Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja NaGlas! je oddaja Informativnega programa TV Slovenija. Namenjena je etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, v kateri pokažemo kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke pripadnikov narodov, ki izvirajo z območja SFRJ, so rojeni ali živijo v Sloveniji ter so na svojih področjih uspešni, opozorili pa bomo tudi na sporne prakse izključevanja ali diskriminacije z namenom dviga strpnosti v družbi.
Gost oddaje NaGlas je največja slovenska glasbena zvezda pojugoslovanskega prostora. V studiu je spregovoril o filmu Praslovan, jugoslovanskem novem valu, nastopih z Arsenom Dedićem in Boro Đorđevićem v Sava centru v Beogradu. Razkril je tudi, kaj želi doseči z najnovejšim projektom Analogna rasa, ki ga razvija skupaj z beograjskim kitaristom Nikolo Čuturilom.
Gost oddaje NaGlas je največja slovenska glasbena zvezda pojugoslovanskega prostora. V studiu je spregovoril o filmu Praslovan, jugoslovanskem novem valu, nastopih z Arsenom Dedićem in Boro Đorđevićem v Sava centru v Beogradu. Razkril je tudi, kaj želi doseči z najnovejšim projektom Analogna rasa, ki ga razvija skupaj z beograjskim kitaristom Nikolo Čuturilom.
Predstavnik Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Kerim Dizdar je opozoril na nezadostno financiranje projektov društev etničnih skupnosti. Za primerjavo: Slovenija jim skupaj namenja 200.000 evrov, sosednja Hrvaška pa manjšinskim društvom pomaga s skoraj desetimi milijoni evrov letno. Prisluhnili smo istrski etno skupini Veja, kosovski umetnici Doruntini Kastrati, slovenskim arheologom, ki raziskujejo nagrobne spomenike na Balkanu in mlademu sarajevskemu zgodovinarju Admirju Lisici.
Predstavnik Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Kerim Dizdar je opozoril na nezadostno financiranje projektov društev etničnih skupnosti. Za primerjavo: Slovenija jim skupaj namenja 200.000 evrov, sosednja Hrvaška pa manjšinskim društvom pomaga s skoraj desetimi milijoni evrov letno. Prisluhnili smo istrski etno skupini Veja, kosovski umetnici Doruntini Kastrati, slovenskim arheologom, ki raziskujejo nagrobne spomenike na Balkanu in mlademu sarajevskemu zgodovinarju Admirju Lisici.
Sarajevski glasbenik, pisatelj in publicist Ahmed Burić je v studiu pojasnil, kako se napetosti v svetu čutijo v Bosni in Hercegovini. Skupaj z Žigo Golobom sta izvedla pesem Postscriptum z najnovejšega albuma skupine Translajt orkestar. V Primorju že skoraj 30 let deluje Hrvaško društvo Istra Piran. Zadnjih osem let tam neprekinjeno poteka tudi pouk hrvaškega jezika za najmlajše. V Trbovljah smo si ogledali nastope najboljših srbskih folklornih skupin.
Sarajevski glasbenik, pisatelj in publicist Ahmed Burić je v studiu pojasnil, kako se napetosti v svetu čutijo v Bosni in Hercegovini. Skupaj z Žigo Golobom sta izvedla pesem Postscriptum z najnovejšega albuma skupine Translajt orkestar. V Primorju že skoraj 30 let deluje Hrvaško društvo Istra Piran. Zadnjih osem let tam neprekinjeno poteka tudi pouk hrvaškega jezika za najmlajše. V Trbovljah smo si ogledali nastope najboljših srbskih folklornih skupin.
Naš gost je Toni Cahunek, režiser dokumentarnega filma Novi sošolci, ki govori o izzivih vključevanja vse večjega števila kosovskih otrok v slovenske šole. Kaj si želijo v Društvu albanskih žensk Teuta v Ljubljani? Pogovarjali smo se z avtorjem dokumentarnega romana Tega se ne da izbrisati Andražem Rožmanom in nekaterimi izbrisanimi prebivalci.
Naš gost je Toni Cahunek, režiser dokumentarnega filma Novi sošolci, ki govori o izzivih vključevanja vse večjega števila kosovskih otrok v slovenske šole. Kaj si želijo v Društvu albanskih žensk Teuta v Ljubljani? Pogovarjali smo se z avtorjem dokumentarnega romana Tega se ne da izbrisati Andražem Rožmanom in nekaterimi izbrisanimi prebivalci.
Naša gostja je prodorna mlada režiserka Nina Rajić Kranjac. Rojena je leta 1991 v Beogradu, a se že lahko pohvali z veliko Borštnikovo nagrado, Šeligovo, nagrado Mire Trailović na Bitefu ter letošnjo nagrado Prešernovega sklada. Nina Rajić Kranjac je iz Zagreba, kjer zdaj živi, v naš studio pripeljala posebnega gosta, ki sliši na ime Đole. Bili smo na Ruti: dokumentarna predstava Tjaše Črnigoj z naslovom Punce je razkrila zanimive podrobnosti spolnega življenja v socializmu, zadnja predstava nedavno preminulega gledališkega maga Jagoša Markovića nam je znova dokazala, da živimo v teatru absurda – tudi izven gledališča.
Naša gostja je prodorna mlada režiserka Nina Rajić Kranjac. Rojena je leta 1991 v Beogradu, a se že lahko pohvali z veliko Borštnikovo nagrado, Šeligovo, nagrado Mire Trailović na Bitefu ter letošnjo nagrado Prešernovega sklada. Nina Rajić Kranjac je iz Zagreba, kjer zdaj živi, v naš studio pripeljala posebnega gosta, ki sliši na ime Đole. Bili smo na Ruti: dokumentarna predstava Tjaše Črnigoj z naslovom Punce je razkrila zanimive podrobnosti spolnega življenja v socializmu, zadnja predstava nedavno preminulega gledališkega maga Jagoša Markovića nam je znova dokazala, da živimo v teatru absurda – tudi izven gledališča.
O odnosu, ki ga izkazujejo zaposleni na upravnih enotah do tujcev, težavah pri zaposlovanju in drugih izzivih vključevanja priseljencev v slovensko družbo je v studiu spregovorila direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad. Alta Bajrić je v Ljubljani diplomirala iz medicine in se zaposlila kot zdravnica. A bosansko-hercegovskega vozniškega dovoljenja ji niso priznali zlahka. Zakaj uspešna priseljena glasbenica Jelena Soro ne more dobiti slovenskega državljanstva? Pogovarjali smo se tudi z vodjem rockovske skupine No Rules.
O odnosu, ki ga izkazujejo zaposleni na upravnih enotah do tujcev, težavah pri zaposlovanju in drugih izzivih vključevanja priseljencev v slovensko družbo je v studiu spregovorila direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad. Alta Bajrić je v Ljubljani diplomirala iz medicine in se zaposlila kot zdravnica. A bosansko-hercegovskega vozniškega dovoljenja ji niso priznali zlahka. Zakaj uspešna priseljena glasbenica Jelena Soro ne more dobiti slovenskega državljanstva? Pogovarjali smo se tudi z vodjem rockovske skupine No Rules.
Več kot polovica izbrisanih 33 let po izbrisu še vedno nima urejenega statusa. Kakšen predlog zakona za odpravo krivic izbrisanih je predsednica republike poslala vladi in zakaj vlada meni, da je položaj izbrisanih primerno urejen? To je nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili direktorici Društva Amnesty International Slovenija Nataši Posel. Objavljamo izpoved nekdanjega taboriščnika Fikreta Alića. Njegova shirana podoba na naslovnici revije Time je šokirala svet. S pevcem Zabranjenega pušenja smo obujali spomine na uspešnice, ki jih je skupina pred ljubljanskim občinstvom odigrala v akustični različici.
Več kot polovica izbrisanih 33 let po izbrisu še vedno nima urejenega statusa. Kakšen predlog zakona za odpravo krivic izbrisanih je predsednica republike poslala vladi in zakaj vlada meni, da je položaj izbrisanih primerno urejen? To je nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili direktorici Društva Amnesty International Slovenija Nataši Posel. Objavljamo izpoved nekdanjega taboriščnika Fikreta Alića. Njegova shirana podoba na naslovnici revije Time je šokirala svet. S pevcem Zabranjenega pušenja smo obujali spomine na uspešnice, ki jih je skupina pred ljubljanskim občinstvom odigrala v akustični različici.
Ob deseti obletnici oddaje za albansko, bošnjaško, črnogorsko, hrvaško, makedonsko in srbsko skupnost smo se sprehodili skozi prehojeno desetletje. Bili smo na prvem koncertu Zbora kosovske filharmonije v Ljubljani in na razstavi akademskega slikarja Ganija LLalloshija v Piranu. Govorili smo z makedonskim režiserjem Vardanom Tozijo in tremi pisateljicami iz regije: Magdalena Blažević, Tea Tulić in Monika Herceg so nedavno obiskale Slovenijo. Kje iščejo navdih?
Ob deseti obletnici oddaje za albansko, bošnjaško, črnogorsko, hrvaško, makedonsko in srbsko skupnost smo se sprehodili skozi prehojeno desetletje. Bili smo na prvem koncertu Zbora kosovske filharmonije v Ljubljani in na razstavi akademskega slikarja Ganija LLalloshija v Piranu. Govorili smo z makedonskim režiserjem Vardanom Tozijo in tremi pisateljicami iz regije: Magdalena Blažević, Tea Tulić in Monika Herceg so nedavno obiskale Slovenijo. Kje iščejo navdih?
Sara Memić je rojena v Banjaluki, zadnjih 30 let živi v Ljubljani. Je upokojena učiteljica, ki je že v otroštvu odkrila poseben dar – jasnovidnost. Predvidela je vojno v Bosni in Hercegovini, korona-virus, pa tudi poplave in sušo v Sloveniji. Najraje ljudem pomaga pri diagnostiki. Pomagala je tudi slovenskim arheologom pri izkopavanjih nekropole na Ptuju. Kakšno leto čaka Slovenijo in regijo, boste izvedeli v oddaji, ki januarja beleži deset let predvajanja.
Sara Memić je rojena v Banjaluki, zadnjih 30 let živi v Ljubljani. Je upokojena učiteljica, ki je že v otroštvu odkrila poseben dar – jasnovidnost. Predvidela je vojno v Bosni in Hercegovini, korona-virus, pa tudi poplave in sušo v Sloveniji. Najraje ljudem pomaga pri diagnostiki. Pomagala je tudi slovenskim arheologom pri izkopavanjih nekropole na Ptuju. Kakšno leto čaka Slovenijo in regijo, boste izvedeli v oddaji, ki januarja beleži deset let predvajanja.
Gostje zadnje oddaje NaGlas! v tem letu so članice etno zbora Ljelje: ženski pevski zbor iz Ljubljane prepeva ljudske pesmi iz Slovenije, Balkana in širše. S pesmijo so nas popeljale od Hrvaške prek Srbije vse do Makedonije. Prisluhnili smo Nenadu Jankoviću oziroma dr. Neletu Karajliću. Nedavno je v Ljubljani predstavil svojo knjigo Solunska 28. Bili smo na razstavi S črko o črki v Mestni knjižnici Ljubljana. Burek pa je tudi med novoletnimi prazniki priljubljen. Razkrivamo novo različico te balkanske jedi – wi-fi burek.
Gostje zadnje oddaje NaGlas! v tem letu so članice etno zbora Ljelje: ženski pevski zbor iz Ljubljane prepeva ljudske pesmi iz Slovenije, Balkana in širše. S pesmijo so nas popeljale od Hrvaške prek Srbije vse do Makedonije. Prisluhnili smo Nenadu Jankoviću oziroma dr. Neletu Karajliću. Nedavno je v Ljubljani predstavil svojo knjigo Solunska 28. Bili smo na razstavi S črko o črki v Mestni knjižnici Ljubljana. Burek pa je tudi med novoletnimi prazniki priljubljen. Razkrivamo novo različico te balkanske jedi – wi-fi burek.
Za NaGlas govorijo: filmska in gledališka igralka ter scenaristka in režiserka Mirjana Karanović, največji hrvaški pop-zvezdnik Zlatan Stipišić Gibonni in edini še živeči član kultne skupine Ekatarina Velika Ivan Fece Firči.
Za NaGlas govorijo: filmska in gledališka igralka ter scenaristka in režiserka Mirjana Karanović, največji hrvaški pop-zvezdnik Zlatan Stipišić Gibonni in edini še živeči član kultne skupine Ekatarina Velika Ivan Fece Firči.
V fokusu jubilejnega 40. Slovenskega knjižnega sejma je Hrvaška. Zato je naš gost hrvaški pisatelj Zoran Ferić. Spoznali boste Ismeta Bekrića, otroškega pisatelja, dramatika, novinarja in prevajalca, ki je že tretjič nominiran za prestižno mednarodno nagrado Astrid Lindgren. Bili smo tudi na prvemu praznovanju Njegoševega dneva v Sloveniji.
V fokusu jubilejnega 40. Slovenskega knjižnega sejma je Hrvaška. Zato je naš gost hrvaški pisatelj Zoran Ferić. Spoznali boste Ismeta Bekrića, otroškega pisatelja, dramatika, novinarja in prevajalca, ki je že tretjič nominiran za prestižno mednarodno nagrado Astrid Lindgren. Bili smo tudi na prvemu praznovanju Njegoševega dneva v Sloveniji.
Po slovenski premieri filma o hrvaški košarkarski legendi Draženu Petroviću bo naš gost Vlado Bulajić, producent filma Dražen, Dnevnik Dijane Budisavljević, Varni kraj in drugih uspešnic. Založba kaset in plošč RTV Slovenija je po 40 letih ponovno izdala prvi album kultne beograjske skupine Ekatarina Velika. Zaradi evropskih smernic o vozniških dovoljenjih morajo vozniki z zahodnega Balkana pri nas ponovno opraviti praktični del izpita. Medtem ko Nemčija samodejno priznava srbska vozniška dovoljenja, Slovenija na izpite pošilja tudi ljudi, ki vozijo že 25 let in več.
Po slovenski premieri filma o hrvaški košarkarski legendi Draženu Petroviću bo naš gost Vlado Bulajić, producent filma Dražen, Dnevnik Dijane Budisavljević, Varni kraj in drugih uspešnic. Založba kaset in plošč RTV Slovenija je po 40 letih ponovno izdala prvi album kultne beograjske skupine Ekatarina Velika. Zaradi evropskih smernic o vozniških dovoljenjih morajo vozniki z zahodnega Balkana pri nas ponovno opraviti praktični del izpita. Medtem ko Nemčija samodejno priznava srbska vozniška dovoljenja, Slovenija na izpite pošilja tudi ljudi, ki vozijo že 25 let in več.
Po slovenski premieri dokumentarnega filma o Zoranu Predinu z naslovom Praslovan je naš gost prodoren filmski režiser in scenarist Slobodan Maksimović. Aziz Gjellovci več kot 30 let na ljubljanskih tržnicah trguje s sadjem. Kateri maroni so najboljši? Ob stoti obletnici rojstva nepozabnega komika Miodraga Petrovića Čkalje je v Ljubljani gostovala potujoča multimedijska razstava Jugoslovanske kinoteke. Obiskala jo je tudi naša ekipa.
Po slovenski premieri dokumentarnega filma o Zoranu Predinu z naslovom Praslovan je naš gost prodoren filmski režiser in scenarist Slobodan Maksimović. Aziz Gjellovci več kot 30 let na ljubljanskih tržnicah trguje s sadjem. Kateri maroni so najboljši? Ob stoti obletnici rojstva nepozabnega komika Miodraga Petrovića Čkalje je v Ljubljani gostovala potujoča multimedijska razstava Jugoslovanske kinoteke. Obiskala jo je tudi naša ekipa.
Katastrofalne poplave v BiH so mobilizirale tudi bosansko-hercegovsko skupnost pri nas. Kako je srbsko-ameriški znanstvenik Mihajlo Pupin prispeval k združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je v studiu pojasnila Divna Obrenović - predsednica društva Mihajlo Pupin v Ljubljani, ki te dni proslavlja 30 let delovanja. Obiskali smo Postojno, v kateri Prosvetno kulturno društvo Nikola Tesla že deset let gradi mostove prijateljstva.
Katastrofalne poplave v BiH so mobilizirale tudi bosansko-hercegovsko skupnost pri nas. Kako je srbsko-ameriški znanstvenik Mihajlo Pupin prispeval k združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je v studiu pojasnila Divna Obrenović - predsednica društva Mihajlo Pupin v Ljubljani, ki te dni proslavlja 30 let delovanja. Obiskali smo Postojno, v kateri Prosvetno kulturno društvo Nikola Tesla že deset let gradi mostove prijateljstva.
Naša gostja je povezovalka jezikov in kultur, ena od pobudnic obmejnega literarnega srečanja Forum Tomizza ter zaljubljenka v Balkan Irena Urbič. V oddaji tudi o ukrepih vlade, ki omogočajo zaposlovanje delavcev iz tretjih držav v 15 dneh, in sicer s soglasjem Zavoda za zaposlovanje.
Naša gostja je povezovalka jezikov in kultur, ena od pobudnic obmejnega literarnega srečanja Forum Tomizza ter zaljubljenka v Balkan Irena Urbič. V oddaji tudi o ukrepih vlade, ki omogočajo zaposlovanje delavcev iz tretjih držav v 15 dneh, in sicer s soglasjem Zavoda za zaposlovanje.
Pulmolog iz Splošne bolnišnice Izola Srđan Lukić je spregovoril o razlikah med slovenskim in srbskim zdravstvom. Kako je burek postal slovenska tržna uspešnica? Pogovarjali smo se s pisateljem Urošem Petrovićem, ki otrokom učenje naredi zabavno. Ob 8. rojstnem dnevu mlajše manjšinske sestrske oddaje Sami naši smo obiskali Radio Slovenija.
Pulmolog iz Splošne bolnišnice Izola Srđan Lukić je spregovoril o razlikah med slovenskim in srbskim zdravstvom. Kako je burek postal slovenska tržna uspešnica? Pogovarjali smo se s pisateljem Urošem Petrovićem, ki otrokom učenje naredi zabavno. Ob 8. rojstnem dnevu mlajše manjšinske sestrske oddaje Sami naši smo obiskali Radio Slovenija.
Naš posebni gost je pisatelj, pesnik, kolumnist in publicist Miljenko Jergović, ki mu Društvo slovenskih pisateljev podeljuje letošnjo nagrado za življenjsko delo vilenica. Rojeni Sarajevčan več kot 30 let živi v Zagrebu. Spisal je več kot 30 del, polovica jih je na voljo tudi v slovenščini, jeziku, ki ga hrvaško-bosanski pisatelj razume. Beseda je tekla o naglasih, jezikih, priseljencih, politiki, njegovem starem očetu s koreninami v Tolminu, pa tudi o Severini.
Naš posebni gost je pisatelj, pesnik, kolumnist in publicist Miljenko Jergović, ki mu Društvo slovenskih pisateljev podeljuje letošnjo nagrado za življenjsko delo vilenica. Rojeni Sarajevčan več kot 30 let živi v Zagrebu. Spisal je več kot 30 del, polovica jih je na voljo tudi v slovenščini, jeziku, ki ga hrvaško-bosanski pisatelj razume. Beseda je tekla o naglasih, jezikih, priseljencih, politiki, njegovem starem očetu s koreninami v Tolminu, pa tudi o Severini.
V Novem mestu smo obiskali Društvo za razvijanje prostovoljnega dela – DRPD, ki pri vključevanju tujcev dosega izvrstne rezultate: albansko govorečih žensk ni več na Zavodu za zaposlovanje. Kako so se naučile slovenščine in kje so se zaposlile? Naša gostja je bila predsednica društva Branka Bukovec. V Velenju smo se pogovarjali z udeleženkami delavnic, ki jih je organiziralo Albansko kulturno društvo Lirija.
V Novem mestu smo obiskali Društvo za razvijanje prostovoljnega dela – DRPD, ki pri vključevanju tujcev dosega izvrstne rezultate: albansko govorečih žensk ni več na Zavodu za zaposlovanje. Kako so se naučile slovenščine in kje so se zaposlile? Naša gostja je bila predsednica društva Branka Bukovec. V Velenju smo se pogovarjali z udeleženkami delavnic, ki jih je organiziralo Albansko kulturno društvo Lirija.
Raziskovalka Irena Šentevska je znanstveno preučila fenomen turbofolka in o njem izdala 700 strani dolgo knjigo z naslovom Razigrani Beograd. Kaj je torej turbofolk? V Celju smo obiskali Etno festival Đurđevak, na katerem so proslavili 25. obletnico Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanka Maksimović. V idilični Dobrni smo obiskali pesniški in slikarski dvojec hrvaškega rodu, očeta in sina, Zlatka in Gregorja Kraljiča. Na AGRFT-ju so predstavili slovenski prevod avtobiografije sarajevskega direktorja filmske fotografije Mustafe Mustafića Vonj filmskega traku.
Raziskovalka Irena Šentevska je znanstveno preučila fenomen turbofolka in o njem izdala 700 strani dolgo knjigo z naslovom Razigrani Beograd. Kaj je torej turbofolk? V Celju smo obiskali Etno festival Đurđevak, na katerem so proslavili 25. obletnico Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanka Maksimović. V idilični Dobrni smo obiskali pesniški in slikarski dvojec hrvaškega rodu, očeta in sina, Zlatka in Gregorja Kraljiča. Na AGRFT-ju so predstavili slovenski prevod avtobiografije sarajevskega direktorja filmske fotografije Mustafe Mustafića Vonj filmskega traku.
Gostja 200. oddaje NaGlas! je nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak. Je slovenska državna rekorderka v troskoku, prejemnica več medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih. S skokom 15,08 m v daljino ima šesti najboljši dvoranski rezultat vseh časov na svetu. Zakaj ima NaGlas! posebno mesto v slovenskem medijskem prostoru? Na to vprašanje odgovarjajo nekdanji in zdajšnji sodelavci v oddaji. Prisluhnili smo tudi nemško-kosovski pevki Ibadet Ramadani, ki je svoj prvi solo album ustvarila v gozdu.
Gostja 200. oddaje NaGlas! je nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak. Je slovenska državna rekorderka v troskoku, prejemnica več medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih. S skokom 15,08 m v daljino ima šesti najboljši dvoranski rezultat vseh časov na svetu. Zakaj ima NaGlas! posebno mesto v slovenskem medijskem prostoru? Na to vprašanje odgovarjajo nekdanji in zdajšnji sodelavci v oddaji. Prisluhnili smo tudi nemško-kosovski pevki Ibadet Ramadani, ki je svoj prvi solo album ustvarila v gozdu.
Pogovarjali smo se s črnogorsko pisateljico in aktivistko za pravice žensk Tijano Rakočević, prisluhnili virtuozu na harmoniki Urošu Jezdiću in se pozanimali, kaj je bosanskega publicista Hamzo Ridžala spodbudilo k temu, da se je z 20 let starim avtomobilom odpravil po Svilnati poti, dolgi 24 000 kilometrov. V oddaji tudi o težavah makedonskih priseljencev s potnimi listi.
Pogovarjali smo se s črnogorsko pisateljico in aktivistko za pravice žensk Tijano Rakočević, prisluhnili virtuozu na harmoniki Urošu Jezdiću in se pozanimali, kaj je bosanskega publicista Hamzo Ridžala spodbudilo k temu, da se je z 20 let starim avtomobilom odpravil po Svilnati poti, dolgi 24 000 kilometrov. V oddaji tudi o težavah makedonskih priseljencev s potnimi listi.
Naša posebna gostja je makedonska pisateljica Rumena Bužarovska. V Sloveniji jo poznamo po dveh od sicer štirih zbirkah kratkih zgodb: Nikamor ne grem in Moj mož. Rumena Bužarovska ni le pisateljica, ki spregovori o zamolčanih odnosih v patriarhalnih družinah. Prevajalka in predavateljica ameriške književnosti na Univerzi v Skopju je tudi aktivistka in feministka: skupaj s prijateljicami je začetnica gibanja Jaz tudi v Makedoniji. V ljubljanski Šiški smo obiskali vse bolj priljubljeno vodeno plesno vadbo, ki jo poganjajo turbofolk ritmi. Kaj je balkanika?
Naša posebna gostja je makedonska pisateljica Rumena Bužarovska. V Sloveniji jo poznamo po dveh od sicer štirih zbirkah kratkih zgodb: Nikamor ne grem in Moj mož. Rumena Bužarovska ni le pisateljica, ki spregovori o zamolčanih odnosih v patriarhalnih družinah. Prevajalka in predavateljica ameriške književnosti na Univerzi v Skopju je tudi aktivistka in feministka: skupaj s prijateljicami je začetnica gibanja Jaz tudi v Makedoniji. V ljubljanski Šiški smo obiskali vse bolj priljubljeno vodeno plesno vadbo, ki jo poganjajo turbofolk ritmi. Kaj je balkanika?
Mlada zdravnica v Splošni bolnišnici Trbovlje Danica Stojanović nam bo pojasnila, zakaj je študij stomatologije v Beogradu ekspresno zamenjala za medicino v Ljubljani. Katere so najpomembnejše kolajne za Splitčanko Smiljano Marinović, trenerko športne šole mlajših otrok v plavalnem klubu ljubljanske Olimpije? Bili smo pri dopolnilnem pouku srbščine v OŠ Trnovo v Ljubljani. »Cirilica je hit,« pravi učiteljica, ena izmed dvanajstih, kolikor jih je v tem šolskem letu Srbija napotila v Slovenijo.
Mlada zdravnica v Splošni bolnišnici Trbovlje Danica Stojanović nam bo pojasnila, zakaj je študij stomatologije v Beogradu ekspresno zamenjala za medicino v Ljubljani. Katere so najpomembnejše kolajne za Splitčanko Smiljano Marinović, trenerko športne šole mlajših otrok v plavalnem klubu ljubljanske Olimpije? Bili smo pri dopolnilnem pouku srbščine v OŠ Trnovo v Ljubljani. »Cirilica je hit,« pravi učiteljica, ena izmed dvanajstih, kolikor jih je v tem šolskem letu Srbija napotila v Slovenijo.
Inženirka leta Ljupka Vrteva je prišla iz Makedonije magistrirat na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Razvila je edinstven računalniški program za prezračevanje stavb. Dekleta opogumlja, naj se odločijo za inženirski poklic. Bili smo na fotografski razstavi Dragana Teodorovića - Zeka. Odprl jo je pevec skupine Riblja Čorba Bora Đorđević, ki živi med Beogradom in Ljubljano in se je Slovencem opravičil za sporno pesem s konca 80. let. Obiskali smo tudi Radio Žica: Dino Dvornik, Đorđe Balašević, Rambo Amadeus, Robert Plant so samo nekatera izmed zvenečih imen, ki jih je gostil ustanovitelj radia Enes Hodžić, ki je pred 30 leti Zenico zamenjal z Ljubljano.
Inženirka leta Ljupka Vrteva je prišla iz Makedonije magistrirat na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Razvila je edinstven računalniški program za prezračevanje stavb. Dekleta opogumlja, naj se odločijo za inženirski poklic. Bili smo na fotografski razstavi Dragana Teodorovića - Zeka. Odprl jo je pevec skupine Riblja Čorba Bora Đorđević, ki živi med Beogradom in Ljubljano in se je Slovencem opravičil za sporno pesem s konca 80. let. Obiskali smo tudi Radio Žica: Dino Dvornik, Đorđe Balašević, Rambo Amadeus, Robert Plant so samo nekatera izmed zvenečih imen, ki jih je gostil ustanovitelj radia Enes Hodžić, ki je pred 30 leti Zenico zamenjal z Ljubljano.
Strokovnjakinja za varstvo manjšin Vera Klopčič je odgovarjala na vprašanja o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji. Obiskali smo »Vintage sejem« na ljubljanskem Taboru, ki je v znamenju 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. O množičnem turizmu v Dalmaciji pa smo se pogovarjali s hrvaškim pisateljem Jurico Pavičićem.
Strokovnjakinja za varstvo manjšin Vera Klopčič je odgovarjala na vprašanja o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji. Obiskali smo »Vintage sejem« na ljubljanskem Taboru, ki je v znamenju 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. O množičnem turizmu v Dalmaciji pa smo se pogovarjali s hrvaškim pisateljem Jurico Pavičićem.
Novinarka in pisateljica Katarina Keček je krute posledice izbrisa občutila na svoji koži kot 20-letna študentka. Kar pet let je bila brezdomka, dvakrat so jo deportirali na Hrvaško. Zakaj je črka Ć tako usodna, da veliko žensk zamenja svoj dekliški priimek ob poroki tudi zato, ker te črke v priimku moža ni? Ustvarjalci spomenika izbrisanim so na razstavi predstavili tudi odzive na njegovo postavitev. Šest dni, šest predstav, šest popolnoma razprodanih dvoran v Mestnem gledališču ljubljanskem. V čem je skrivnost uspeha Regionalnega gledališkega festivala RUTA?
Novinarka in pisateljica Katarina Keček je krute posledice izbrisa občutila na svoji koži kot 20-letna študentka. Kar pet let je bila brezdomka, dvakrat so jo deportirali na Hrvaško. Zakaj je črka Ć tako usodna, da veliko žensk zamenja svoj dekliški priimek ob poroki tudi zato, ker te črke v priimku moža ni? Ustvarjalci spomenika izbrisanim so na razstavi predstavili tudi odzive na njegovo postavitev. Šest dni, šest predstav, šest popolnoma razprodanih dvoran v Mestnem gledališču ljubljanskem. V čem je skrivnost uspeha Regionalnega gledališkega festivala RUTA?
Veleposlanik Bosne in Hercegovine v Ljubljani Dario Novalić je spomnil, kako je Sarajevo leta 1984 sploh dobilo organizacijo zimskih olimpijskih iger in kako so jih financirali. Pet Sarajevčanov, ki zdaj živijo v Ljubljani, je delilo svoje spomine na največji športni dogodek nekdanje Jugoslavije. S prodornim makedonskim režiserjem Slobodanom Unkovskim smo govorili o Molièrjevem Skopuhu in tudi politiki Evropske unije do Severne Makedonije.
Veleposlanik Bosne in Hercegovine v Ljubljani Dario Novalić je spomnil, kako je Sarajevo leta 1984 sploh dobilo organizacijo zimskih olimpijskih iger in kako so jih financirali. Pet Sarajevčanov, ki zdaj živijo v Ljubljani, je delilo svoje spomine na največji športni dogodek nekdanje Jugoslavije. S prodornim makedonskim režiserjem Slobodanom Unkovskim smo govorili o Molièrjevem Skopuhu in tudi politiki Evropske unije do Severne Makedonije.
Slovenska igralka Mia Skrbinac je v studiu spregovorila o svojih bosansko-hrvaških koreninah in o tem, kako ji dvojezičnost pomaga pri ustvarjanju na filmu in v gledališču. Gledalci bodo videli prav posebne razglednice iz Sarajeva, ki sta jih med vojno ustvarjala oblikovalca in zakonca Dalila in Bojan Hadžihalilović. Veliko jih je končalo na naslovnicah svetovnega časopisja. Z režiserko filma Sevdah Marino Andree Škop smo se mudili na čustvenem popotovanju po Bosni in Hercegovini.
Slovenska igralka Mia Skrbinac je v studiu spregovorila o svojih bosansko-hrvaških koreninah in o tem, kako ji dvojezičnost pomaga pri ustvarjanju na filmu in v gledališču. Gledalci bodo videli prav posebne razglednice iz Sarajeva, ki sta jih med vojno ustvarjala oblikovalca in zakonca Dalila in Bojan Hadžihalilović. Veliko jih je končalo na naslovnicah svetovnega časopisja. Z režiserko filma Sevdah Marino Andree Škop smo se mudili na čustvenem popotovanju po Bosni in Hercegovini.
Gostja v oddaji je etnomuzikologinja in antropologinja z ZRC SAZU Ana Hofman. V dokumentarnem filmu Solčence zahaja raziskuje, kako je istoimenska otroška pesmica v Srbiji postala sinonim za Slovence, v Sloveniji pa je skorajda nihče ne pozna. Pred pravoslavnim božičem smo se prepričali, da stari običaji iz Makedonije – kolede – živijo tudi v okolici Ljubljane. V Kopru smo se pogovarjali z mladim makedonskim glasbenim zvezdnikom Spasenom Siljanoskim, ki je priljubljen celo v Kanadi in Avstraliji.
Gostja v oddaji je etnomuzikologinja in antropologinja z ZRC SAZU Ana Hofman. V dokumentarnem filmu Solčence zahaja raziskuje, kako je istoimenska otroška pesmica v Srbiji postala sinonim za Slovence, v Sloveniji pa je skorajda nihče ne pozna. Pred pravoslavnim božičem smo se prepričali, da stari običaji iz Makedonije – kolede – živijo tudi v okolici Ljubljane. V Kopru smo se pogovarjali z mladim makedonskim glasbenim zvezdnikom Spasenom Siljanoskim, ki je priljubljen celo v Kanadi in Avstraliji.
V studiu gostimo pevce klape Dalmari. Iz Maribora prinašajo Dalmacijo, so vokalna sekcija Hrvaškega kulturnega društva Maribor. Zapeli so nam tradicionalno dalmatinsko pesem More in uspešnico Oliverja Dragojevića Što to bješe ljubav. Obiskali smo Hrvaško društvo Ljubljana in pokusili madžarske rezine gospe Ankice Pavelić. Pogovarjali smo se tudi z ameriško-bosanskim pisateljem Aleksandrom Hemonom.
V studiu gostimo pevce klape Dalmari. Iz Maribora prinašajo Dalmacijo, so vokalna sekcija Hrvaškega kulturnega društva Maribor. Zapeli so nam tradicionalno dalmatinsko pesem More in uspešnico Oliverja Dragojevića Što to bješe ljubav. Obiskali smo Hrvaško društvo Ljubljana in pokusili madžarske rezine gospe Ankice Pavelić. Pogovarjali smo se tudi z ameriško-bosanskim pisateljem Aleksandrom Hemonom.
Posebna gostja oddaje Naglas je Amira Medunjanin ali – kakor jo imenujejo angleški novinarji – bosanska Billie Holiday. Sarajevčanka sevdah nadgrajuje z jazzom, rockom in celo klasično glasbo. Pogovarjali smo se tudi s protagonisti dokumentarnega filma Poljubi prihodnost. Ta pripoveduje zgodbo o zgodovinskem koncertu skupine U2 v Sarajevu leta 1997, ki je ogrela srca in pridobila glasove občinstva na nedavnem festivalu Liffe. Prisluhnili smo še režiserju in producentu Agronu Domiju, ki je poskrbel, da je filmski festival v Tirani postal prepoznaven tudi v svetu.
Posebna gostja oddaje Naglas je Amira Medunjanin ali – kakor jo imenujejo angleški novinarji – bosanska Billie Holiday. Sarajevčanka sevdah nadgrajuje z jazzom, rockom in celo klasično glasbo. Pogovarjali smo se tudi s protagonisti dokumentarnega filma Poljubi prihodnost. Ta pripoveduje zgodbo o zgodovinskem koncertu skupine U2 v Sarajevu leta 1997, ki je ogrela srca in pridobila glasove občinstva na nedavnem festivalu Liffe. Prisluhnili smo še režiserju in producentu Agronu Domiju, ki je poskrbel, da je filmski festival v Tirani postal prepoznaven tudi v svetu.
Gostja v oddaji NaGlas je predavateljica makedonskega jezika, književnosti in kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorica Namita Subiotto. Vrstijo se proslave številnih makedonskih društev v Sloveniji ob 30. obletnici njihovega delovanja. Ob stoti obletnici rojstva Iva Robića pa poročamo, da je prav legendarni hrvaški pevec iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja tudi avtor svetovno znane uspešnice Strangers in the Night. Za konec pa še recept za pripravo sandžaških mantij, tj. žepkov z mletim mesom, ki ga je posebej za NaGlas! pripravila Elizabeta Beti Maleškić iz društva slovensko-bosanskega prijateljstva Ljiljan.
Gostja v oddaji NaGlas je predavateljica makedonskega jezika, književnosti in kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorica Namita Subiotto. Vrstijo se proslave številnih makedonskih društev v Sloveniji ob 30. obletnici njihovega delovanja. Ob stoti obletnici rojstva Iva Robića pa poročamo, da je prav legendarni hrvaški pevec iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja tudi avtor svetovno znane uspešnice Strangers in the Night. Za konec pa še recept za pripravo sandžaških mantij, tj. žepkov z mletim mesom, ki ga je posebej za NaGlas! pripravila Elizabeta Beti Maleškić iz društva slovensko-bosanskega prijateljstva Ljiljan.
Strokovnjak za zgodnji razvoj otrok, svetovno znani kanadski zdravnik madžarskega rodu Gabor Mate, je za posebej NaGlas! spregovoril o svoji priseljenski izkušnji. Mlade bosansko-hercegovske filmske ustvarjalke so v Ljubljani opozorile na naraščajoče nasilje nad ženskami. Nasilje je tema novega romana dvojezične pisateljice, publicistike in novinarke Adriane Kuči, ki je preživela obleganje Sarajeva. V našem studiu je obujala spomine in takratne razmere primerjala s sedanjimi v Gazi.
Strokovnjak za zgodnji razvoj otrok, svetovno znani kanadski zdravnik madžarskega rodu Gabor Mate, je za posebej NaGlas! spregovoril o svoji priseljenski izkušnji. Mlade bosansko-hercegovske filmske ustvarjalke so v Ljubljani opozorile na naraščajoče nasilje nad ženskami. Nasilje je tema novega romana dvojezične pisateljice, publicistike in novinarke Adriane Kuči, ki je preživela obleganje Sarajeva. V našem studiu je obujala spomine in takratne razmere primerjala s sedanjimi v Gazi.
Ljubljana je dobila spomenik izbrisanim prebivalcem Slovenije. Predstavlja ga značilna črka Ć v večini njihovih priimkov. Gost oddaje je eden izmed njegovih avtorjev, vizualni umetnik Vuk Ćosić, ki že 30 let soustvarja slovensko sodobno kulturo. Z zgodovinarji tematiziramo spomenike na območju nekdanje Jugoslavije. Predstavljamo tudi roman leta v Novi Makedoniji: Skrite želje, nemirna potovanja, ki je izšel v slovenskem prevodu. Pogovarjali smo se z njegovim avtorjem in prevajalcem Vladimirjem Jankovskim.
Ljubljana je dobila spomenik izbrisanim prebivalcem Slovenije. Predstavlja ga značilna črka Ć v večini njihovih priimkov. Gost oddaje je eden izmed njegovih avtorjev, vizualni umetnik Vuk Ćosić, ki že 30 let soustvarja slovensko sodobno kulturo. Z zgodovinarji tematiziramo spomenike na območju nekdanje Jugoslavije. Predstavljamo tudi roman leta v Novi Makedoniji: Skrite želje, nemirna potovanja, ki je izšel v slovenskem prevodu. Pogovarjali smo se z njegovim avtorjem in prevajalcem Vladimirjem Jankovskim.
O avtobiografiji Mire Furlan Imej me rajši od vsega na svetu je za Naglas spregovoril soprog pokojne igralke, režiser Goran Gajić. Gosta oddaje sta režiser Boris Liješević in igralec Ateljeja 212 Svetozar Cvetković. Pogovor med pisatelji iz nekdanje Jugoslavije, iz različnih zgodovinskih obdobij, je v osrčju bralne uprizoritve Zarotniki. Kdo so Zarotniki in kaj sporočata pisatelja Igor Štiks in Vladimir Arsenijević skozi usta Danila Kiša, Svetlane Slapšak, Aleksandra Hemona, Miroslava Krleže in drugih?
O avtobiografiji Mire Furlan Imej me rajši od vsega na svetu je za Naglas spregovoril soprog pokojne igralke, režiser Goran Gajić. Gosta oddaje sta režiser Boris Liješević in igralec Ateljeja 212 Svetozar Cvetković. Pogovor med pisatelji iz nekdanje Jugoslavije, iz različnih zgodovinskih obdobij, je v osrčju bralne uprizoritve Zarotniki. Kdo so Zarotniki in kaj sporočata pisatelja Igor Štiks in Vladimir Arsenijević skozi usta Danila Kiša, Svetlane Slapšak, Aleksandra Hemona, Miroslava Krleže in drugih?
Posebna gostja oddaje NaGlas je Jelena Đoković - direktorica in soustanoviteljica Fundacije Novaka Đokovića, ki se zavzema za spremembe v družbi na bolje, predvsem pa želi pomagati staršem pri zgodnjem razvoju otrok. Ali bo Fundacija Novaka Đokovića delovala tudi v Sloveniji, kako ji soprog Novak pomaga pri delu in kaj se ji zdi pomembno pri vzgoji otrok, so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Jelena Đoković odgovorila v studiu.
Posebna gostja oddaje NaGlas je Jelena Đoković - direktorica in soustanoviteljica Fundacije Novaka Đokovića, ki se zavzema za spremembe v družbi na bolje, predvsem pa želi pomagati staršem pri zgodnjem razvoju otrok. Ali bo Fundacija Novaka Đokovića delovala tudi v Sloveniji, kako ji soprog Novak pomaga pri delu in kaj se ji zdi pomembno pri vzgoji otrok, so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Jelena Đoković odgovorila v studiu.
V krstilnici Janeza Krstnika v Piranu si lahko do konca septembra ogledate dela akademskega slikarja Ganija Llalloshija. Prav tam so razstavljene najnovejše slike iz serije Nostalgije. Navdihnili so jih čilimi – preproge z značilnimi albanskimi tradicionalnimi vzorci. Gani Llalloshi je namreč diplomiral na Likovni akademiji v Prištini, nato pa v Ljubljani končal podiplomski študij – in ostal. Novi dom si je ustvaril na Obali. Proti stereotipom o Albancih kot slaščičarjih in prodajalcih sadja se bori s samoironijo in samosvojim likovnim izrazom.
V krstilnici Janeza Krstnika v Piranu si lahko do konca septembra ogledate dela akademskega slikarja Ganija Llalloshija. Prav tam so razstavljene najnovejše slike iz serije Nostalgije. Navdihnili so jih čilimi – preproge z značilnimi albanskimi tradicionalnimi vzorci. Gani Llalloshi je namreč diplomiral na Likovni akademiji v Prištini, nato pa v Ljubljani končal podiplomski študij – in ostal. Novi dom si je ustvaril na Obali. Proti stereotipom o Albancih kot slaščičarjih in prodajalcih sadja se bori s samoironijo in samosvojim likovnim izrazom.
Naš gost je francosko-bosanski pisatelj, ki zadnja tri leta živi v Bruslju. Rojen je bil v Bosni in Hercegovini, njegov študij v Sarajevu je prekinila vojna. Zatočišče je našel v Franciji, kjer od leta 2008 piše v francoščini. Te dni je v Ljubljani in Novem mestu predstavljal slovenski prevod romana Knjiga odhodov. Zakaj naglas določa priseljence? Kako se proti nasilju nad ženskami borijo v Franciji in kako na Balkanu? Zakaj proti nasilju nad ženskami protestirajo predvsem ženske? Odgovorom lahko prisluhnete v oddaji NaGlas!
Naš gost je francosko-bosanski pisatelj, ki zadnja tri leta živi v Bruslju. Rojen je bil v Bosni in Hercegovini, njegov študij v Sarajevu je prekinila vojna. Zatočišče je našel v Franciji, kjer od leta 2008 piše v francoščini. Te dni je v Ljubljani in Novem mestu predstavljal slovenski prevod romana Knjiga odhodov. Zakaj naglas določa priseljence? Kako se proti nasilju nad ženskami borijo v Franciji in kako na Balkanu? Zakaj proti nasilju nad ženskami protestirajo predvsem ženske? Odgovorom lahko prisluhnete v oddaji NaGlas!
Obiskali smo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, v katerem si lahko ogledate razstavo fotografij Arneta Hodaliča. Predstavil jih je tudi na predavanju, ki je privabilo številne Ljubljančane. Kaj si še lahko obetamo obiskovalci? Ali so se Slovenci navadili na naglavne rute? Na ta in druga vprašanja je v studiu odgovarjala kulturologinja in soproga ljubljanskega muftija Ela Porić. Ob 28. obletnici genocida v BiH so svoje boleče spomine nanj z nami delile tri ženske iz Srebrenice.
Obiskali smo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, v katerem si lahko ogledate razstavo fotografij Arneta Hodaliča. Predstavil jih je tudi na predavanju, ki je privabilo številne Ljubljančane. Kaj si še lahko obetamo obiskovalci? Ali so se Slovenci navadili na naglavne rute? Na ta in druga vprašanja je v studiu odgovarjala kulturologinja in soproga ljubljanskega muftija Ela Porić. Ob 28. obletnici genocida v BiH so svoje boleče spomine nanj z nami delile tri ženske iz Srebrenice.
Klarinetist makedonskega rodu Goran Bojčevski že vrsto let živi v Celju. Po končani akademiji za glasbo v Ljubljani je magistrski študij opravil na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, na kateri so odkrili tudi njegovo skladateljsko žilico. Nastopa z največjimi zvezdniki, kot sta Gibonni in Vlatko Stefanovski, v studiu nam je ob spremljavi kitarista Matica Dolenca zaigral makedonsko ljudsko pesem Jovano, Jovanke. V Rimskih toplicah smo med pripravami na razstavo ujeli svetovno znanega hrvaškega umetniškega fotografa in kiparja Stephana Lupina.
Klarinetist makedonskega rodu Goran Bojčevski že vrsto let živi v Celju. Po končani akademiji za glasbo v Ljubljani je magistrski študij opravil na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, na kateri so odkrili tudi njegovo skladateljsko žilico. Nastopa z največjimi zvezdniki, kot sta Gibonni in Vlatko Stefanovski, v studiu nam je ob spremljavi kitarista Matica Dolenca zaigral makedonsko ljudsko pesem Jovano, Jovanke. V Rimskih toplicah smo med pripravami na razstavo ujeli svetovno znanega hrvaškega umetniškega fotografa in kiparja Stephana Lupina.
Alena Begić je mlada pisateljska zvezda v vzponu: prejela je nagrado Lapis Histrie za najboljšo kratko zgodbo na Forumu Tomizza v Umagu – to je že njena četrta literarna nagrada na Hrvaškem. Rodila se je v Nemčiji, odraščala v Bosni in Hercegovini, zdaj končuje magisterij filozofije in primerjalne književnosti v Ljubljani. Zakaj kratke zgodbe piše v bosanščini, filozofske eseje pa v slovenščini? Tokratno oddajo je glasbeno obarval ženski zbor Rosa, ki je dve leti po nastanku vse bolj priljubljen in nastopa tako v Sloveniji kot v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Dve sevdalinki je zbor zapel tudi v našem studiu pod taktirko umetniškega vodje Saše Čana.
Alena Begić je mlada pisateljska zvezda v vzponu: prejela je nagrado Lapis Histrie za najboljšo kratko zgodbo na Forumu Tomizza v Umagu – to je že njena četrta literarna nagrada na Hrvaškem. Rodila se je v Nemčiji, odraščala v Bosni in Hercegovini, zdaj končuje magisterij filozofije in primerjalne književnosti v Ljubljani. Zakaj kratke zgodbe piše v bosanščini, filozofske eseje pa v slovenščini? Tokratno oddajo je glasbeno obarval ženski zbor Rosa, ki je dve leti po nastanku vse bolj priljubljen in nastopa tako v Sloveniji kot v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Dve sevdalinki je zbor zapel tudi v našem studiu pod taktirko umetniškega vodje Saše Čana.
Ob 150. obletnici rojstva vsestranske umetnice Nadežde Petrović smo bili v Kostanjevici na Krki. V Galeriji Božidar Jakac so odprli razstavo začetnice srbskega modernega slikarstva. Nadežda Petrović je prijateljevala s številnimi slovenskimi impresionisti in pripravila prve skupne slikarske kolonije južnoslovanskih umetnikov v Srbiji. Razstava poteka v okviru Drugega meseca srbske kulture v Sloveniji, ki ga organizira Aleksandar Gatalica, prvi svetovalec veleposlaništva Republike Srbije v Ljubljani. Gatalica je eden najbolj branih sodobnih srbskih avtorjev, zato je beseda v studiu tekla tudi o književnosti. Objavljamo pa še recital sodobne hrvaške poezije – tokrat je na vrsti Renato Baretić.
Ob 150. obletnici rojstva vsestranske umetnice Nadežde Petrović smo bili v Kostanjevici na Krki. V Galeriji Božidar Jakac so odprli razstavo začetnice srbskega modernega slikarstva. Nadežda Petrović je prijateljevala s številnimi slovenskimi impresionisti in pripravila prve skupne slikarske kolonije južnoslovanskih umetnikov v Srbiji. Razstava poteka v okviru Drugega meseca srbske kulture v Sloveniji, ki ga organizira Aleksandar Gatalica, prvi svetovalec veleposlaništva Republike Srbije v Ljubljani. Gatalica je eden najbolj branih sodobnih srbskih avtorjev, zato je beseda v studiu tekla tudi o književnosti. Objavljamo pa še recital sodobne hrvaške poezije – tokrat je na vrsti Renato Baretić.
Pisatelj in novinar Toni Skrbinac je legenda sarajevskega časnikarstva: zadnja leta za Oslobođenje piše Zgodbe za popoldne, objavil je tudi nekaj knjig o »malih ljudeh s sarajevskega obrobja«. Med drugim je poročal za Večer, saj si je v Mariboru pred 30 leti ustvaril dom. V oddaji predstavljamo novi glasbeni album novinarja, pisatelja in pesnika Ahmeda Burića. Sin puščave (Sin pustinje) je pravzaprav Burićeva poezija, preoblečena v zvok novih sevdalink Damirja Imamovića ob spremstvu drugih izvrstnih glasbenikov. Uživate lahko tudi v ljubezenski poeziji izjemne hrvaške pesnice Vesne Parun.
Pisatelj in novinar Toni Skrbinac je legenda sarajevskega časnikarstva: zadnja leta za Oslobođenje piše Zgodbe za popoldne, objavil je tudi nekaj knjig o »malih ljudeh s sarajevskega obrobja«. Med drugim je poročal za Večer, saj si je v Mariboru pred 30 leti ustvaril dom. V oddaji predstavljamo novi glasbeni album novinarja, pisatelja in pesnika Ahmeda Burića. Sin puščave (Sin pustinje) je pravzaprav Burićeva poezija, preoblečena v zvok novih sevdalink Damirja Imamovića ob spremstvu drugih izvrstnih glasbenikov. Uživate lahko tudi v ljubezenski poeziji izjemne hrvaške pesnice Vesne Parun.
Prejemnik Ninove nagrade Vladimir Pištalo rad prihaja v Slovenijo. V slovenščino je preveden njegov roman Tesla, portret med maskami, svojevrstna biografija o znanem izumitelju. V oddaji nam je srbski pisatelj in zgodovinar razkril, da je Tesla strastni kockar postal v Sloveniji. Spoznali boste plesalko in koreografinjo Bojano Robinson. Beograjčanka in njen soprog, sicer Anglež, sta pred desetletjem prav Ljubljano izbrala za svoj skupni dom. Prisluhnite tudi poeziji hrvaškega pesnika Josipa Pupačića.
Prejemnik Ninove nagrade Vladimir Pištalo rad prihaja v Slovenijo. V slovenščino je preveden njegov roman Tesla, portret med maskami, svojevrstna biografija o znanem izumitelju. V oddaji nam je srbski pisatelj in zgodovinar razkril, da je Tesla strastni kockar postal v Sloveniji. Spoznali boste plesalko in koreografinjo Bojano Robinson. Beograjčanka in njen soprog, sicer Anglež, sta pred desetletjem prav Ljubljano izbrala za svoj skupni dom. Prisluhnite tudi poeziji hrvaškega pesnika Josipa Pupačića.
Vodja programa Izpitni center pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doktorica Ina Ferbežar, je pojasnila, kaj pomeni pogoj poznavanja slovenščine na stopnji A1, ki ga za družinske člane tujcev zahteva novela zakona o tujcih. Ali je jezik edino orodje vključevanja priseljencev? V Novi Gorici smo obiskali inovatorja makedonskih korenin Taseta Lazovskega, ki je med drugim iznašel plačevanje parkiranja z mobilnim telefonom. Prisluhnete lahko tudi verzom hrvaškega pesnika Tina Ujevića v prevodu Toneta Pavčka.
Vodja programa Izpitni center pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doktorica Ina Ferbežar, je pojasnila, kaj pomeni pogoj poznavanja slovenščine na stopnji A1, ki ga za družinske člane tujcev zahteva novela zakona o tujcih. Ali je jezik edino orodje vključevanja priseljencev? V Novi Gorici smo obiskali inovatorja makedonskih korenin Taseta Lazovskega, ki je med drugim iznašel plačevanje parkiranja z mobilnim telefonom. Prisluhnete lahko tudi verzom hrvaškega pesnika Tina Ujevića v prevodu Toneta Pavčka.
Kaj so slovenske vlade naredile za albansko, bošnjaško, črnogorsko, hrvaško, makedonsko in srbsko skupnosti v Sloveniji? Na ta in druga aktualna vprašanja je v studiu odgovarjal predsednik Zveze zvez kulturnih društev Slovenije dr. Ilija Dimitrievski. Od sprejetja deklaracije o skupnostih v državnem zboru je minilo 12 let, v tem času se je zamenjalo šest vlad. Poletje, ko sem se naučila leteti, je prvi mladinski film, ki govori o srbsko-hrvaški spravi in podira vse rekorde gledanosti tako v Srbiji kot na Hrvaškem. Pogovarjali smo se z režiserjem Radivojem Rašo Andrićem, ki se je podpisal tudi pod kultni uspešnici Ko bom velik, bom kenguru in Munje. Film Poletje, ko sem se naučila leteti bo na sporedu TV SLO 1 v nedeljo ob 15. uri.
Kaj so slovenske vlade naredile za albansko, bošnjaško, črnogorsko, hrvaško, makedonsko in srbsko skupnosti v Sloveniji? Na ta in druga aktualna vprašanja je v studiu odgovarjal predsednik Zveze zvez kulturnih društev Slovenije dr. Ilija Dimitrievski. Od sprejetja deklaracije o skupnostih v državnem zboru je minilo 12 let, v tem času se je zamenjalo šest vlad. Poletje, ko sem se naučila leteti, je prvi mladinski film, ki govori o srbsko-hrvaški spravi in podira vse rekorde gledanosti tako v Srbiji kot na Hrvaškem. Pogovarjali smo se z režiserjem Radivojem Rašo Andrićem, ki se je podpisal tudi pod kultni uspešnici Ko bom velik, bom kenguru in Munje. Film Poletje, ko sem se naučila leteti bo na sporedu TV SLO 1 v nedeljo ob 15. uri.
Naša gostja je novinarka Jasmina Husarević, ki je zaradi hčerine želje po šolanju v Sloveniji morala ne samo zapustiti Bosno in Hercegovino, ampak tudi svoj poklic. Pri nas dela v proizvodnji. Ujeli smo tudi brata Teofilović, Ratka in Radišo, ki sta ves svet očarala s svojim res posebnim načinom vokalnega petja. Na koncertu v Ljubljani se jima je pridružil tudi slovenski glasbenik Mihael Hrustelj. Portretirali smo znanega ljubljanskega fotografa Igorja Anđelića, ki je s svojim talentom in strastjo navdušil tudi znamenita umetnika Marino Abramović in Ulaya. Prisluhnili pa smo še sarajevskemu režiserju Alešu Kurtu in sporočilu njegove predstave Delitev, ki govori od delitvah v bosansko-hercegovski družbi.
Naša gostja je novinarka Jasmina Husarević, ki je zaradi hčerine želje po šolanju v Sloveniji morala ne samo zapustiti Bosno in Hercegovino, ampak tudi svoj poklic. Pri nas dela v proizvodnji. Ujeli smo tudi brata Teofilović, Ratka in Radišo, ki sta ves svet očarala s svojim res posebnim načinom vokalnega petja. Na koncertu v Ljubljani se jima je pridružil tudi slovenski glasbenik Mihael Hrustelj. Portretirali smo znanega ljubljanskega fotografa Igorja Anđelića, ki je s svojim talentom in strastjo navdušil tudi znamenita umetnika Marino Abramović in Ulaya. Prisluhnili pa smo še sarajevskemu režiserju Alešu Kurtu in sporočilu njegove predstave Delitev, ki govori od delitvah v bosansko-hercegovski družbi.
Naš gost je predavatelj na Fakulteti za družbene vede, kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki je v 20 letih dokumentiral več kot 25.000 grafitov in o njih izdal knjigo z naslovom Podobe nestrinjanja. Kaj nam sporočajo grafiti in zakaj so pomembni? Pogovarjali smo se s hrvaško pisateljico, novinarko in esejistko Slavenko Drakulić, ki ima novo knjigo v slovenščini: Nevidna ženska in druge zgodbe. Spoznali boste Majo Sarihodžić. Mlada pevka z umetniškim imenom Maya Sar je pred desetimi leti predstavljala Bosno in Hercegovino na Evroviziji, danes pa živi v Sloveniji. Prisluhnili smo tudi predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. V posebni poslanici je pozvala poslance k premisleku o spremembi zakonodaje, s katero bi izbrisani lažje uveljavili svoje pravice. Status si je v 31 letih uredila komaj polovica od 25.671 izbrisanih. Številni postopki so odprti še danes.
Naš gost je predavatelj na Fakulteti za družbene vede, kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki je v 20 letih dokumentiral več kot 25.000 grafitov in o njih izdal knjigo z naslovom Podobe nestrinjanja. Kaj nam sporočajo grafiti in zakaj so pomembni? Pogovarjali smo se s hrvaško pisateljico, novinarko in esejistko Slavenko Drakulić, ki ima novo knjigo v slovenščini: Nevidna ženska in druge zgodbe. Spoznali boste Majo Sarihodžić. Mlada pevka z umetniškim imenom Maya Sar je pred desetimi leti predstavljala Bosno in Hercegovino na Evroviziji, danes pa živi v Sloveniji. Prisluhnili smo tudi predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. V posebni poslanici je pozvala poslance k premisleku o spremembi zakonodaje, s katero bi izbrisani lažje uveljavili svoje pravice. Status si je v 31 letih uredila komaj polovica od 25.671 izbrisanih. Številni postopki so odprti še danes.
Gost v oddaji je aktivist za pravice izbrisanih otrok in prostovoljec Ratko Stojiljković. Spregovoril je o posledicah izbrisa, ki je doletel veliko narodnostno mešanih družin. Spoznamo tudi Belmina Godinjaka, državnega prvaka Bosne in Hercegovine v triatlonu, ki pridno trenira na atletskem stadionu Kladivar v Celju. V tem mestu smo obiskali tudi delavnico ročnih del, v oddaji pa lahko prisluhnete pesmi Oblak hrvaškega pesnika Dobriše Cesarića v prevodu Toneta Pavčka.
Gost v oddaji je aktivist za pravice izbrisanih otrok in prostovoljec Ratko Stojiljković. Spregovoril je o posledicah izbrisa, ki je doletel veliko narodnostno mešanih družin. Spoznamo tudi Belmina Godinjaka, državnega prvaka Bosne in Hercegovine v triatlonu, ki pridno trenira na atletskem stadionu Kladivar v Celju. V tem mestu smo obiskali tudi delavnico ročnih del, v oddaji pa lahko prisluhnete pesmi Oblak hrvaškega pesnika Dobriše Cesarića v prevodu Toneta Pavčka.