Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja NaGlas! je oddaja Informativnega programa TV Slovenija. Namenjena je etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, v kateri pokažemo kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke pripadnikov narodov, ki izvirajo z območja SFRJ, so rojeni ali živijo v Sloveniji ter so na svojih področjih uspešni, opozorili pa bomo tudi na sporne prakse izključevanja ali diskriminacije z namenom dviga strpnosti v družbi.
Naša posebna gostja je makedonska pisateljica Rumena Bužarovska. V Sloveniji jo poznamo po dveh od sicer štirih zbirkah kratkih zgodb: Nikamor ne grem in Moj mož. Rumena Bužarovska ni le pisateljica, ki spregovori o zamolčanih odnosih v patriarhalnih družinah. Prevajalka in predavateljica ameriške književnosti na Univerzi v Skopju je tudi aktivistka in feministka: skupaj s prijateljicami je začetnica gibanja Jaz tudi v Makedoniji. V ljubljanski Šiški smo obiskali vse bolj priljubljeno vodeno plesno vadbo, ki jo poganjajo turbofolk ritmi. Kaj je balkanika?
Naša posebna gostja je makedonska pisateljica Rumena Bužarovska. V Sloveniji jo poznamo po dveh od sicer štirih zbirkah kratkih zgodb: Nikamor ne grem in Moj mož. Rumena Bužarovska ni le pisateljica, ki spregovori o zamolčanih odnosih v patriarhalnih družinah. Prevajalka in predavateljica ameriške književnosti na Univerzi v Skopju je tudi aktivistka in feministka: skupaj s prijateljicami je začetnica gibanja Jaz tudi v Makedoniji. V ljubljanski Šiški smo obiskali vse bolj priljubljeno vodeno plesno vadbo, ki jo poganjajo turbofolk ritmi. Kaj je balkanika?
Mlada zdravnica v Splošni bolnišnici Trbovlje Danica Stojanović nam bo pojasnila, zakaj je študij stomatologije v Beogradu ekspresno zamenjala za medicino v Ljubljani. Katere so najpomembnejše kolajne za Splitčanko Smiljano Marinović, trenerko športne šole mlajših otrok v plavalnem klubu ljubljanske Olimpije? Bili smo pri dopolnilnem pouku srbščine v OŠ Trnovo v Ljubljani. »Cirilica je hit,« pravi učiteljica, ena izmed dvanajstih, kolikor jih je v tem šolskem letu Srbija napotila v Slovenijo.
Mlada zdravnica v Splošni bolnišnici Trbovlje Danica Stojanović nam bo pojasnila, zakaj je študij stomatologije v Beogradu ekspresno zamenjala za medicino v Ljubljani. Katere so najpomembnejše kolajne za Splitčanko Smiljano Marinović, trenerko športne šole mlajših otrok v plavalnem klubu ljubljanske Olimpije? Bili smo pri dopolnilnem pouku srbščine v OŠ Trnovo v Ljubljani. »Cirilica je hit,« pravi učiteljica, ena izmed dvanajstih, kolikor jih je v tem šolskem letu Srbija napotila v Slovenijo.
Inženirka leta Ljupka Vrteva je prišla iz Makedonije magistrirat na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Razvila je edinstven računalniški program za prezračevanje stavb. Dekleta opogumlja, naj se odločijo za inženirski poklic. Bili smo na fotografski razstavi Dragana Teodorovića - Zeka. Odprl jo je pevec skupine Riblja Čorba Bora Đorđević, ki živi med Beogradom in Ljubljano in se je Slovencem opravičil za sporno pesem s konca 80. let. Obiskali smo tudi Radio Žica: Dino Dvornik, Đorđe Balašević, Rambo Amadeus, Robert Plant so samo nekatera izmed zvenečih imen, ki jih je gostil ustanovitelj radia Enes Hodžić, ki je pred 30 leti Zenico zamenjal z Ljubljano.
Inženirka leta Ljupka Vrteva je prišla iz Makedonije magistrirat na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Razvila je edinstven računalniški program za prezračevanje stavb. Dekleta opogumlja, naj se odločijo za inženirski poklic. Bili smo na fotografski razstavi Dragana Teodorovića - Zeka. Odprl jo je pevec skupine Riblja Čorba Bora Đorđević, ki živi med Beogradom in Ljubljano in se je Slovencem opravičil za sporno pesem s konca 80. let. Obiskali smo tudi Radio Žica: Dino Dvornik, Đorđe Balašević, Rambo Amadeus, Robert Plant so samo nekatera izmed zvenečih imen, ki jih je gostil ustanovitelj radia Enes Hodžić, ki je pred 30 leti Zenico zamenjal z Ljubljano.
Strokovnjakinja za varstvo manjšin Vera Klopčič je odgovarjala na vprašanja o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji. Obiskali smo »Vintage sejem« na ljubljanskem Taboru, ki je v znamenju 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. O množičnem turizmu v Dalmaciji pa smo se pogovarjali s hrvaškim pisateljem Jurico Pavičićem.
Strokovnjakinja za varstvo manjšin Vera Klopčič je odgovarjala na vprašanja o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji. Obiskali smo »Vintage sejem« na ljubljanskem Taboru, ki je v znamenju 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. O množičnem turizmu v Dalmaciji pa smo se pogovarjali s hrvaškim pisateljem Jurico Pavičićem.
Novinarka in pisateljica Katarina Keček je krute posledice izbrisa občutila na svoji koži kot 20-letna študentka. Kar pet let je bila brezdomka, dvakrat so jo deportirali na Hrvaško. Zakaj je črka Ć tako usodna, da veliko žensk zamenja svoj dekliški priimek ob poroki tudi zato, ker te črke v priimku moža ni? Ustvarjalci spomenika izbrisanim so na razstavi predstavili tudi odzive na njegovo postavitev. Šest dni, šest predstav, šest popolnoma razprodanih dvoran v Mestnem gledališču ljubljanskem. V čem je skrivnost uspeha Regionalnega gledališkega festivala RUTA?
Novinarka in pisateljica Katarina Keček je krute posledice izbrisa občutila na svoji koži kot 20-letna študentka. Kar pet let je bila brezdomka, dvakrat so jo deportirali na Hrvaško. Zakaj je črka Ć tako usodna, da veliko žensk zamenja svoj dekliški priimek ob poroki tudi zato, ker te črke v priimku moža ni? Ustvarjalci spomenika izbrisanim so na razstavi predstavili tudi odzive na njegovo postavitev. Šest dni, šest predstav, šest popolnoma razprodanih dvoran v Mestnem gledališču ljubljanskem. V čem je skrivnost uspeha Regionalnega gledališkega festivala RUTA?
Veleposlanik Bosne in Hercegovine v Ljubljani Dario Novalić je spomnil, kako je Sarajevo leta 1984 sploh dobilo organizacijo zimskih olimpijskih iger in kako so jih financirali. Pet Sarajevčanov, ki zdaj živijo v Ljubljani, je delilo svoje spomine na največji športni dogodek nekdanje Jugoslavije. S prodornim makedonskim režiserjem Slobodanom Unkovskim smo govorili o Molièrjevem Skopuhu in tudi politiki Evropske unije do Severne Makedonije.
Veleposlanik Bosne in Hercegovine v Ljubljani Dario Novalić je spomnil, kako je Sarajevo leta 1984 sploh dobilo organizacijo zimskih olimpijskih iger in kako so jih financirali. Pet Sarajevčanov, ki zdaj živijo v Ljubljani, je delilo svoje spomine na največji športni dogodek nekdanje Jugoslavije. S prodornim makedonskim režiserjem Slobodanom Unkovskim smo govorili o Molièrjevem Skopuhu in tudi politiki Evropske unije do Severne Makedonije.
Slovenska igralka Mia Skrbinac je v studiu spregovorila o svojih bosansko-hrvaških koreninah in o tem, kako ji dvojezičnost pomaga pri ustvarjanju na filmu in v gledališču. Gledalci bodo videli prav posebne razglednice iz Sarajeva, ki sta jih med vojno ustvarjala oblikovalca in zakonca Dalila in Bojan Hadžihalilović. Veliko jih je končalo na naslovnicah svetovnega časopisja. Z režiserko filma Sevdah Marino Andree Škop smo se mudili na čustvenem popotovanju po Bosni in Hercegovini.
Slovenska igralka Mia Skrbinac je v studiu spregovorila o svojih bosansko-hrvaških koreninah in o tem, kako ji dvojezičnost pomaga pri ustvarjanju na filmu in v gledališču. Gledalci bodo videli prav posebne razglednice iz Sarajeva, ki sta jih med vojno ustvarjala oblikovalca in zakonca Dalila in Bojan Hadžihalilović. Veliko jih je končalo na naslovnicah svetovnega časopisja. Z režiserko filma Sevdah Marino Andree Škop smo se mudili na čustvenem popotovanju po Bosni in Hercegovini.
Gostja v oddaji je etnomuzikologinja in antropologinja z ZRC SAZU Ana Hofman. V dokumentarnem filmu Solčence zahaja raziskuje, kako je istoimenska otroška pesmica v Srbiji postala sinonim za Slovence, v Sloveniji pa je skorajda nihče ne pozna. Pred pravoslavnim božičem smo se prepričali, da stari običaji iz Makedonije – kolede – živijo tudi v okolici Ljubljane. V Kopru smo se pogovarjali z mladim makedonskim glasbenim zvezdnikom Spasenom Siljanoskim, ki je priljubljen celo v Kanadi in Avstraliji.
Gostja v oddaji je etnomuzikologinja in antropologinja z ZRC SAZU Ana Hofman. V dokumentarnem filmu Solčence zahaja raziskuje, kako je istoimenska otroška pesmica v Srbiji postala sinonim za Slovence, v Sloveniji pa je skorajda nihče ne pozna. Pred pravoslavnim božičem smo se prepričali, da stari običaji iz Makedonije – kolede – živijo tudi v okolici Ljubljane. V Kopru smo se pogovarjali z mladim makedonskim glasbenim zvezdnikom Spasenom Siljanoskim, ki je priljubljen celo v Kanadi in Avstraliji.
V studiu gostimo pevce klape Dalmari. Iz Maribora prinašajo Dalmacijo, so vokalna sekcija Hrvaškega kulturnega društva Maribor. Zapeli so nam tradicionalno dalmatinsko pesem More in uspešnico Oliverja Dragojevića Što to bješe ljubav. Obiskali smo Hrvaško društvo Ljubljana in pokusili madžarske rezine gospe Ankice Pavelić. Pogovarjali smo se tudi z ameriško-bosanskim pisateljem Aleksandrom Hemonom.
V studiu gostimo pevce klape Dalmari. Iz Maribora prinašajo Dalmacijo, so vokalna sekcija Hrvaškega kulturnega društva Maribor. Zapeli so nam tradicionalno dalmatinsko pesem More in uspešnico Oliverja Dragojevića Što to bješe ljubav. Obiskali smo Hrvaško društvo Ljubljana in pokusili madžarske rezine gospe Ankice Pavelić. Pogovarjali smo se tudi z ameriško-bosanskim pisateljem Aleksandrom Hemonom.
Posebna gostja oddaje Naglas je Amira Medunjanin ali – kakor jo imenujejo angleški novinarji – bosanska Billie Holiday. Sarajevčanka sevdah nadgrajuje z jazzom, rockom in celo klasično glasbo. Pogovarjali smo se tudi s protagonisti dokumentarnega filma Poljubi prihodnost. Ta pripoveduje zgodbo o zgodovinskem koncertu skupine U2 v Sarajevu leta 1997, ki je ogrela srca in pridobila glasove občinstva na nedavnem festivalu Liffe. Prisluhnili smo še režiserju in producentu Agronu Domiju, ki je poskrbel, da je filmski festival v Tirani postal prepoznaven tudi v svetu.
Posebna gostja oddaje Naglas je Amira Medunjanin ali – kakor jo imenujejo angleški novinarji – bosanska Billie Holiday. Sarajevčanka sevdah nadgrajuje z jazzom, rockom in celo klasično glasbo. Pogovarjali smo se tudi s protagonisti dokumentarnega filma Poljubi prihodnost. Ta pripoveduje zgodbo o zgodovinskem koncertu skupine U2 v Sarajevu leta 1997, ki je ogrela srca in pridobila glasove občinstva na nedavnem festivalu Liffe. Prisluhnili smo še režiserju in producentu Agronu Domiju, ki je poskrbel, da je filmski festival v Tirani postal prepoznaven tudi v svetu.
Gostja v oddaji NaGlas je predavateljica makedonskega jezika, književnosti in kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorica Namita Subiotto. Vrstijo se proslave številnih makedonskih društev v Sloveniji ob 30. obletnici njihovega delovanja. Ob stoti obletnici rojstva Iva Robića pa poročamo, da je prav legendarni hrvaški pevec iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja tudi avtor svetovno znane uspešnice Strangers in the Night. Za konec pa še recept za pripravo sandžaških mantij, tj. žepkov z mletim mesom, ki ga je posebej za NaGlas! pripravila Elizabeta Beti Maleškić iz društva slovensko-bosanskega prijateljstva Ljiljan.
Gostja v oddaji NaGlas je predavateljica makedonskega jezika, književnosti in kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorica Namita Subiotto. Vrstijo se proslave številnih makedonskih društev v Sloveniji ob 30. obletnici njihovega delovanja. Ob stoti obletnici rojstva Iva Robića pa poročamo, da je prav legendarni hrvaški pevec iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja tudi avtor svetovno znane uspešnice Strangers in the Night. Za konec pa še recept za pripravo sandžaških mantij, tj. žepkov z mletim mesom, ki ga je posebej za NaGlas! pripravila Elizabeta Beti Maleškić iz društva slovensko-bosanskega prijateljstva Ljiljan.
Strokovnjak za zgodnji razvoj otrok, svetovno znani kanadski zdravnik madžarskega rodu Gabor Mate, je za posebej NaGlas! spregovoril o svoji priseljenski izkušnji. Mlade bosansko-hercegovske filmske ustvarjalke so v Ljubljani opozorile na naraščajoče nasilje nad ženskami. Nasilje je tema novega romana dvojezične pisateljice, publicistike in novinarke Adriane Kuči, ki je preživela obleganje Sarajeva. V našem studiu je obujala spomine in takratne razmere primerjala s sedanjimi v Gazi.
Strokovnjak za zgodnji razvoj otrok, svetovno znani kanadski zdravnik madžarskega rodu Gabor Mate, je za posebej NaGlas! spregovoril o svoji priseljenski izkušnji. Mlade bosansko-hercegovske filmske ustvarjalke so v Ljubljani opozorile na naraščajoče nasilje nad ženskami. Nasilje je tema novega romana dvojezične pisateljice, publicistike in novinarke Adriane Kuči, ki je preživela obleganje Sarajeva. V našem studiu je obujala spomine in takratne razmere primerjala s sedanjimi v Gazi.
Ljubljana je dobila spomenik izbrisanim prebivalcem Slovenije. Predstavlja ga značilna črka Ć v večini njihovih priimkov. Gost oddaje je eden izmed njegovih avtorjev, vizualni umetnik Vuk Ćosić, ki že 30 let soustvarja slovensko sodobno kulturo. Z zgodovinarji tematiziramo spomenike na območju nekdanje Jugoslavije. Predstavljamo tudi roman leta v Novi Makedoniji: Skrite želje, nemirna potovanja, ki je izšel v slovenskem prevodu. Pogovarjali smo se z njegovim avtorjem in prevajalcem Vladimirjem Jankovskim.
Ljubljana je dobila spomenik izbrisanim prebivalcem Slovenije. Predstavlja ga značilna črka Ć v večini njihovih priimkov. Gost oddaje je eden izmed njegovih avtorjev, vizualni umetnik Vuk Ćosić, ki že 30 let soustvarja slovensko sodobno kulturo. Z zgodovinarji tematiziramo spomenike na območju nekdanje Jugoslavije. Predstavljamo tudi roman leta v Novi Makedoniji: Skrite želje, nemirna potovanja, ki je izšel v slovenskem prevodu. Pogovarjali smo se z njegovim avtorjem in prevajalcem Vladimirjem Jankovskim.
O avtobiografiji Mire Furlan Imej me rajši od vsega na svetu je za Naglas spregovoril soprog pokojne igralke, režiser Goran Gajić. Gosta oddaje sta režiser Boris Liješević in igralec Ateljeja 212 Svetozar Cvetković. Pogovor med pisatelji iz nekdanje Jugoslavije, iz različnih zgodovinskih obdobij, je v osrčju bralne uprizoritve Zarotniki. Kdo so Zarotniki in kaj sporočata pisatelja Igor Štiks in Vladimir Arsenijević skozi usta Danila Kiša, Svetlane Slapšak, Aleksandra Hemona, Miroslava Krleže in drugih?
O avtobiografiji Mire Furlan Imej me rajši od vsega na svetu je za Naglas spregovoril soprog pokojne igralke, režiser Goran Gajić. Gosta oddaje sta režiser Boris Liješević in igralec Ateljeja 212 Svetozar Cvetković. Pogovor med pisatelji iz nekdanje Jugoslavije, iz različnih zgodovinskih obdobij, je v osrčju bralne uprizoritve Zarotniki. Kdo so Zarotniki in kaj sporočata pisatelja Igor Štiks in Vladimir Arsenijević skozi usta Danila Kiša, Svetlane Slapšak, Aleksandra Hemona, Miroslava Krleže in drugih?
Posebna gostja oddaje NaGlas je Jelena Đoković - direktorica in soustanoviteljica Fundacije Novaka Đokovića, ki se zavzema za spremembe v družbi na bolje, predvsem pa želi pomagati staršem pri zgodnjem razvoju otrok. Ali bo Fundacija Novaka Đokovića delovala tudi v Sloveniji, kako ji soprog Novak pomaga pri delu in kaj se ji zdi pomembno pri vzgoji otrok, so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Jelena Đoković odgovorila v studiu.
Posebna gostja oddaje NaGlas je Jelena Đoković - direktorica in soustanoviteljica Fundacije Novaka Đokovića, ki se zavzema za spremembe v družbi na bolje, predvsem pa želi pomagati staršem pri zgodnjem razvoju otrok. Ali bo Fundacija Novaka Đokovića delovala tudi v Sloveniji, kako ji soprog Novak pomaga pri delu in kaj se ji zdi pomembno pri vzgoji otrok, so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Jelena Đoković odgovorila v studiu.
V krstilnici Janeza Krstnika v Piranu si lahko do konca septembra ogledate dela akademskega slikarja Ganija Llalloshija. Prav tam so razstavljene najnovejše slike iz serije Nostalgije. Navdihnili so jih čilimi – preproge z značilnimi albanskimi tradicionalnimi vzorci. Gani Llalloshi je namreč diplomiral na Likovni akademiji v Prištini, nato pa v Ljubljani končal podiplomski študij – in ostal. Novi dom si je ustvaril na Obali. Proti stereotipom o Albancih kot slaščičarjih in prodajalcih sadja se bori s samoironijo in samosvojim likovnim izrazom.
V krstilnici Janeza Krstnika v Piranu si lahko do konca septembra ogledate dela akademskega slikarja Ganija Llalloshija. Prav tam so razstavljene najnovejše slike iz serije Nostalgije. Navdihnili so jih čilimi – preproge z značilnimi albanskimi tradicionalnimi vzorci. Gani Llalloshi je namreč diplomiral na Likovni akademiji v Prištini, nato pa v Ljubljani končal podiplomski študij – in ostal. Novi dom si je ustvaril na Obali. Proti stereotipom o Albancih kot slaščičarjih in prodajalcih sadja se bori s samoironijo in samosvojim likovnim izrazom.
Naš gost je francosko-bosanski pisatelj, ki zadnja tri leta živi v Bruslju. Rojen je bil v Bosni in Hercegovini, njegov študij v Sarajevu je prekinila vojna. Zatočišče je našel v Franciji, kjer od leta 2008 piše v francoščini. Te dni je v Ljubljani in Novem mestu predstavljal slovenski prevod romana Knjiga odhodov. Zakaj naglas določa priseljence? Kako se proti nasilju nad ženskami borijo v Franciji in kako na Balkanu? Zakaj proti nasilju nad ženskami protestirajo predvsem ženske? Odgovorom lahko prisluhnete v oddaji NaGlas!
Naš gost je francosko-bosanski pisatelj, ki zadnja tri leta živi v Bruslju. Rojen je bil v Bosni in Hercegovini, njegov študij v Sarajevu je prekinila vojna. Zatočišče je našel v Franciji, kjer od leta 2008 piše v francoščini. Te dni je v Ljubljani in Novem mestu predstavljal slovenski prevod romana Knjiga odhodov. Zakaj naglas določa priseljence? Kako se proti nasilju nad ženskami borijo v Franciji in kako na Balkanu? Zakaj proti nasilju nad ženskami protestirajo predvsem ženske? Odgovorom lahko prisluhnete v oddaji NaGlas!
Obiskali smo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, v katerem si lahko ogledate razstavo fotografij Arneta Hodaliča. Predstavil jih je tudi na predavanju, ki je privabilo številne Ljubljančane. Kaj si še lahko obetamo obiskovalci? Ali so se Slovenci navadili na naglavne rute? Na ta in druga vprašanja je v studiu odgovarjala kulturologinja in soproga ljubljanskega muftija Ela Porić. Ob 28. obletnici genocida v BiH so svoje boleče spomine nanj z nami delile tri ženske iz Srebrenice.
Obiskali smo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, v katerem si lahko ogledate razstavo fotografij Arneta Hodaliča. Predstavil jih je tudi na predavanju, ki je privabilo številne Ljubljančane. Kaj si še lahko obetamo obiskovalci? Ali so se Slovenci navadili na naglavne rute? Na ta in druga vprašanja je v studiu odgovarjala kulturologinja in soproga ljubljanskega muftija Ela Porić. Ob 28. obletnici genocida v BiH so svoje boleče spomine nanj z nami delile tri ženske iz Srebrenice.
Klarinetist makedonskega rodu Goran Bojčevski že vrsto let živi v Celju. Po končani akademiji za glasbo v Ljubljani je magistrski študij opravil na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, na kateri so odkrili tudi njegovo skladateljsko žilico. Nastopa z največjimi zvezdniki, kot sta Gibonni in Vlatko Stefanovski, v studiu nam je ob spremljavi kitarista Matica Dolenca zaigral makedonsko ljudsko pesem Jovano, Jovanke. V Rimskih toplicah smo med pripravami na razstavo ujeli svetovno znanega hrvaškega umetniškega fotografa in kiparja Stephana Lupina.
Klarinetist makedonskega rodu Goran Bojčevski že vrsto let živi v Celju. Po končani akademiji za glasbo v Ljubljani je magistrski študij opravil na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, na kateri so odkrili tudi njegovo skladateljsko žilico. Nastopa z največjimi zvezdniki, kot sta Gibonni in Vlatko Stefanovski, v studiu nam je ob spremljavi kitarista Matica Dolenca zaigral makedonsko ljudsko pesem Jovano, Jovanke. V Rimskih toplicah smo med pripravami na razstavo ujeli svetovno znanega hrvaškega umetniškega fotografa in kiparja Stephana Lupina.
Alena Begić je mlada pisateljska zvezda v vzponu: prejela je nagrado Lapis Histrie za najboljšo kratko zgodbo na Forumu Tomizza v Umagu – to je že njena četrta literarna nagrada na Hrvaškem. Rodila se je v Nemčiji, odraščala v Bosni in Hercegovini, zdaj končuje magisterij filozofije in primerjalne književnosti v Ljubljani. Zakaj kratke zgodbe piše v bosanščini, filozofske eseje pa v slovenščini? Tokratno oddajo je glasbeno obarval ženski zbor Rosa, ki je dve leti po nastanku vse bolj priljubljen in nastopa tako v Sloveniji kot v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Dve sevdalinki je zbor zapel tudi v našem studiu pod taktirko umetniškega vodje Saše Čana.
Alena Begić je mlada pisateljska zvezda v vzponu: prejela je nagrado Lapis Histrie za najboljšo kratko zgodbo na Forumu Tomizza v Umagu – to je že njena četrta literarna nagrada na Hrvaškem. Rodila se je v Nemčiji, odraščala v Bosni in Hercegovini, zdaj končuje magisterij filozofije in primerjalne književnosti v Ljubljani. Zakaj kratke zgodbe piše v bosanščini, filozofske eseje pa v slovenščini? Tokratno oddajo je glasbeno obarval ženski zbor Rosa, ki je dve leti po nastanku vse bolj priljubljen in nastopa tako v Sloveniji kot v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Dve sevdalinki je zbor zapel tudi v našem studiu pod taktirko umetniškega vodje Saše Čana.
Ob 150. obletnici rojstva vsestranske umetnice Nadežde Petrović smo bili v Kostanjevici na Krki. V Galeriji Božidar Jakac so odprli razstavo začetnice srbskega modernega slikarstva. Nadežda Petrović je prijateljevala s številnimi slovenskimi impresionisti in pripravila prve skupne slikarske kolonije južnoslovanskih umetnikov v Srbiji. Razstava poteka v okviru Drugega meseca srbske kulture v Sloveniji, ki ga organizira Aleksandar Gatalica, prvi svetovalec veleposlaništva Republike Srbije v Ljubljani. Gatalica je eden najbolj branih sodobnih srbskih avtorjev, zato je beseda v studiu tekla tudi o književnosti. Objavljamo pa še recital sodobne hrvaške poezije – tokrat je na vrsti Renato Baretić.
Ob 150. obletnici rojstva vsestranske umetnice Nadežde Petrović smo bili v Kostanjevici na Krki. V Galeriji Božidar Jakac so odprli razstavo začetnice srbskega modernega slikarstva. Nadežda Petrović je prijateljevala s številnimi slovenskimi impresionisti in pripravila prve skupne slikarske kolonije južnoslovanskih umetnikov v Srbiji. Razstava poteka v okviru Drugega meseca srbske kulture v Sloveniji, ki ga organizira Aleksandar Gatalica, prvi svetovalec veleposlaništva Republike Srbije v Ljubljani. Gatalica je eden najbolj branih sodobnih srbskih avtorjev, zato je beseda v studiu tekla tudi o književnosti. Objavljamo pa še recital sodobne hrvaške poezije – tokrat je na vrsti Renato Baretić.
Pisatelj in novinar Toni Skrbinac je legenda sarajevskega časnikarstva: zadnja leta za Oslobođenje piše Zgodbe za popoldne, objavil je tudi nekaj knjig o »malih ljudeh s sarajevskega obrobja«. Med drugim je poročal za Večer, saj si je v Mariboru pred 30 leti ustvaril dom. V oddaji predstavljamo novi glasbeni album novinarja, pisatelja in pesnika Ahmeda Burića. Sin puščave (Sin pustinje) je pravzaprav Burićeva poezija, preoblečena v zvok novih sevdalink Damirja Imamovića ob spremstvu drugih izvrstnih glasbenikov. Uživate lahko tudi v ljubezenski poeziji izjemne hrvaške pesnice Vesne Parun.
Pisatelj in novinar Toni Skrbinac je legenda sarajevskega časnikarstva: zadnja leta za Oslobođenje piše Zgodbe za popoldne, objavil je tudi nekaj knjig o »malih ljudeh s sarajevskega obrobja«. Med drugim je poročal za Večer, saj si je v Mariboru pred 30 leti ustvaril dom. V oddaji predstavljamo novi glasbeni album novinarja, pisatelja in pesnika Ahmeda Burića. Sin puščave (Sin pustinje) je pravzaprav Burićeva poezija, preoblečena v zvok novih sevdalink Damirja Imamovića ob spremstvu drugih izvrstnih glasbenikov. Uživate lahko tudi v ljubezenski poeziji izjemne hrvaške pesnice Vesne Parun.
Prejemnik Ninove nagrade Vladimir Pištalo rad prihaja v Slovenijo. V slovenščino je preveden njegov roman Tesla, portret med maskami, svojevrstna biografija o znanem izumitelju. V oddaji nam je srbski pisatelj in zgodovinar razkril, da je Tesla strastni kockar postal v Sloveniji. Spoznali boste plesalko in koreografinjo Bojano Robinson. Beograjčanka in njen soprog, sicer Anglež, sta pred desetletjem prav Ljubljano izbrala za svoj skupni dom. Prisluhnite tudi poeziji hrvaškega pesnika Josipa Pupačića.
Prejemnik Ninove nagrade Vladimir Pištalo rad prihaja v Slovenijo. V slovenščino je preveden njegov roman Tesla, portret med maskami, svojevrstna biografija o znanem izumitelju. V oddaji nam je srbski pisatelj in zgodovinar razkril, da je Tesla strastni kockar postal v Sloveniji. Spoznali boste plesalko in koreografinjo Bojano Robinson. Beograjčanka in njen soprog, sicer Anglež, sta pred desetletjem prav Ljubljano izbrala za svoj skupni dom. Prisluhnite tudi poeziji hrvaškega pesnika Josipa Pupačića.
Vodja programa Izpitni center pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doktorica Ina Ferbežar, je pojasnila, kaj pomeni pogoj poznavanja slovenščine na stopnji A1, ki ga za družinske člane tujcev zahteva novela zakona o tujcih. Ali je jezik edino orodje vključevanja priseljencev? V Novi Gorici smo obiskali inovatorja makedonskih korenin Taseta Lazovskega, ki je med drugim iznašel plačevanje parkiranja z mobilnim telefonom. Prisluhnete lahko tudi verzom hrvaškega pesnika Tina Ujevića v prevodu Toneta Pavčka.
Vodja programa Izpitni center pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doktorica Ina Ferbežar, je pojasnila, kaj pomeni pogoj poznavanja slovenščine na stopnji A1, ki ga za družinske člane tujcev zahteva novela zakona o tujcih. Ali je jezik edino orodje vključevanja priseljencev? V Novi Gorici smo obiskali inovatorja makedonskih korenin Taseta Lazovskega, ki je med drugim iznašel plačevanje parkiranja z mobilnim telefonom. Prisluhnete lahko tudi verzom hrvaškega pesnika Tina Ujevića v prevodu Toneta Pavčka.
Kaj so slovenske vlade naredile za albansko, bošnjaško, črnogorsko, hrvaško, makedonsko in srbsko skupnosti v Sloveniji? Na ta in druga aktualna vprašanja je v studiu odgovarjal predsednik Zveze zvez kulturnih društev Slovenije dr. Ilija Dimitrievski. Od sprejetja deklaracije o skupnostih v državnem zboru je minilo 12 let, v tem času se je zamenjalo šest vlad. Poletje, ko sem se naučila leteti, je prvi mladinski film, ki govori o srbsko-hrvaški spravi in podira vse rekorde gledanosti tako v Srbiji kot na Hrvaškem. Pogovarjali smo se z režiserjem Radivojem Rašo Andrićem, ki se je podpisal tudi pod kultni uspešnici Ko bom velik, bom kenguru in Munje. Film Poletje, ko sem se naučila leteti bo na sporedu TV SLO 1 v nedeljo ob 15. uri.
Kaj so slovenske vlade naredile za albansko, bošnjaško, črnogorsko, hrvaško, makedonsko in srbsko skupnosti v Sloveniji? Na ta in druga aktualna vprašanja je v studiu odgovarjal predsednik Zveze zvez kulturnih društev Slovenije dr. Ilija Dimitrievski. Od sprejetja deklaracije o skupnostih v državnem zboru je minilo 12 let, v tem času se je zamenjalo šest vlad. Poletje, ko sem se naučila leteti, je prvi mladinski film, ki govori o srbsko-hrvaški spravi in podira vse rekorde gledanosti tako v Srbiji kot na Hrvaškem. Pogovarjali smo se z režiserjem Radivojem Rašo Andrićem, ki se je podpisal tudi pod kultni uspešnici Ko bom velik, bom kenguru in Munje. Film Poletje, ko sem se naučila leteti bo na sporedu TV SLO 1 v nedeljo ob 15. uri.
Naša gostja je novinarka Jasmina Husarević, ki je zaradi hčerine želje po šolanju v Sloveniji morala ne samo zapustiti Bosno in Hercegovino, ampak tudi svoj poklic. Pri nas dela v proizvodnji. Ujeli smo tudi brata Teofilović, Ratka in Radišo, ki sta ves svet očarala s svojim res posebnim načinom vokalnega petja. Na koncertu v Ljubljani se jima je pridružil tudi slovenski glasbenik Mihael Hrustelj. Portretirali smo znanega ljubljanskega fotografa Igorja Anđelića, ki je s svojim talentom in strastjo navdušil tudi znamenita umetnika Marino Abramović in Ulaya. Prisluhnili pa smo še sarajevskemu režiserju Alešu Kurtu in sporočilu njegove predstave Delitev, ki govori od delitvah v bosansko-hercegovski družbi.
Naša gostja je novinarka Jasmina Husarević, ki je zaradi hčerine želje po šolanju v Sloveniji morala ne samo zapustiti Bosno in Hercegovino, ampak tudi svoj poklic. Pri nas dela v proizvodnji. Ujeli smo tudi brata Teofilović, Ratka in Radišo, ki sta ves svet očarala s svojim res posebnim načinom vokalnega petja. Na koncertu v Ljubljani se jima je pridružil tudi slovenski glasbenik Mihael Hrustelj. Portretirali smo znanega ljubljanskega fotografa Igorja Anđelića, ki je s svojim talentom in strastjo navdušil tudi znamenita umetnika Marino Abramović in Ulaya. Prisluhnili pa smo še sarajevskemu režiserju Alešu Kurtu in sporočilu njegove predstave Delitev, ki govori od delitvah v bosansko-hercegovski družbi.
Naš gost je predavatelj na Fakulteti za družbene vede, kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki je v 20 letih dokumentiral več kot 25.000 grafitov in o njih izdal knjigo z naslovom Podobe nestrinjanja. Kaj nam sporočajo grafiti in zakaj so pomembni? Pogovarjali smo se s hrvaško pisateljico, novinarko in esejistko Slavenko Drakulić, ki ima novo knjigo v slovenščini: Nevidna ženska in druge zgodbe. Spoznali boste Majo Sarihodžić. Mlada pevka z umetniškim imenom Maya Sar je pred desetimi leti predstavljala Bosno in Hercegovino na Evroviziji, danes pa živi v Sloveniji. Prisluhnili smo tudi predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. V posebni poslanici je pozvala poslance k premisleku o spremembi zakonodaje, s katero bi izbrisani lažje uveljavili svoje pravice. Status si je v 31 letih uredila komaj polovica od 25.671 izbrisanih. Številni postopki so odprti še danes.
Naš gost je predavatelj na Fakulteti za družbene vede, kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki je v 20 letih dokumentiral več kot 25.000 grafitov in o njih izdal knjigo z naslovom Podobe nestrinjanja. Kaj nam sporočajo grafiti in zakaj so pomembni? Pogovarjali smo se s hrvaško pisateljico, novinarko in esejistko Slavenko Drakulić, ki ima novo knjigo v slovenščini: Nevidna ženska in druge zgodbe. Spoznali boste Majo Sarihodžić. Mlada pevka z umetniškim imenom Maya Sar je pred desetimi leti predstavljala Bosno in Hercegovino na Evroviziji, danes pa živi v Sloveniji. Prisluhnili smo tudi predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. V posebni poslanici je pozvala poslance k premisleku o spremembi zakonodaje, s katero bi izbrisani lažje uveljavili svoje pravice. Status si je v 31 letih uredila komaj polovica od 25.671 izbrisanih. Številni postopki so odprti še danes.
Gost v oddaji je aktivist za pravice izbrisanih otrok in prostovoljec Ratko Stojiljković. Spregovoril je o posledicah izbrisa, ki je doletel veliko narodnostno mešanih družin. Spoznamo tudi Belmina Godinjaka, državnega prvaka Bosne in Hercegovine v triatlonu, ki pridno trenira na atletskem stadionu Kladivar v Celju. V tem mestu smo obiskali tudi delavnico ročnih del, v oddaji pa lahko prisluhnete pesmi Oblak hrvaškega pesnika Dobriše Cesarića v prevodu Toneta Pavčka.
Gost v oddaji je aktivist za pravice izbrisanih otrok in prostovoljec Ratko Stojiljković. Spregovoril je o posledicah izbrisa, ki je doletel veliko narodnostno mešanih družin. Spoznamo tudi Belmina Godinjaka, državnega prvaka Bosne in Hercegovine v triatlonu, ki pridno trenira na atletskem stadionu Kladivar v Celju. V tem mestu smo obiskali tudi delavnico ročnih del, v oddaji pa lahko prisluhnete pesmi Oblak hrvaškega pesnika Dobriše Cesarića v prevodu Toneta Pavčka.
Gost v oddaji je psihiater v Psihiatrični bolnišnici Begunje Vlade Milanović. Zdravnik iz Srbije se je spomnil vseh ovir na svoji poklicni poti v Sloveniji. Spoznali boste tudi pisatelja in prevajalca Nevena Ušumovića, direktorja knjižnice v Umagu, ki živi v Kopru, odraščal pa je v Vojvodini. Na Obali smo prisluhnili tudi večkulturni glasbeni družini Drucker. Ne zamudite še čudovite pesmi hrvaškega pesnika Antuna Branka Šimića Opozorilo.
Gost v oddaji je psihiater v Psihiatrični bolnišnici Begunje Vlade Milanović. Zdravnik iz Srbije se je spomnil vseh ovir na svoji poklicni poti v Sloveniji. Spoznali boste tudi pisatelja in prevajalca Nevena Ušumovića, direktorja knjižnice v Umagu, ki živi v Kopru, odraščal pa je v Vojvodini. Na Obali smo prisluhnili tudi večkulturni glasbeni družini Drucker. Ne zamudite še čudovite pesmi hrvaškega pesnika Antuna Branka Šimića Opozorilo.
V oddaji se poklonimo 60. obletnici legendarne sarajevske skupine Indexi. Bili smo na Vodnikovi domačiji, kjer sta o svojih spominih na to skupino govorila njena nekdanja člana. Gost v studiu pa je bil glasbenik Nermin Puškar, ki razvija uspešno samostojno kariero pri nas in v širši regiji, odraščal pa je prav ob glasbi Indexov. Zapel in zaigral nam je znano balado Bacila je sve niz rijeku. Predstavljamo še knjižno uspešnico Ariete Ahmeti, priseljenke iz Makedonije, ki je svoj prvi roman napisala v slovenščini.
V oddaji se poklonimo 60. obletnici legendarne sarajevske skupine Indexi. Bili smo na Vodnikovi domačiji, kjer sta o svojih spominih na to skupino govorila njena nekdanja člana. Gost v studiu pa je bil glasbenik Nermin Puškar, ki razvija uspešno samostojno kariero pri nas in v širši regiji, odraščal pa je prav ob glasbi Indexov. Zapel in zaigral nam je znano balado Bacila je sve niz rijeku. Predstavljamo še knjižno uspešnico Ariete Ahmeti, priseljenke iz Makedonije, ki je svoj prvi roman napisala v slovenščini.
Pisatelj, predavatelj, raziskovalec in aktivist dr. Igor Štiks je največji postjugoslovanski nomad. Rojen je bil v Sarajevu, študiral je v Zagrebu, doktorski študij nadaljeval v Parizu in Chicagu. Nato je predaval v Edinburgu. Zdaj živi in dela v Beogradu, raziskovanje ga pogosto pripelje tudi v Ljubljano. Pred božično-novoletnimi prazniki nam bo študent višje strokovne šole za gostinstvo in turizem BIC v Ljubljani Vuk Kokan zaupal nekoliko drugačen recept za praznično sarmo. Urbana ljubljanska legenda Stevo Pavlović pa bo pokazal, s kakšno pričesko se lahko odpravite na silvestrovanje. Opazili smo tudi, da je vlada Roberta Goloba oblikovala svet za narodne skupnosti nekdanje Jugoslavije. Predseduje mu ministrica za kulturo Asta Vrečko. Svet je deset let po ustanovitvi prvega še vedno edino posvetovalno telo, pristojno za te narodne skupnost.
Pisatelj, predavatelj, raziskovalec in aktivist dr. Igor Štiks je največji postjugoslovanski nomad. Rojen je bil v Sarajevu, študiral je v Zagrebu, doktorski študij nadaljeval v Parizu in Chicagu. Nato je predaval v Edinburgu. Zdaj živi in dela v Beogradu, raziskovanje ga pogosto pripelje tudi v Ljubljano. Pred božično-novoletnimi prazniki nam bo študent višje strokovne šole za gostinstvo in turizem BIC v Ljubljani Vuk Kokan zaupal nekoliko drugačen recept za praznično sarmo. Urbana ljubljanska legenda Stevo Pavlović pa bo pokazal, s kakšno pričesko se lahko odpravite na silvestrovanje. Opazili smo tudi, da je vlada Roberta Goloba oblikovala svet za narodne skupnosti nekdanje Jugoslavije. Predseduje mu ministrica za kulturo Asta Vrečko. Svet je deset let po ustanovitvi prvega še vedno edino posvetovalno telo, pristojno za te narodne skupnost.
Gostji oddaje sta mladi režiserki. Film kosovske režiserke Kaltrine Krasniqi Vera sanja o morju je prejel številne prestižne nagrade na festivalih v Benetkah in Tokiu, Kaltrino Krasniqi pa so v Göteborgu počastili celo z nagrado Ingmarja Bergmana za najboljši mednarodni debi. Novi film makedonske scenaristke in režiserke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu samo na prvi pogled govori o zmenkih, ki jih organizirajo v hotelu sredi povojnega Sarajeva. Pod površjem je namreč veliko resnejša tema: sprava med narodi. Film so predvajali tudi med vojno v Kijevu. Režiserka je prepričana, da umetnost povzroča premike v družbi. Za svoj prejšnji film Bog obstaja, ime ji je Petrunja je prejela nagrado evropskega parlamenta lux.
Gostji oddaje sta mladi režiserki. Film kosovske režiserke Kaltrine Krasniqi Vera sanja o morju je prejel številne prestižne nagrade na festivalih v Benetkah in Tokiu, Kaltrino Krasniqi pa so v Göteborgu počastili celo z nagrado Ingmarja Bergmana za najboljši mednarodni debi. Novi film makedonske scenaristke in režiserke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu samo na prvi pogled govori o zmenkih, ki jih organizirajo v hotelu sredi povojnega Sarajeva. Pod površjem je namreč veliko resnejša tema: sprava med narodi. Film so predvajali tudi med vojno v Kijevu. Režiserka je prepričana, da umetnost povzroča premike v družbi. Za svoj prejšnji film Bog obstaja, ime ji je Petrunja je prejela nagrado evropskega parlamenta lux.
Naš gost je režiser, scenarist, pisatelj in zaslužni profesor na ameriški Univerzi Ohio Rajko Grlić. Gledalci bodo videli, kako čustveno je bilo pred kratkim v Slovenski kinoteki na promociji slovenske različice njegovih Še ne povedanih zgodb. Prijateljstvo iz časov Jugoslavije sta z Mileno Zupančič med vojno na Hrvaškem še utrdila. In to je samo ena izmed zgodb o filmu in okrog filma, ki se nas globoko dotaknejo, tako kot vsi filmi Rajka Grlića. Kako se je izogibal cenzuri v času socializma, kako cenzuro imenujemo v kapitalizmu, zakaj dobrega filma ni brez dobre zgodbe – to so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Rajko Grlić odgovarjal ekskluzivno za Naglas.
Naš gost je režiser, scenarist, pisatelj in zaslužni profesor na ameriški Univerzi Ohio Rajko Grlić. Gledalci bodo videli, kako čustveno je bilo pred kratkim v Slovenski kinoteki na promociji slovenske različice njegovih Še ne povedanih zgodb. Prijateljstvo iz časov Jugoslavije sta z Mileno Zupančič med vojno na Hrvaškem še utrdila. In to je samo ena izmed zgodb o filmu in okrog filma, ki se nas globoko dotaknejo, tako kot vsi filmi Rajka Grlića. Kako se je izogibal cenzuri v času socializma, kako cenzuro imenujemo v kapitalizmu, zakaj dobrega filma ni brez dobre zgodbe – to so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Rajko Grlić odgovarjal ekskluzivno za Naglas.
Francosko združenje lepih umetnosti je akademskemu kiparju Marijanu Mirtu na jubilejnem 160. pariškem salonu podelilo že drugo zlato medaljo za kiparstvo. Slovenski kipar hrvaških korenin, ki že vrsto let ustvarja v Mariboru, je žirijo prepričal s kipom Eden od mnogih. Ta je sestavljen iz človeškega torza in zajčje glave. Zakaj je zajec prispodoba sodobnega človeka? Kaj najbolj pogreša inženirka računalništva in glasbenica Pashalina Pop Gligorova, ki jo je pot iz Skopja do Ljubljane vodila čez Reko? V oddaji tudi o starem običaju pletenja iz slame, ki ga negujejo ženske v vojvodinski vasi Tavankut. Svoje stvaritve so predstavile v galeriji v Izoli.
Francosko združenje lepih umetnosti je akademskemu kiparju Marijanu Mirtu na jubilejnem 160. pariškem salonu podelilo že drugo zlato medaljo za kiparstvo. Slovenski kipar hrvaških korenin, ki že vrsto let ustvarja v Mariboru, je žirijo prepričal s kipom Eden od mnogih. Ta je sestavljen iz človeškega torza in zajčje glave. Zakaj je zajec prispodoba sodobnega človeka? Kaj najbolj pogreša inženirka računalništva in glasbenica Pashalina Pop Gligorova, ki jo je pot iz Skopja do Ljubljane vodila čez Reko? V oddaji tudi o starem običaju pletenja iz slame, ki ga negujejo ženske v vojvodinski vasi Tavankut. Svoje stvaritve so predstavile v galeriji v Izoli.
Tradicionalna bosanska ljubezenska pesem – sevdalinka, ki v sodobni preobleki nikogar ne pusti ravnodušnega; tako bi lahko povzeli magijo, s katero občinstvo po Evropi osvaja Božo Vrećo. Ob njem pa je glasbenik Edin Karamazov – čarovnik na kitari in lutnji, ki je očaral tudi legendarnega Stinga. Več o vrhunskih bosansko-hercegovskih umetnikih in njunem koncertu v Mariboru bodo gledalci izvedeli v ekskluzivni reportaži. V Sloveniji so oktobra potekali tudi dnevi Bosne, zaznamovali so jih razstave, filmi, omizja in nastopi stand up komikov. V Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani smo se podali na gastronomsko potovanje od Vardarja do Triglava. Bili smo tudi v Novem mestu, kjer je Hrvaški center kulture Ljubljana organiziral že drugi posvet o pouku hrvaščine v Sloveniji. Zveza 13 hrvaških društev v Sloveniji pa se je že desetič predstavila s pesmijo in plesom.
Tradicionalna bosanska ljubezenska pesem – sevdalinka, ki v sodobni preobleki nikogar ne pusti ravnodušnega; tako bi lahko povzeli magijo, s katero občinstvo po Evropi osvaja Božo Vrećo. Ob njem pa je glasbenik Edin Karamazov – čarovnik na kitari in lutnji, ki je očaral tudi legendarnega Stinga. Več o vrhunskih bosansko-hercegovskih umetnikih in njunem koncertu v Mariboru bodo gledalci izvedeli v ekskluzivni reportaži. V Sloveniji so oktobra potekali tudi dnevi Bosne, zaznamovali so jih razstave, filmi, omizja in nastopi stand up komikov. V Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani smo se podali na gastronomsko potovanje od Vardarja do Triglava. Bili smo tudi v Novem mestu, kjer je Hrvaški center kulture Ljubljana organiziral že drugi posvet o pouku hrvaščine v Sloveniji. Zveza 13 hrvaških društev v Sloveniji pa se je že desetič predstavila s pesmijo in plesom.
V posebni izdaji oddaje Naglas! je bil naš gost novinar, publicist, glasbeni kritik – ki v bogati karieri ni spisal niti ene negativne kritike. Petar Peca Popović je več ekskluzivnih intervjujev s svetovnimi zvezdami objavil še v času socialistične Jugoslavije. Bil je eden od glavnih urednikov znamenite pop-rock revije Džuboks. Zdaj je Čuvaj bolšjega trga – prav takšen naslov ima njegova najnovejša knjiga, ki jo je predstavil v Mestnem muzeju Ljubljana. Kako je v Ljubljani leta 1972 nastal Boom festival? Kako je dobil intervju s Tino Turner? S čim je prepričal Erica Claptona? Zakaj ga Branimir Johnny Štulić vedno povabi domov, kadar je na Nizozemskem? Peca Popović ima odgovore na vsa vprašanja.
V posebni izdaji oddaje Naglas! je bil naš gost novinar, publicist, glasbeni kritik – ki v bogati karieri ni spisal niti ene negativne kritike. Petar Peca Popović je več ekskluzivnih intervjujev s svetovnimi zvezdami objavil še v času socialistične Jugoslavije. Bil je eden od glavnih urednikov znamenite pop-rock revije Džuboks. Zdaj je Čuvaj bolšjega trga – prav takšen naslov ima njegova najnovejša knjiga, ki jo je predstavil v Mestnem muzeju Ljubljana. Kako je v Ljubljani leta 1972 nastal Boom festival? Kako je dobil intervju s Tino Turner? S čim je prepričal Erica Claptona? Zakaj ga Branimir Johnny Štulić vedno povabi domov, kadar je na Nizozemskem? Peca Popović ima odgovore na vsa vprašanja.
Hrvaški pisatelj, jezikoslovec in univerzitetni profesor Kristian Novak s peresom vztrajno razbija stereotipe o drugačnosti ne samo na Hrvaškem, ampak tudi širše v regiji. O tem je spregovoril tudi za NaGlas. Oktobra se v 13 osnovnih šolah po Sloveniji začenja dopolnilni pouk bosanskega knjižnega jezika. Zakaj je pomembno, da priseljenci poznajo tudi slovnico maternega jezika? V oddaji boste videli tudi prve filmske posnetke, ki sta jih na Balkanu v začetku 20. stoletja ustvarila brata Manaki. Posnetki so nastali na ozemlju današnje Severne Makedonije. V rubriki Lepe besede pa smo skupaj s študenti južnoslovanskih jezikov s Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili cikel hrvaške poezije.
Hrvaški pisatelj, jezikoslovec in univerzitetni profesor Kristian Novak s peresom vztrajno razbija stereotipe o drugačnosti ne samo na Hrvaškem, ampak tudi širše v regiji. O tem je spregovoril tudi za NaGlas. Oktobra se v 13 osnovnih šolah po Sloveniji začenja dopolnilni pouk bosanskega knjižnega jezika. Zakaj je pomembno, da priseljenci poznajo tudi slovnico maternega jezika? V oddaji boste videli tudi prve filmske posnetke, ki sta jih na Balkanu v začetku 20. stoletja ustvarila brata Manaki. Posnetki so nastali na ozemlju današnje Severne Makedonije. V rubriki Lepe besede pa smo skupaj s študenti južnoslovanskih jezikov s Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili cikel hrvaške poezije.
Dr. Marijanca Ajša Vižintin, strokovnjakinja za vključevanje otrok priseljencev v družbo, ki je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, je pojasnila, zakaj priseljenski otroci ne smejo sedeti v zadnji klopi. Preverili smo, kako v Društvu Pekinpah pomagajo umetnikom priseljencem. V Kulturnem centru črnogorskih društev Slovenije so predstavili knjigo Govor v turizmu, ki jo je napisala dr. Vesna Mikolič, jezikoslovka in profesorica na Univerzi na Primorskem. Upajo, da bodo knjigo vzeli v roke vsi, ki se v Črni Gori ukvarjajo s turizmom.
Dr. Marijanca Ajša Vižintin, strokovnjakinja za vključevanje otrok priseljencev v družbo, ki je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, je pojasnila, zakaj priseljenski otroci ne smejo sedeti v zadnji klopi. Preverili smo, kako v Društvu Pekinpah pomagajo umetnikom priseljencem. V Kulturnem centru črnogorskih društev Slovenije so predstavili knjigo Govor v turizmu, ki jo je napisala dr. Vesna Mikolič, jezikoslovka in profesorica na Univerzi na Primorskem. Upajo, da bodo knjigo vzeli v roke vsi, ki se v Črni Gori ukvarjajo s turizmom.
Naš gost je Marko Milić, nekdanji selektor slovenske košarkarske reprezentance in prvi slovenski košarkar, ki je zaslovel v ZDA. Govoril je o odraščanju v Kranju, o tem, kako so navijači Olimpije sprejeli ć v njegovem priimku, o življenju v Italiji, Turčiji, Iranu in Kuvajtu, kjer je prav tako igral. Seveda je obujal tudi spomine na zmago v Carigradu. Kako je slovensko košarkarsko epopejo v dokumentarnem filmu z naslovom 2017 ovekovečil Goran Vojnović? Postregli bomo z nekaj odlomki iz zakulisja, saj bo premiera filma v petek, 3. junija, v Stožicah.
Naš gost je Marko Milić, nekdanji selektor slovenske košarkarske reprezentance in prvi slovenski košarkar, ki je zaslovel v ZDA. Govoril je o odraščanju v Kranju, o tem, kako so navijači Olimpije sprejeli ć v njegovem priimku, o življenju v Italiji, Turčiji, Iranu in Kuvajtu, kjer je prav tako igral. Seveda je obujal tudi spomine na zmago v Carigradu. Kako je slovensko košarkarsko epopejo v dokumentarnem filmu z naslovom 2017 ovekovečil Goran Vojnović? Postregli bomo z nekaj odlomki iz zakulisja, saj bo premiera filma v petek, 3. junija, v Stožicah.
"Palača je odprta za javnost, med obiskovalci je tudi veliko Slovencev," nam je zaupal srbski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević II., v ekskluzivnem intervjuju med nedavnim obiskom Ljubljane. Sin zadnjega jugoslovanskega kralja je bil rojen v Londonu, od leta 2001 pa živi v Beogradu. Skupaj s srbskim državljanstvom so mu vrnili tudi pravico, da živi na kraljevskem dvoru na Dedinju, ki je odprt za turiste. Spregovoril je tudi o prijateljevanju s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom. Pogovarjali smo se še s sarajevskim kolumnistom Zvonimirjem Nikolićem, predstavili glasbenika in sorojenca Ognjena in Mirjano Zeljić iz Skupine Bogunov ter pokukali v Schweigerjevo hišo, na razstavo o življenju Nemcev v nekdanji Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Prvi del sezone smo končali z epsko poezijo Petra Petrovića Njegoša.
"Palača je odprta za javnost, med obiskovalci je tudi veliko Slovencev," nam je zaupal srbski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević II., v ekskluzivnem intervjuju med nedavnim obiskom Ljubljane. Sin zadnjega jugoslovanskega kralja je bil rojen v Londonu, od leta 2001 pa živi v Beogradu. Skupaj s srbskim državljanstvom so mu vrnili tudi pravico, da živi na kraljevskem dvoru na Dedinju, ki je odprt za turiste. Spregovoril je tudi o prijateljevanju s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom. Pogovarjali smo se še s sarajevskim kolumnistom Zvonimirjem Nikolićem, predstavili glasbenika in sorojenca Ognjena in Mirjano Zeljić iz Skupine Bogunov ter pokukali v Schweigerjevo hišo, na razstavo o življenju Nemcev v nekdanji Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Prvi del sezone smo končali z epsko poezijo Petra Petrovića Njegoša.
Hrvaški pisatelj Damir Karakaš prihaja iz Like, ki je njegov neizčrpni vir navdiha, pa tudi tarča kritik, zaradi katerih je v svojem rojstnem kraju persona non grata. V Sloveniji se je v zadnjih štirih letih število tujcev povečalo za 50 tisoč – s 122 tisoč na kar 172 tisoč. Samo na oddelku za tujce Upravne enote Ljubljana čaka 12 tisoč nerešenih zadev. Za zamude so – poleg epidemije – krive tudi nepopolne vloge. Preverili smo, kako hrvaška skupnost v Prekmurju ohranja spomin na Nikolo Šubića Zrinskega in pokukali na tradicionalni dogodek Kulturno umetniškega društva Sevdah. Društvo Migjeni je v Ljubljani pred kratkim obudilo albansko ljudsko pesem. Tudi mi smo ji prisluhnili.
Hrvaški pisatelj Damir Karakaš prihaja iz Like, ki je njegov neizčrpni vir navdiha, pa tudi tarča kritik, zaradi katerih je v svojem rojstnem kraju persona non grata. V Sloveniji se je v zadnjih štirih letih število tujcev povečalo za 50 tisoč – s 122 tisoč na kar 172 tisoč. Samo na oddelku za tujce Upravne enote Ljubljana čaka 12 tisoč nerešenih zadev. Za zamude so – poleg epidemije – krive tudi nepopolne vloge. Preverili smo, kako hrvaška skupnost v Prekmurju ohranja spomin na Nikolo Šubića Zrinskega in pokukali na tradicionalni dogodek Kulturno umetniškega društva Sevdah. Društvo Migjeni je v Ljubljani pred kratkim obudilo albansko ljudsko pesem. Tudi mi smo ji prisluhnili.
Malo malo vode je najnovejša pesem mladega kantavtorja Marka Stankovića. V našem studiu jo je ob kitari zapel v slovenščini in srbščini. Marko osvaja s svojim razkošnim talentom in karizmo. Kako mu je glasba pomagala pri učenju slovenščine? V oddaji spoznajte tudi hrvaško pisateljico iz Osijeka Ivano Šojat ter Edina Behrića, vodjo programa reciklaže komunale na Vrhniki, ki je postala zgled ravnanja z odpadki za vso Slovenijo. Ne prezrite niti novega recitala iz Gorskega venca Petra Petrovića Njegoša.
Malo malo vode je najnovejša pesem mladega kantavtorja Marka Stankovića. V našem studiu jo je ob kitari zapel v slovenščini in srbščini. Marko osvaja s svojim razkošnim talentom in karizmo. Kako mu je glasba pomagala pri učenju slovenščine? V oddaji spoznajte tudi hrvaško pisateljico iz Osijeka Ivano Šojat ter Edina Behrića, vodjo programa reciklaže komunale na Vrhniki, ki je postala zgled ravnanja z odpadki za vso Slovenijo. Ne prezrite niti novega recitala iz Gorskega venca Petra Petrovića Njegoša.
Vsestranski bosansko-hercegovski umetnik Ismar Mujezinović že desetletja živi med Sarajevom, Istro in Ljubljano. Poznamo ga predvsem kot slikarja, a je močan pečat pustil tudi pri filmu: izdelal je plakate za filmske klasike Bitka na Neretvi, Se spominjaš Doli Bel, Valter brani Sarajevo; v Sloveniji je začel pisati romane, pa tudi ustvarjati eksperimentalne in risane filme, za katere celo sam sklada glasbo. V Celju smo obiskali glasbeno družino Telaku, muzikologinja Ana Hofman pa je pojasnila, zakaj je Ana Đurić z umetniškim imenom Konstrakta po zmagi na Pesmi Evrovizije obnorela ne samo Srbijo, ampak tudi vse države nekdanje Jugoslavije.
Vsestranski bosansko-hercegovski umetnik Ismar Mujezinović že desetletja živi med Sarajevom, Istro in Ljubljano. Poznamo ga predvsem kot slikarja, a je močan pečat pustil tudi pri filmu: izdelal je plakate za filmske klasike Bitka na Neretvi, Se spominjaš Doli Bel, Valter brani Sarajevo; v Sloveniji je začel pisati romane, pa tudi ustvarjati eksperimentalne in risane filme, za katere celo sam sklada glasbo. V Celju smo obiskali glasbeno družino Telaku, muzikologinja Ana Hofman pa je pojasnila, zakaj je Ana Đurić z umetniškim imenom Konstrakta po zmagi na Pesmi Evrovizije obnorela ne samo Srbijo, ampak tudi vse države nekdanje Jugoslavije.
Zgodilo se je čisto blizu nas – to je naslov projekta, s katerim se spominjamo prihoda bosanskih beguncev v Slovenijo pred 30 leti. Zajema kar 45 pričevanj beguncev in Slovencev, ki so jim priskočili na pomoč, razstave, omizja, koncerte – pobudnica projekta spominjanja je Maida Džinić, kulturnica, pevka sevdalink in novinarka, ki je naša gostja v studiu. Kako je nastal BH kulturni center in komu je namenjen? Kako nastajajo časopisi hrvaške skupnosti? V Celju smo obiskali srbsko kulturno društvo Desanka Maksimović, kjer že 23 let pomagajo priseljencem pri integraciji v slovensko družbo, obenem pa negujejo tradicijo matice.
Zgodilo se je čisto blizu nas – to je naslov projekta, s katerim se spominjamo prihoda bosanskih beguncev v Slovenijo pred 30 leti. Zajema kar 45 pričevanj beguncev in Slovencev, ki so jim priskočili na pomoč, razstave, omizja, koncerte – pobudnica projekta spominjanja je Maida Džinić, kulturnica, pevka sevdalink in novinarka, ki je naša gostja v studiu. Kako je nastal BH kulturni center in komu je namenjen? Kako nastajajo časopisi hrvaške skupnosti? V Celju smo obiskali srbsko kulturno društvo Desanka Maksimović, kjer že 23 let pomagajo priseljencem pri integraciji v slovensko družbo, obenem pa negujejo tradicijo matice.
Doktorica znanosti Tatjana Gelebeševa Mateska je prva ženska, ki je v Sloveniji specializirala abdominalno kirurgijo; zadnji dve leti ob delu na zasebni kliniki dela tudi kot asistentka na Medicinski fakulteti v Ljubljani na katedri za kirurgijo. Prihaja iz Makedonije in govori šest jezikov. Zakaj je bil izpit iz slovenščine njen najtežji izpit? V oddaji boste slišali bobne glasbenika makedonskih korenin Marjana Stanića. Bili smo v Muzeju novejše zgodovine, kjer lahko prisluhnete pričevanjem 40 priseljencev in njihovih potomcev. V Ljubljani smo se pogovarjali tudi z Marijano Semič Šećibović, komunikologinjo in blogerko slovenskih korenin, ki je odraščala v Kraljevu, v Srbiji, zadnjih 12 let pa živi in dela v Bosni in Hercegovini.
Doktorica znanosti Tatjana Gelebeševa Mateska je prva ženska, ki je v Sloveniji specializirala abdominalno kirurgijo; zadnji dve leti ob delu na zasebni kliniki dela tudi kot asistentka na Medicinski fakulteti v Ljubljani na katedri za kirurgijo. Prihaja iz Makedonije in govori šest jezikov. Zakaj je bil izpit iz slovenščine njen najtežji izpit? V oddaji boste slišali bobne glasbenika makedonskih korenin Marjana Stanića. Bili smo v Muzeju novejše zgodovine, kjer lahko prisluhnete pričevanjem 40 priseljencev in njihovih potomcev. V Ljubljani smo se pogovarjali tudi z Marijano Semič Šećibović, komunikologinjo in blogerko slovenskih korenin, ki je odraščala v Kraljevu, v Srbiji, zadnjih 12 let pa živi in dela v Bosni in Hercegovini.
Gost oddaje NaGlas! je Christian Lautischer, predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji – edine, s katero je država v zadnjih 30 letih začela dialog. Kako potekajo pogovori, kaj si želijo pripadniki nemško govoreče skupnosti? Kako si položaj srbske skupnosti v Sloveniji v prihodnosti predstavljajo v srbskem kulturnem društvu Mihajlo Pupin? Pripravili so predlog zakona. Po skoraj dveh letih zatišja zaradi epidemije covida, smo v dveh dneh dobili kar dve novi bosansko-hercegovski društvi: Bosansko-hercegovski kulturni center in Bosansko akademsko društvo. Sledi tudi nov recital Petra Petrovića Njegoša.
Gost oddaje NaGlas! je Christian Lautischer, predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji – edine, s katero je država v zadnjih 30 letih začela dialog. Kako potekajo pogovori, kaj si želijo pripadniki nemško govoreče skupnosti? Kako si položaj srbske skupnosti v Sloveniji v prihodnosti predstavljajo v srbskem kulturnem društvu Mihajlo Pupin? Pripravili so predlog zakona. Po skoraj dveh letih zatišja zaradi epidemije covida, smo v dveh dneh dobili kar dve novi bosansko-hercegovski društvi: Bosansko-hercegovski kulturni center in Bosansko akademsko društvo. Sledi tudi nov recital Petra Petrovića Njegoša.
Učitelj Nermin je vedno za hece, o svojem učitelju matematike Nerminu Bajramoviću pravijo učenci OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. Zakaj je matematika bavbav in kako učence pridobiti na svojo stran? Kaj je Nerminov svet in zakaj je priljubljen tudi še po epidemiji? Zgodovinsko dejanje predsednika Boruta Pahorja − opravičilo za izbris − je bil zelo čustven dogodek za izbrisane in njihove potomce. Stopili so pred našo kamero. Spoznali boste hrvaškega pisatelja Damirja Karakaša, v rubriki Lepe reči pa lahko prisluhnete črnogorskemu pesniku Petru Petroviću Njegošu. Njegovo temeljno delo Gorski venec je v slovenščino po 40 letih znova prevedel Miklavž Komelj, v izvirniku pa epsko poezijo bere igralka Milada Kalezić.
Učitelj Nermin je vedno za hece, o svojem učitelju matematike Nerminu Bajramoviću pravijo učenci OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. Zakaj je matematika bavbav in kako učence pridobiti na svojo stran? Kaj je Nerminov svet in zakaj je priljubljen tudi še po epidemiji? Zgodovinsko dejanje predsednika Boruta Pahorja − opravičilo za izbris − je bil zelo čustven dogodek za izbrisane in njihove potomce. Stopili so pred našo kamero. Spoznali boste hrvaškega pisatelja Damirja Karakaša, v rubriki Lepe reči pa lahko prisluhnete črnogorskemu pesniku Petru Petroviću Njegošu. Njegovo temeljno delo Gorski venec je v slovenščino po 40 letih znova prevedel Miklavž Komelj, v izvirniku pa epsko poezijo bere igralka Milada Kalezić.
»Odškodnine mi ne morejo povrniti očeta, nekaterim pa vseeno pomagajo zaživeti dostojno življenje v prihodnosti,« pravi Aleksandra Todorović Novak. Ta mesec mineva 30 let od izbrisa. Med tistimi, ki jih je ta doletel, je bil tudi danes pokojni Aleksandar Todorović. Izbrisan je bil ob vpisu hčere v matično knjigo rojenih. Koliko izbrisanih si je v 30 letih uredilo status? Koliko jih je dobilo odškodnine? Zakaj si izbrisani še vedno želijo opravičila najvišjih nosilcev oblasti? V oddaji tudi pogovor z režiserko Lenko Udovički, soprogo igralca Radeta Šerbedžije, s katerim sta v zadnjih 30 letih postala nomada.
»Odškodnine mi ne morejo povrniti očeta, nekaterim pa vseeno pomagajo zaživeti dostojno življenje v prihodnosti,« pravi Aleksandra Todorović Novak. Ta mesec mineva 30 let od izbrisa. Med tistimi, ki jih je ta doletel, je bil tudi danes pokojni Aleksandar Todorović. Izbrisan je bil ob vpisu hčere v matično knjigo rojenih. Koliko izbrisanih si je v 30 letih uredilo status? Koliko jih je dobilo odškodnine? Zakaj si izbrisani še vedno želijo opravičila najvišjih nosilcev oblasti? V oddaji tudi pogovor z režiserko Lenko Udovički, soprogo igralca Radeta Šerbedžije, s katerim sta v zadnjih 30 letih postala nomada.
Veliko srce za Makedonce v Sloveniji ima Ema Soleva Vardjan, ki je že več kot 30 let motor Makedonskega kulturnega društva Ljubljana. Še eno veliko srce pa je pred kratkim nehalo biti. Aki Rahimovski, umetnik makedonskih korenin, je zaznamoval hrvaško pop-rockovsko sceno, vsi smo odraščali ob njegovem nepozabnem vokalu. Pevec Parnega valjka je zadnja leta preživel v Novem mestu. Kako bosta Akija v spominu ohranila njegova slovenska prijatelja Vlado Kreslin in Neisha? V oddaji je o kulturni izmenjavi na območju nekdanje Jugoslavije spregovoril najbolj prevajan slovenski pisatelj Drago Jančar, ki so ga v Srbiji objavljali v času, ko je bil v Sloveniji persona non grata.
Veliko srce za Makedonce v Sloveniji ima Ema Soleva Vardjan, ki je že več kot 30 let motor Makedonskega kulturnega društva Ljubljana. Še eno veliko srce pa je pred kratkim nehalo biti. Aki Rahimovski, umetnik makedonskih korenin, je zaznamoval hrvaško pop-rockovsko sceno, vsi smo odraščali ob njegovem nepozabnem vokalu. Pevec Parnega valjka je zadnja leta preživel v Novem mestu. Kako bosta Akija v spominu ohranila njegova slovenska prijatelja Vlado Kreslin in Neisha? V oddaji je o kulturni izmenjavi na območju nekdanje Jugoslavije spregovoril najbolj prevajan slovenski pisatelj Drago Jančar, ki so ga v Srbiji objavljali v času, ko je bil v Sloveniji persona non grata.
Mustafa Mustafić je eden izmed vodilnih direktorjev fotografije v Bosni in Hercegovini in tudi kritičen opazovalec bosansko-hercegovske sodobnosti, v kateri je zadnje čase znova pogosto slišati besedo vojna. Preverili smo, kako je videti večkulturnost na Štajerskem: pogovarjali smo se z 32-letno zdravnico, specializantko prvega letnika interne medicine v Bolnišnici Celje Ermino Begović. Spregovorila je o materinstvu na tujem med epidemijo covida 19 in o tem, kako je biti pokrita muslimanka na Slovenskem. Ne spreglejte intervjuja z reškim rockovskim glasbenikom Damirjem Urbanom, ki sklada glasbo za predstavo Matjaža Fariča Vse OK v ljubljanski Drami. Premiera bo sredi februarja.
Mustafa Mustafić je eden izmed vodilnih direktorjev fotografije v Bosni in Hercegovini in tudi kritičen opazovalec bosansko-hercegovske sodobnosti, v kateri je zadnje čase znova pogosto slišati besedo vojna. Preverili smo, kako je videti večkulturnost na Štajerskem: pogovarjali smo se z 32-letno zdravnico, specializantko prvega letnika interne medicine v Bolnišnici Celje Ermino Begović. Spregovorila je o materinstvu na tujem med epidemijo covida 19 in o tem, kako je biti pokrita muslimanka na Slovenskem. Ne spreglejte intervjuja z reškim rockovskim glasbenikom Damirjem Urbanom, ki sklada glasbo za predstavo Matjaža Fariča Vse OK v ljubljanski Drami. Premiera bo sredi februarja.
