živalmi in – novo srajčico.
Travnik, potok, grmovje, pajek na pajčevini, ptič v zraku, bela ovca na travniku. Sonce na nebu in oblak. Levstikov Videk v izvedbi gledališča FRU-FRU je predstava, namenjena najmlajšim, ne le po vsebini, ampak tudi po likovni podobi, polna mehkih form, toplih materialov in živih barv, ki se v počasnem ritmu prepletajo z glasovi petih besed in drobnih instrumentov. Je kakor sanjsko potovanje malega Vidka, ki prinese zanimiva srečanja z znanimi živalmi in – novo srajčico.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Le še do 10. aprila je na ogled transnacionalni razstavni projekt Utrujene palme, ki ga je pripravila Umetnostna galerija Maribor; v ptujskem mestnem gledališču pripravljajo premiero predstave Kar je bilo in kar bo po besedilu najbolj uprizarjanega nemškega avtorja Lutza Hübnerja , v Lutkovnem gledališču pa bo v soboto edina mariborska projekcija čislanega filma Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić.
Le še do 10. aprila je na ogled transnacionalni razstavni projekt Utrujene palme, ki ga je pripravila Umetnostna galerija Maribor; v ptujskem mestnem gledališču pripravljajo premiero predstave Kar je bilo in kar bo po besedilu najbolj uprizarjanega nemškega avtorja Lutza Hübnerja , v Lutkovnem gledališču pa bo v soboto edina mariborska projekcija čislanega filma Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić.
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50.obletnico profesionalnega delovanja. Jubilej praznujejo z uprizoritvijo najboljših lutkovnih predstav in se poklanjajo izjemnim lutkarjem, ki so soustvarjali lutkovno umetnost v Mariboru in v slovenskem prostoru. Lutkarje povezuje ljubezen do lutk, želja po raziskovanju vizualne plati lutkovne umetnosti, pogosto tudi osebna skromnost, pravi umetniška vodja in direktorica mariborskega lutkovnega gledališča Katarina Klančnik Kocutar. Lutkarji je predana že četrt stoletja, in za vedno. O ustvarjanju lutkovne umetnosti v mariborskem lutkovnem gledališču pripoveduje v oddaji Obrazi sosednje ulice.
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50.obletnico profesionalnega delovanja. Jubilej praznujejo z uprizoritvijo najboljših lutkovnih predstav in se poklanjajo izjemnim lutkarjem, ki so soustvarjali lutkovno umetnost v Mariboru in v slovenskem prostoru. Lutkarje povezuje ljubezen do lutk, želja po raziskovanju vizualne plati lutkovne umetnosti, pogosto tudi osebna skromnost, pravi umetniška vodja in direktorica mariborskega lutkovnega gledališča Katarina Klančnik Kocutar. Lutkarji je predana že četrt stoletja, in za vedno. O ustvarjanju lutkovne umetnosti v mariborskem lutkovnem gledališču pripoveduje v oddaji Obrazi sosednje ulice.
Nataša Keser je igralka mlajše generacije, ki je končala magisterij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorstvom igralca Janeza Hočevarja in režiserja Tomija Janežiča. Že kot študentka je z diplomsko produkcijo 1981 v režiji sošolke Nine Rajić Kranjac opozorila na svoj igralski talent, kot samozaposlena v kulturi je vse do leta 2023 sodelovala pri mnogih odmevnih predstavah, kot sta na primer Solo (2021, Nova pošta) in Zborovanje ptic (2015, Gledališče Glej). Kot članica gledališkega kolektiva Počemučka je soprejemnica nagrade za najboljšo lutkovno predstavo ter nagrade za igro in animacijo na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Od leta 2023 je Nataša Keser članica stalnega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Prav za predstavo Angeli v Ameriki, ki je nastala v produkciji SMG, pa je lansko leto prejela Borštnikovo nagrado za igro. Vabljeni k poslušanju! Foto: Luka Kaše
Nataša Keser je igralka mlajše generacije, ki je končala magisterij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorstvom igralca Janeza Hočevarja in režiserja Tomija Janežiča. Že kot študentka je z diplomsko produkcijo 1981 v režiji sošolke Nine Rajić Kranjac opozorila na svoj igralski talent, kot samozaposlena v kulturi je vse do leta 2023 sodelovala pri mnogih odmevnih predstavah, kot sta na primer Solo (2021, Nova pošta) in Zborovanje ptic (2015, Gledališče Glej). Kot članica gledališkega kolektiva Počemučka je soprejemnica nagrade za najboljšo lutkovno predstavo ter nagrade za igro in animacijo na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Od leta 2023 je Nataša Keser članica stalnega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Prav za predstavo Angeli v Ameriki, ki je nastala v produkciji SMG, pa je lansko leto prejela Borštnikovo nagrado za igro. Vabljeni k poslušanju! Foto: Luka Kaše
Tudi tokrat smo v Zvedavčkih govorili o lutkovnem festivalu Kornfest, pogovarjali pa smo se z mladimi ustvarjalci lutkovne predstave Žvilčnica. V pravljičnih minutah pa boste slišali italijansko pravljico Giovanin Neustrašni, ki jo pripoveduje Lea Hedl iz Mariborske knjižnice.
Tudi tokrat smo v Zvedavčkih govorili o lutkovnem festivalu Kornfest, pogovarjali pa smo se z mladimi ustvarjalci lutkovne predstave Žvilčnica. V pravljičnih minutah pa boste slišali italijansko pravljico Giovanin Neustrašni, ki jo pripoveduje Lea Hedl iz Mariborske knjižnice.
V Lutkovnem gledališču igrajo predstavo Strahovito, Zvedavčki pa so se z mladimi obiskovalci in režiserjem Tinom Grabnarjem po predstavi pogovarjali o strahu. Sledi še pravljica z naslovom Od kdaj ima ježek bodice.
V Lutkovnem gledališču igrajo predstavo Strahovito, Zvedavčki pa so se z mladimi obiskovalci in režiserjem Tinom Grabnarjem po predstavi pogovarjali o strahu. Sledi še pravljica z naslovom Od kdaj ima ježek bodice.
V Ljubljani se je pričel 27. festival dokumentarnega filma; ogledali smo si z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa je na sporedu premiera priredbe predstave Gugalnica po zamisli Edija Majarona.
V Ljubljani se je pričel 27. festival dokumentarnega filma; ogledali smo si z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa je na sporedu premiera priredbe predstave Gugalnica po zamisli Edija Majarona.
V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina.
V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina.
Lutkovno gledališče Ljubljana: Pisma z roba gozda premiera 28. november informativne oddaje Radia Slovenija Pisma z roba gozda si te dni v Lutkovnem gledališču Ljubljana pošilja živalska druščina, domovanja katere oblikujejo raznovrstna življenjska okolja, zbližujejo pa jih – slišati je protislovno - značajske pomanjkljivosti in statusne razlike, trenja med življenjskimi vzorci in bogastvom temperamentov. Nagrajena dramska pripoved, ki je bila doslej prirejena tudi za animirani film, je delo priznane hrvaške avtorice, teatrologinje, dramaturginje in performerke Jasne Žmak. Pisma z roba gozda je za slovensko občinstvo prevedla in priredila dramatičarkami in dramaturginja Simona Hamer, predstavo pa je režirala Anđelka Nikolić … Avtorica:Jasna Žmak Režiserka:Anđelka Nikolić Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja:Simona Hamer Igrajo:Ana Hribar (Sova), Alenka Tetičkovič (Veverica), Rok Kunaver (Tiger), Jan Bučar (Jež), Jernej Kuntner (Slon), Nina Ivanič (Želva) in Urška Hlebec (Krtovka) Scenografa:Radivoje Dinulović in Anđelka Nikolić Kostumografka:Mateja Čibej Koreografka:Bojana Robinson Avtorica glasbe:Polona Janežič
Lutkovno gledališče Ljubljana: Pisma z roba gozda premiera 28. november informativne oddaje Radia Slovenija Pisma z roba gozda si te dni v Lutkovnem gledališču Ljubljana pošilja živalska druščina, domovanja katere oblikujejo raznovrstna življenjska okolja, zbližujejo pa jih – slišati je protislovno - značajske pomanjkljivosti in statusne razlike, trenja med življenjskimi vzorci in bogastvom temperamentov. Nagrajena dramska pripoved, ki je bila doslej prirejena tudi za animirani film, je delo priznane hrvaške avtorice, teatrologinje, dramaturginje in performerke Jasne Žmak. Pisma z roba gozda je za slovensko občinstvo prevedla in priredila dramatičarkami in dramaturginja Simona Hamer, predstavo pa je režirala Anđelka Nikolić … Avtorica:Jasna Žmak Režiserka:Anđelka Nikolić Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja:Simona Hamer Igrajo:Ana Hribar (Sova), Alenka Tetičkovič (Veverica), Rok Kunaver (Tiger), Jan Bučar (Jež), Jernej Kuntner (Slon), Nina Ivanič (Želva) in Urška Hlebec (Krtovka) Scenografa:Radivoje Dinulović in Anđelka Nikolić Kostumografka:Mateja Čibej Koreografka:Bojana Robinson Avtorica glasbe:Polona Janežič
Az adás tartalma: - együttműködési megállapodás a Muravidék és Vas vármegye között; - ülésezett a Šalovci Községi MÖNK Tanácsa; - a Négy határon át Kárpát-medencei vetélkedő döntője Szegeden; - Kik vagyunk Muravidéki magyarok? – filmbemutató; - Pom Pom meséi – bábelőadás; - Gazda(g)ságunk: a mesterséges intelligencia. Vsebina oddaje: - sporazum o sodelovanju med Prekmurjem in Železno županijo; - zasedal je Svet MSNS Občine Šalovci; - finale tekmovanja Karpatskega bazena Preko štirih meja v Szegedu; - Kdo smo prekmurski Madžari? – predstavitev filma; - Pom Pomove pravljice – lutkovna predstava; - Gospodarstvo – bogastvo: umetna inteligenca.
Az adás tartalma: - együttműködési megállapodás a Muravidék és Vas vármegye között; - ülésezett a Šalovci Községi MÖNK Tanácsa; - a Négy határon át Kárpát-medencei vetélkedő döntője Szegeden; - Kik vagyunk Muravidéki magyarok? – filmbemutató; - Pom Pom meséi – bábelőadás; - Gazda(g)ságunk: a mesterséges intelligencia. Vsebina oddaje: - sporazum o sodelovanju med Prekmurjem in Železno županijo; - zasedal je Svet MSNS Občine Šalovci; - finale tekmovanja Karpatskega bazena Preko štirih meja v Szegedu; - Kdo smo prekmurski Madžari? – predstavitev filma; - Pom Pomove pravljice – lutkovna predstava; - Gospodarstvo – bogastvo: umetna inteligenca.
Starodavni Kurent se v sedanjosti spopada s povsem novimi izzivi. V času globalnega segrevanja se poda na pot iskanja in reševanja zime, ki je izginila. Različni liki, s katerimi se pri tem srečuje, ga usmerjajo v Afriko, kjer je ujeta zima. Iz mitološkega junaka se Kurent postopno spreminja v kritičnega opazovalca sodobnega sveta in obuja pretekle vrednote. V trenutku dvoma na Smetiščni gori prejme sporočilo, ki ga spomni na njegov izvor. Opusti junaštvo in izbere osebno srečo v oddaljenem mitološkem svetu.
Starodavni Kurent se v sedanjosti spopada s povsem novimi izzivi. V času globalnega segrevanja se poda na pot iskanja in reševanja zime, ki je izginila. Različni liki, s katerimi se pri tem srečuje, ga usmerjajo v Afriko, kjer je ujeta zima. Iz mitološkega junaka se Kurent postopno spreminja v kritičnega opazovalca sodobnega sveta in obuja pretekle vrednote. V trenutku dvoma na Smetiščni gori prejme sporočilo, ki ga spomni na njegov izvor. Opusti junaštvo in izbere osebno srečo v oddaljenem mitološkem svetu.
Trije igralci želijo zaigrati pravljico, a prav vsak hoče glavno vlogo pripovedovalca. Nekako se sporazumejo in znana pravljica se lahko začne. Brez nenehnih medsebojnih spopadov človeške nečimrnosti pač ne gre, a vseeno varno pripeljejo nežno Sneguljčico do srečnega konca. Prelepa tradicionalna likovna podoba na odru izriše pisano bogastvo lesenih lutk z lumpastimi palčki na čelu: "Če otroci so človeški malčki, mi, ki manjši smo od njih, smo palčki!"
Trije igralci želijo zaigrati pravljico, a prav vsak hoče glavno vlogo pripovedovalca. Nekako se sporazumejo in znana pravljica se lahko začne. Brez nenehnih medsebojnih spopadov človeške nečimrnosti pač ne gre, a vseeno varno pripeljejo nežno Sneguljčico do srečnega konca. Prelepa tradicionalna likovna podoba na odru izriše pisano bogastvo lesenih lutk z lumpastimi palčki na čelu: "Če otroci so človeški malčki, mi, ki manjši smo od njih, smo palčki!"
Žogica Marogica je bila ena izmed najbolj priljubljenih predstav LGM vse od prve uprizoritve v letu 1985. Izvedena je bila več kot 550-krat. Zanima nas, kako jo danes sprejemajo gledalci, kako se je spremenila v vseh teh letih (1985–2014), koliko čara ima danes pihanje zmajev … In nostalgično bomo zapeli z Dedkom in Babico.
Žogica Marogica je bila ena izmed najbolj priljubljenih predstav LGM vse od prve uprizoritve v letu 1985. Izvedena je bila več kot 550-krat. Zanima nas, kako jo danes sprejemajo gledalci, kako se je spremenila v vseh teh letih (1985–2014), koliko čara ima danes pihanje zmajev … In nostalgično bomo zapeli z Dedkom in Babico.
Oglašamo se z Gospodarskega razstavišča, kjer poteka jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem. Učenci osnovne šole Ob Dravinji so predstavili glasbeno-gledališki dogodek Po Minattijevih stopinjah, v organizaciji Mladinske knjige pa je potekal pogovor z naslovom Kam gre slovensko založništvo? Okroglo obletnico, petdeseto, pa praznuje tudi Lutkovno gledališče Maribor. Ob tej priložnosti prirejajo hišni festival lutkovnih predstav, razstav in drugih spremljevalnih dogodkov.
Oglašamo se z Gospodarskega razstavišča, kjer poteka jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem. Učenci osnovne šole Ob Dravinji so predstavili glasbeno-gledališki dogodek Po Minattijevih stopinjah, v organizaciji Mladinske knjige pa je potekal pogovor z naslovom Kam gre slovensko založništvo? Okroglo obletnico, petdeseto, pa praznuje tudi Lutkovno gledališče Maribor. Ob tej priložnosti prirejajo hišni festival lutkovnih predstav, razstav in drugih spremljevalnih dogodkov.
S projekcijo filmov Fant, pobratim smrti in Fant, pobratim smrti 2 se bo v Slovenski Kinoteki v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma začela sekcija Retrospektiva, posvečena režiserki Maji Weiss. V Lutkovnem gledališču Ljubljana smo si ogledali predstavo Gugalnica, priredbo marionetne postavitve iz leta 1978, v ljubljanski Galeriji Novak pa razstavo akademskega slikarja Sandija Červeka. Predstavili bomo tudi Pomlad, novi album glasbenice Severe Gjurin.
S projekcijo filmov Fant, pobratim smrti in Fant, pobratim smrti 2 se bo v Slovenski Kinoteki v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma začela sekcija Retrospektiva, posvečena režiserki Maji Weiss. V Lutkovnem gledališču Ljubljana smo si ogledali predstavo Gugalnica, priredbo marionetne postavitve iz leta 1978, v ljubljanski Galeriji Novak pa razstavo akademskega slikarja Sandija Červeka. Predstavili bomo tudi Pomlad, novi album glasbenice Severe Gjurin.
Kako poslednji vojščaki naroda preživljajo svojo zadnjo noč? Kako se spoprijemajo s skorajšnjo smrtjo? Kako izginja staro slovenstvo? Kakšen je prehod od poganskega/prvinskega v krščansko/civilizirano? Kako se soočata smrt in ljubezen? Prešernova pesnitev je partitura časa, ki se je ustavil v enem samem trenutku. Bitka je prelom. Izpod drobnogleda čustev v mirujoči večnosti pričakovanja se zgodi iznenada – viharno, hitro, nasilno. Sanje razpadejo v prah. Zadnje ljubezensko srečanje Črtomirja kot zemeljskega bitja iz preteklosti in Bogomile, poosebljene svetlobe, je labodji spev poganstva. Beseda postane ječa, ki sili v nespremenljivo zapisano usodo ločitve. Lepota se skriva tudi v odpovedi.
Kako poslednji vojščaki naroda preživljajo svojo zadnjo noč? Kako se spoprijemajo s skorajšnjo smrtjo? Kako izginja staro slovenstvo? Kakšen je prehod od poganskega/prvinskega v krščansko/civilizirano? Kako se soočata smrt in ljubezen? Prešernova pesnitev je partitura časa, ki se je ustavil v enem samem trenutku. Bitka je prelom. Izpod drobnogleda čustev v mirujoči večnosti pričakovanja se zgodi iznenada – viharno, hitro, nasilno. Sanje razpadejo v prah. Zadnje ljubezensko srečanje Črtomirja kot zemeljskega bitja iz preteklosti in Bogomile, poosebljene svetlobe, je labodji spev poganstva. Beseda postane ječa, ki sili v nespremenljivo zapisano usodo ločitve. Lepota se skriva tudi v odpovedi.
Pravljica bratov Grimm je doživela že mnogo različic. Tokratne lutkovne pa ne zanimajo nove pripovedne izpeljanke, pač pa preprosto uprizarja njeno osnovno zgodbo in jo hkrati poskuša ujeti v igriv dialog med lutkovnim in dramskim gledališčem. Kot da se jo igramo ali jo pripovedujemo pred spanjem. Priredba Svetlane Makarovič, ki je bila sprva izvedena kot radijska igra, in nov izvedbeni prevod postavljata v središče pravljičnost z vsemi njenimi razsežnostmi, ki nam je manjka v vsakdanjem življenju, čeprav se tega morda niti ne zavedamo. Zdi se, da je Rdeča kapica, ki stavi tudi na širino domišljije vsakogar, ki stopi v gledališče, pravšnja za to.
Pravljica bratov Grimm je doživela že mnogo različic. Tokratne lutkovne pa ne zanimajo nove pripovedne izpeljanke, pač pa preprosto uprizarja njeno osnovno zgodbo in jo hkrati poskuša ujeti v igriv dialog med lutkovnim in dramskim gledališčem. Kot da se jo igramo ali jo pripovedujemo pred spanjem. Priredba Svetlane Makarovič, ki je bila sprva izvedena kot radijska igra, in nov izvedbeni prevod postavljata v središče pravljičnost z vsemi njenimi razsežnostmi, ki nam je manjka v vsakdanjem življenju, čeprav se tega morda niti ne zavedamo. Zdi se, da je Rdeča kapica, ki stavi tudi na širino domišljije vsakogar, ki stopi v gledališče, pravšnja za to.
Zelišča so skrivnostne rožice – koristni cvetovi, plodovi, stebla, korenine, listi. To bogastvo ni samo v okras, temveč lajša težave, zdravi, dodaja okus hrani pa tudi prijetno diši. V povezavi z malo čarovnico Lenčko, ki pozna njihove skrivnosti, zelišča zares delujejo. Kadar je duhovita Lenčka v družbi radovednih mišk Lolike in Loleka, postane svet zabaven. Skupaj s staro čarovnico in povodnim možem, mišjo mamo pa palčkom, veverico, polhi, gadom in pajkom Križemgledom stopa skozi barve štirih letnih časov ter nam predstavlja dobrote narave.
Zelišča so skrivnostne rožice – koristni cvetovi, plodovi, stebla, korenine, listi. To bogastvo ni samo v okras, temveč lajša težave, zdravi, dodaja okus hrani pa tudi prijetno diši. V povezavi z malo čarovnico Lenčko, ki pozna njihove skrivnosti, zelišča zares delujejo. Kadar je duhovita Lenčka v družbi radovednih mišk Lolike in Loleka, postane svet zabaven. Skupaj s staro čarovnico in povodnim možem, mišjo mamo pa palčkom, veverico, polhi, gadom in pajkom Križemgledom stopa skozi barve štirih letnih časov ter nam predstavlja dobrote narave.
Lutkovno gledališče Maribor je pripravilo posnetke desetih predstav: Jakob in mesto, Ko je Šlemil šel v Varšavo, Krst pri Savici, Kurent, Rdeča Kapica, Sneguljčica, Volk in kozlička, Žaba Greta, Zelišča male čarovnice in Žogica Marogica.
Lutkovno gledališče Maribor je pripravilo posnetke desetih predstav: Jakob in mesto, Ko je Šlemil šel v Varšavo, Krst pri Savici, Kurent, Rdeča Kapica, Sneguljčica, Volk in kozlička, Žaba Greta, Zelišča male čarovnice in Žogica Marogica.
Šlemil, čigar žena prodaja na trgu zelenjavo, doma pazi na otroke in sanja o velikem svetu. Sanje bi rad nekega dne uresničil in kot poljski Jud se odpravi v Varšavo. Blince zavije v prtič, naroči najstarejšemu, naj pazi mlajše, in zapusti rodni Hevm. Uživa v potovanju, in ko se pod noč utrudi, povečerja, sezuje škornje, leže k počitku. Skrbno pazi, da so konice obuval obrnjene proti Varšavi, da bo zjutraj vedel nadaljevati pot v pravi smeri. Toda (kaj bi gledališče brez toda) vso zadevo opazuje kovač. Konice škornjev ponoči obrne v drugo smer … Šlemil pride v drugi Hevm, ki je skoraj tak kot tisti, ki ga je zapustil, z eno razliko – da je žena tistega Šlemila, ki je odšel tudi iz drugega Hevma v svet, precej prijaznejša kot njegova … Po vseh peripetijah Šlemil sklene: "Če greš v Hevm, prideš v Hevm in ves svet je en sam Hevm."
Šlemil, čigar žena prodaja na trgu zelenjavo, doma pazi na otroke in sanja o velikem svetu. Sanje bi rad nekega dne uresničil in kot poljski Jud se odpravi v Varšavo. Blince zavije v prtič, naroči najstarejšemu, naj pazi mlajše, in zapusti rodni Hevm. Uživa v potovanju, in ko se pod noč utrudi, povečerja, sezuje škornje, leže k počitku. Skrbno pazi, da so konice obuval obrnjene proti Varšavi, da bo zjutraj vedel nadaljevati pot v pravi smeri. Toda (kaj bi gledališče brez toda) vso zadevo opazuje kovač. Konice škornjev ponoči obrne v drugo smer … Šlemil pride v drugi Hevm, ki je skoraj tak kot tisti, ki ga je zapustil, z eno razliko – da je žena tistega Šlemila, ki je odšel tudi iz drugega Hevma v svet, precej prijaznejša kot njegova … Po vseh peripetijah Šlemil sklene: "Če greš v Hevm, prideš v Hevm in ves svet je en sam Hevm."
Majhna in ošabna žaba Greta ni zadovoljna s svojo rodno mlako, ker v njej 'ne pride do izraza'. Tako se odpravi na pot, na kateri se srečuje z nevarnostmi in spoznava najrazličnejša bitja, ki včasih pomagajo njej, drugič pa ona njim. Po kopici zapletov najde svoje domovanje v podzemni jami. Pot pa ni samo napeta in zanimiva pustolovščina, pač pa tudi priložnost za Greto in nas, da spoznamo nekaj zelo koristnih resnic: Greta lahko najde srečo samo tako, da se tudi sama spremeni – dozori in ugotovi, da mora koristiti drugim.
Majhna in ošabna žaba Greta ni zadovoljna s svojo rodno mlako, ker v njej 'ne pride do izraza'. Tako se odpravi na pot, na kateri se srečuje z nevarnostmi in spoznava najrazličnejša bitja, ki včasih pomagajo njej, drugič pa ona njim. Po kopici zapletov najde svoje domovanje v podzemni jami. Pot pa ni samo napeta in zanimiva pustolovščina, pač pa tudi priložnost za Greto in nas, da spoznamo nekaj zelo koristnih resnic: Greta lahko najde srečo samo tako, da se tudi sama spremeni – dozori in ugotovi, da mora koristiti drugim.
Zgodbo je navdihnilo brskanje po zgodovini Maribora, a lahko bi se dogajala v kateremkoli mestu. Jakob je fantič kot vsak drug, v vseh časih. Podi se po mestnih ulicah leta 1532 ali danes. Otrok je vedno otrok. In golobi so prebivali v mestih nekoč in prebivajo danes. Razlika je le v tem, da so nekdaj na mesta prežale drugačne nevarnosti. Jakob iz leta 1532 je deček, ki s pomočjo prijatelja goloba reši mesto pred Turki. Ob zgodbi mesta pa spoznamo, kako lahko deček in golob postaneta zaveznika ter kako pomembna sta pogum in prijateljstvo.
Zgodbo je navdihnilo brskanje po zgodovini Maribora, a lahko bi se dogajala v kateremkoli mestu. Jakob je fantič kot vsak drug, v vseh časih. Podi se po mestnih ulicah leta 1532 ali danes. Otrok je vedno otrok. In golobi so prebivali v mestih nekoč in prebivajo danes. Razlika je le v tem, da so nekdaj na mesta prežale drugačne nevarnosti. Jakob iz leta 1532 je deček, ki s pomočjo prijatelja goloba reši mesto pred Turki. Ob zgodbi mesta pa spoznamo, kako lahko deček in golob postaneta zaveznika ter kako pomembna sta pogum in prijateljstvo.
Znani so finalisti nagrade kresnik in odpira se festival Svetlobna gverila, ki bo Ljubljano do 19. junija razsvetljeval s svetlobnimi instalacijami, objekti in projekcijami. Poročali bomo z 17. beneškega arhitekturnega bienala, ki se je za javnost odprl v soboto ter ocenili najnovejši predstavi Sonce, zemlja, mesec … in Nihče čez črto iz mariborskega in ljubljanskega Lutkovnega gledališča.
Znani so finalisti nagrade kresnik in odpira se festival Svetlobna gverila, ki bo Ljubljano do 19. junija razsvetljeval s svetlobnimi instalacijami, objekti in projekcijami. Poročali bomo z 17. beneškega arhitekturnega bienala, ki se je za javnost odprl v soboto ter ocenili najnovejši predstavi Sonce, zemlja, mesec … in Nihče čez črto iz mariborskega in ljubljanskega Lutkovnega gledališča.
Lutkovne nanizanke in predstave
Zgodba o Sneguljčici, deklici z lasmi, črnimi kot ebenovina, poltjo, belo kot sneg in ustnicami, rdečimi kot kri, je otrokom že davno zlezla v srce. S čudovitimi ročnimi lutkami je tokrat nastala poetična zgodba o tisti pravi, notranji lepoti, prijateljstvu in ljubezni, ki premaga nevoščljivost in hudobijo. Nežna princeska se kljub pomoči prijaznega frizerja, ki proti vsem ukazom njene hudobne mačehe poudari Sneguljčičino lepoto, znajde sama v temnem gozdu. Živali, ki se zberejo ob njej kar naenkrat niso več divje zveri in palčki, ki en za drugim pridrobencljajo k speči deklici poznajo poleg dragih kamnov tudi vrsto pesmi: pozdravno, pa oprostilno, pa ljubezensko. Ta pride na vrsto na koncu, ko lepi kraljevič poskrbi za srečen konec. Lutkovno gledališče Ljubljana
Zgodba o Sneguljčici, deklici z lasmi, črnimi kot ebenovina, poltjo, belo kot sneg in ustnicami, rdečimi kot kri, je otrokom že davno zlezla v srce. S čudovitimi ročnimi lutkami je tokrat nastala poetična zgodba o tisti pravi, notranji lepoti, prijateljstvu in ljubezni, ki premaga nevoščljivost in hudobijo. Nežna princeska se kljub pomoči prijaznega frizerja, ki proti vsem ukazom njene hudobne mačehe poudari Sneguljčičino lepoto, znajde sama v temnem gozdu. Živali, ki se zberejo ob njej kar naenkrat niso več divje zveri in palčki, ki en za drugim pridrobencljajo k speči deklici poznajo poleg dragih kamnov tudi vrsto pesmi: pozdravno, pa oprostilno, pa ljubezensko. Ta pride na vrsto na koncu, ko lepi kraljevič poskrbi za srečen konec. Lutkovno gledališče Ljubljana