Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

NaGlas!

Oddaja NaGlas! je oddaja Informativnega programa TV Slovenija. Namenjena je etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, v kateri pokažemo kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke pripadnikov narodov, ki izvirajo z območja SFRJ, so rojeni ali živijo v Sloveniji ter so na svojih področjih uspešni, opozorili pa bomo tudi na sporne prakse izključevanja ali diskriminacije z namenom dviga strpnosti v družbi.

Zadnji prispevki

Kaltrina Krasniqi in Teona Strugar Mitevska

3. 12. 2022

Gostji oddaje sta mladi režiserki. Film kosovske režiserke Kaltrine Krasniqi Vera sanja o morju je prejel številne prestižne nagrade na festivalih v Benetkah in Tokiu, Kaltrino Krasniqi pa so v Göteborgu počastili celo z nagrado Ingmarja Bergmana za najboljši mednarodni debi. Novi film makedonske scenaristke in režiserke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu samo na prvi pogled govori o zmenkih, ki jih organizirajo v hotelu sredi povojnega Sarajeva. Pod površjem je namreč veliko resnejša tema: sprava med narodi. Film so predvajali tudi med vojno v Kijevu. Režiserka je prepričana, da umetnost povzroča premike v družbi. Za svoj prejšnji film Bog obstaja, ime ji je Petrunja je prejela nagrado evropskega parlamenta lux.

19 min

Gostji oddaje sta mladi režiserki. Film kosovske režiserke Kaltrine Krasniqi Vera sanja o morju je prejel številne prestižne nagrade na festivalih v Benetkah in Tokiu, Kaltrino Krasniqi pa so v Göteborgu počastili celo z nagrado Ingmarja Bergmana za najboljši mednarodni debi. Novi film makedonske scenaristke in režiserke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu samo na prvi pogled govori o zmenkih, ki jih organizirajo v hotelu sredi povojnega Sarajeva. Pod površjem je namreč veliko resnejša tema: sprava med narodi. Film so predvajali tudi med vojno v Kijevu. Režiserka je prepričana, da umetnost povzroča premike v družbi. Za svoj prejšnji film Bog obstaja, ime ji je Petrunja je prejela nagrado evropskega parlamenta lux.

Rajko Grlić

19. 11. 2022

Naš gost je režiser, scenarist, pisatelj in zaslužni profesor na ameriški Univerzi Ohio Rajko Grlić. Gledalci bodo videli, kako čustveno je bilo pred kratkim v Slovenski kinoteki na promociji slovenske različice njegovih Še ne povedanih zgodb. Prijateljstvo iz časov Jugoslavije sta z Mileno Zupančič med vojno na Hrvaškem še utrdila. In to je samo ena izmed zgodb o filmu in okrog filma, ki se nas globoko dotaknejo, tako kot vsi filmi Rajka Grlića. Kako se je izogibal cenzuri v času socializma, kako cenzuro imenujemo v kapitalizmu, zakaj dobrega filma ni brez dobre zgodbe – to so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Rajko Grlić odgovarjal ekskluzivno za Naglas.

20 min

Naš gost je režiser, scenarist, pisatelj in zaslužni profesor na ameriški Univerzi Ohio Rajko Grlić. Gledalci bodo videli, kako čustveno je bilo pred kratkim v Slovenski kinoteki na promociji slovenske različice njegovih Še ne povedanih zgodb. Prijateljstvo iz časov Jugoslavije sta z Mileno Zupančič med vojno na Hrvaškem še utrdila. In to je samo ena izmed zgodb o filmu in okrog filma, ki se nas globoko dotaknejo, tako kot vsi filmi Rajka Grlića. Kako se je izogibal cenzuri v času socializma, kako cenzuro imenujemo v kapitalizmu, zakaj dobrega filma ni brez dobre zgodbe – to so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Rajko Grlić odgovarjal ekskluzivno za Naglas.

Marijan Mirt

5. 11. 2022

Francosko združenje lepih umetnosti je akademskemu kiparju Marijanu Mirtu na jubilejnem 160. pariškem salonu podelilo že drugo zlato medaljo za kiparstvo. Slovenski kipar hrvaških korenin, ki že vrsto let ustvarja v Mariboru, je žirijo prepričal s kipom Eden od mnogih. Ta je sestavljen iz človeškega torza in zajčje glave. Zakaj je zajec prispodoba sodobnega človeka? Kaj najbolj pogreša inženirka računalništva in glasbenica Pashalina Pop Gligorova, ki jo je pot iz Skopja do Ljubljane vodila čez Reko? V oddaji tudi o starem običaju pletenja iz slame, ki ga negujejo ženske v vojvodinski vasi Tavankut. Svoje stvaritve so predstavile v galeriji v Izoli.

20 min

Francosko združenje lepih umetnosti je akademskemu kiparju Marijanu Mirtu na jubilejnem 160. pariškem salonu podelilo že drugo zlato medaljo za kiparstvo. Slovenski kipar hrvaških korenin, ki že vrsto let ustvarja v Mariboru, je žirijo prepričal s kipom Eden od mnogih. Ta je sestavljen iz človeškega torza in zajčje glave. Zakaj je zajec prispodoba sodobnega človeka? Kaj najbolj pogreša inženirka računalništva in glasbenica Pashalina Pop Gligorova, ki jo je pot iz Skopja do Ljubljane vodila čez Reko? V oddaji tudi o starem običaju pletenja iz slame, ki ga negujejo ženske v vojvodinski vasi Tavankut. Svoje stvaritve so predstavile v galeriji v Izoli.

Božo Vrećo in Edin Karamazov

22. 10. 2022

Tradicionalna bosanska ljubezenska pesem – sevdalinka, ki v sodobni preobleki nikogar ne pusti ravnodušnega; tako bi lahko povzeli magijo, s katero občinstvo po Evropi osvaja Božo Vrećo. Ob njem pa je glasbenik Edin Karamazov – čarovnik na kitari in lutnji, ki je očaral tudi legendarnega Stinga. Več o vrhunskih bosansko-hercegovskih umetnikih in njunem koncertu v Mariboru bodo gledalci izvedeli v ekskluzivni reportaži. V Sloveniji so oktobra potekali tudi dnevi Bosne, zaznamovali so jih razstave, filmi, omizja in nastopi stand up komikov. V Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani smo se podali na gastronomsko potovanje od Vardarja do Triglava. Bili smo tudi v Novem mestu, kjer je Hrvaški center kulture Ljubljana organiziral že drugi posvet o pouku hrvaščine v Sloveniji. Zveza 13 hrvaških društev v Sloveniji pa se je že desetič predstavila s pesmijo in plesom.

20 min

Tradicionalna bosanska ljubezenska pesem – sevdalinka, ki v sodobni preobleki nikogar ne pusti ravnodušnega; tako bi lahko povzeli magijo, s katero občinstvo po Evropi osvaja Božo Vrećo. Ob njem pa je glasbenik Edin Karamazov – čarovnik na kitari in lutnji, ki je očaral tudi legendarnega Stinga. Več o vrhunskih bosansko-hercegovskih umetnikih in njunem koncertu v Mariboru bodo gledalci izvedeli v ekskluzivni reportaži. V Sloveniji so oktobra potekali tudi dnevi Bosne, zaznamovali so jih razstave, filmi, omizja in nastopi stand up komikov. V Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani smo se podali na gastronomsko potovanje od Vardarja do Triglava. Bili smo tudi v Novem mestu, kjer je Hrvaški center kulture Ljubljana organiziral že drugi posvet o pouku hrvaščine v Sloveniji. Zveza 13 hrvaških društev v Sloveniji pa se je že desetič predstavila s pesmijo in plesom.

Petar Peca Popović

8. 10. 2022

V posebni izdaji oddaje Naglas! je bil naš gost novinar, publicist, glasbeni kritik – ki v bogati karieri ni spisal niti ene negativne kritike. Petar Peca Popović je več ekskluzivnih intervjujev s svetovnimi zvezdami objavil še v času socialistične Jugoslavije. Bil je eden od glavnih urednikov znamenite pop-rock revije Džuboks. Zdaj je Čuvaj bolšjega trga – prav takšen naslov ima njegova najnovejša knjiga, ki jo je predstavil v Mestnem muzeju Ljubljana. Kako je v Ljubljani leta 1972 nastal Boom festival? Kako je dobil intervju s Tino Turner? S čim je prepričal Erica Claptona? Zakaj ga Branimir Johnny Štulić vedno povabi domov, kadar je na Nizozemskem? Peca Popović ima odgovore na vsa vprašanja.

20 min

V posebni izdaji oddaje Naglas! je bil naš gost novinar, publicist, glasbeni kritik – ki v bogati karieri ni spisal niti ene negativne kritike. Petar Peca Popović je več ekskluzivnih intervjujev s svetovnimi zvezdami objavil še v času socialistične Jugoslavije. Bil je eden od glavnih urednikov znamenite pop-rock revije Džuboks. Zdaj je Čuvaj bolšjega trga – prav takšen naslov ima njegova najnovejša knjiga, ki jo je predstavil v Mestnem muzeju Ljubljana. Kako je v Ljubljani leta 1972 nastal Boom festival? Kako je dobil intervju s Tino Turner? S čim je prepričal Erica Claptona? Zakaj ga Branimir Johnny Štulić vedno povabi domov, kadar je na Nizozemskem? Peca Popović ima odgovore na vsa vprašanja.

Kristian Novak

24. 9. 2022

Hrvaški pisatelj, jezikoslovec in univerzitetni profesor Kristian Novak s peresom vztrajno razbija stereotipe o drugačnosti ne samo na Hrvaškem, ampak tudi širše v regiji. O tem je spregovoril tudi za NaGlas. Oktobra se v 13 osnovnih šolah po Sloveniji začenja dopolnilni pouk bosanskega knjižnega jezika. Zakaj je pomembno, da priseljenci poznajo tudi slovnico maternega jezika? V oddaji boste videli tudi prve filmske posnetke, ki sta jih na Balkanu v začetku 20. stoletja ustvarila brata Manaki. Posnetki so nastali na ozemlju današnje Severne Makedonije. V rubriki Lepe besede pa smo skupaj s študenti južnoslovanskih jezikov s Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili cikel hrvaške poezije.

20 min

Hrvaški pisatelj, jezikoslovec in univerzitetni profesor Kristian Novak s peresom vztrajno razbija stereotipe o drugačnosti ne samo na Hrvaškem, ampak tudi širše v regiji. O tem je spregovoril tudi za NaGlas. Oktobra se v 13 osnovnih šolah po Sloveniji začenja dopolnilni pouk bosanskega knjižnega jezika. Zakaj je pomembno, da priseljenci poznajo tudi slovnico maternega jezika? V oddaji boste videli tudi prve filmske posnetke, ki sta jih na Balkanu v začetku 20. stoletja ustvarila brata Manaki. Posnetki so nastali na ozemlju današnje Severne Makedonije. V rubriki Lepe besede pa smo skupaj s študenti južnoslovanskih jezikov s Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili cikel hrvaške poezije.

Dr. Marijanca Ajša Vižintin

10. 9. 2022

Dr. Marijanca Ajša Vižintin, strokovnjakinja za vključevanje otrok priseljencev v družbo, ki je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, je pojasnila, zakaj priseljenski otroci ne smejo sedeti v zadnji klopi. Preverili smo, kako v Društvu Pekinpah pomagajo umetnikom priseljencem. V Kulturnem centru črnogorskih društev Slovenije so predstavili knjigo Govor v turizmu, ki jo je napisala dr. Vesna Mikolič, jezikoslovka in profesorica na Univerzi na Primorskem. Upajo, da bodo knjigo vzeli v roke vsi, ki se v Črni Gori ukvarjajo s turizmom.

19 min

Dr. Marijanca Ajša Vižintin, strokovnjakinja za vključevanje otrok priseljencev v družbo, ki je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, je pojasnila, zakaj priseljenski otroci ne smejo sedeti v zadnji klopi. Preverili smo, kako v Društvu Pekinpah pomagajo umetnikom priseljencem. V Kulturnem centru črnogorskih društev Slovenije so predstavili knjigo Govor v turizmu, ki jo je napisala dr. Vesna Mikolič, jezikoslovka in profesorica na Univerzi na Primorskem. Upajo, da bodo knjigo vzeli v roke vsi, ki se v Črni Gori ukvarjajo s turizmom.

Marko Milić

23. 7. 2022

Naš gost je Marko Milić, nekdanji selektor slovenske košarkarske reprezentance in prvi slovenski košarkar, ki je zaslovel v ZDA. Govoril je o odraščanju v Kranju, o tem, kako so navijači Olimpije sprejeli ć v njegovem priimku, o življenju v Italiji, Turčiji, Iranu in Kuvajtu, kjer je prav tako igral. Seveda je obujal tudi spomine na zmago v Carigradu. Kako je slovensko košarkarsko epopejo v dokumentarnem filmu z naslovom 2017 ovekovečil Goran Vojnović? Postregli bomo z nekaj odlomki iz zakulisja, saj bo premiera filma v petek, 3. junija, v Stožicah.

20 min

Naš gost je Marko Milić, nekdanji selektor slovenske košarkarske reprezentance in prvi slovenski košarkar, ki je zaslovel v ZDA. Govoril je o odraščanju v Kranju, o tem, kako so navijači Olimpije sprejeli ć v njegovem priimku, o življenju v Italiji, Turčiji, Iranu in Kuvajtu, kjer je prav tako igral. Seveda je obujal tudi spomine na zmago v Carigradu. Kako je slovensko košarkarsko epopejo v dokumentarnem filmu z naslovom 2017 ovekovečil Goran Vojnović? Postregli bomo z nekaj odlomki iz zakulisja, saj bo premiera filma v petek, 3. junija, v Stožicah.

Princ Aleksander Karađorđević II.

25. 6. 2022

"Palača je odprta za javnost, med obiskovalci je tudi veliko Slovencev," nam je zaupal srbski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević II., v ekskluzivnem intervjuju med nedavnim obiskom Ljubljane. Sin zadnjega jugoslovanskega kralja je bil rojen v Londonu, od leta 2001 pa živi v Beogradu. Skupaj s srbskim državljanstvom so mu vrnili tudi pravico, da živi na kraljevskem dvoru na Dedinju, ki je odprt za turiste. Spregovoril je tudi o prijateljevanju s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom. Pogovarjali smo se še s sarajevskim kolumnistom Zvonimirjem Nikolićem, predstavili glasbenika in sorojenca Ognjena in Mirjano Zeljić iz Skupine Bogunov ter pokukali v Schweigerjevo hišo, na razstavo o življenju Nemcev v nekdanji Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Prvi del sezone smo končali z epsko poezijo Petra Petrovića Njegoša.

20 min

"Palača je odprta za javnost, med obiskovalci je tudi veliko Slovencev," nam je zaupal srbski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević II., v ekskluzivnem intervjuju med nedavnim obiskom Ljubljane. Sin zadnjega jugoslovanskega kralja je bil rojen v Londonu, od leta 2001 pa živi v Beogradu. Skupaj s srbskim državljanstvom so mu vrnili tudi pravico, da živi na kraljevskem dvoru na Dedinju, ki je odprt za turiste. Spregovoril je tudi o prijateljevanju s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom. Pogovarjali smo se še s sarajevskim kolumnistom Zvonimirjem Nikolićem, predstavili glasbenika in sorojenca Ognjena in Mirjano Zeljić iz Skupine Bogunov ter pokukali v Schweigerjevo hišo, na razstavo o življenju Nemcev v nekdanji Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Prvi del sezone smo končali z epsko poezijo Petra Petrovića Njegoša.

Damir Karakaš

11. 6. 2022

Hrvaški pisatelj Damir Karakaš prihaja iz Like, ki je njegov neizčrpni vir navdiha, pa tudi tarča kritik, zaradi katerih je v svojem rojstnem kraju persona non grata. V Sloveniji se je v zadnjih štirih letih število tujcev povečalo za 50 tisoč – s 122 tisoč na kar 172 tisoč. Samo na oddelku za tujce Upravne enote Ljubljana čaka 12 tisoč nerešenih zadev. Za zamude so – poleg epidemije – krive tudi nepopolne vloge. Preverili smo, kako hrvaška skupnost v Prekmurju ohranja spomin na Nikolo Šubića Zrinskega in pokukali na tradicionalni dogodek Kulturno umetniškega društva Sevdah. Društvo Migjeni je v Ljubljani pred kratkim obudilo albansko ljudsko pesem. Tudi mi smo ji prisluhnili.

19 min

Hrvaški pisatelj Damir Karakaš prihaja iz Like, ki je njegov neizčrpni vir navdiha, pa tudi tarča kritik, zaradi katerih je v svojem rojstnem kraju persona non grata. V Sloveniji se je v zadnjih štirih letih število tujcev povečalo za 50 tisoč – s 122 tisoč na kar 172 tisoč. Samo na oddelku za tujce Upravne enote Ljubljana čaka 12 tisoč nerešenih zadev. Za zamude so – poleg epidemije – krive tudi nepopolne vloge. Preverili smo, kako hrvaška skupnost v Prekmurju ohranja spomin na Nikolo Šubića Zrinskega in pokukali na tradicionalni dogodek Kulturno umetniškega društva Sevdah. Društvo Migjeni je v Ljubljani pred kratkim obudilo albansko ljudsko pesem. Tudi mi smo ji prisluhnili.

Marko Stanković

14. 5. 2022

Malo malo vode je najnovejša pesem mladega kantavtorja Marka Stankovića. V našem studiu jo je ob kitari zapel v slovenščini in srbščini. Marko osvaja s svojim razkošnim talentom in karizmo. Kako mu je glasba pomagala pri učenju slovenščine? V oddaji spoznajte tudi hrvaško pisateljico iz Osijeka Ivano Šojat ter Edina Behrića, vodjo programa reciklaže komunale na Vrhniki, ki je postala zgled ravnanja z odpadki za vso Slovenijo. Ne prezrite niti novega recitala iz Gorskega venca Petra Petrovića Njegoša.

20 min

Malo malo vode je najnovejša pesem mladega kantavtorja Marka Stankovića. V našem studiu jo je ob kitari zapel v slovenščini in srbščini. Marko osvaja s svojim razkošnim talentom in karizmo. Kako mu je glasba pomagala pri učenju slovenščine? V oddaji spoznajte tudi hrvaško pisateljico iz Osijeka Ivano Šojat ter Edina Behrića, vodjo programa reciklaže komunale na Vrhniki, ki je postala zgled ravnanja z odpadki za vso Slovenijo. Ne prezrite niti novega recitala iz Gorskega venca Petra Petrovića Njegoša.

Ismar Mujezinović

30. 4. 2022

Vsestranski bosansko-hercegovski umetnik Ismar Mujezinović že desetletja živi med Sarajevom, Istro in Ljubljano. Poznamo ga predvsem kot slikarja, a je močan pečat pustil tudi pri filmu: izdelal je plakate za filmske klasike Bitka na Neretvi, Se spominjaš Doli Bel, Valter brani Sarajevo; v Sloveniji je začel pisati romane, pa tudi ustvarjati eksperimentalne in risane filme, za katere celo sam sklada glasbo. V Celju smo obiskali glasbeno družino Telaku, muzikologinja Ana Hofman pa je pojasnila, zakaj je Ana Đurić z umetniškim imenom Konstrakta po zmagi na Pesmi Evrovizije obnorela ne samo Srbijo, ampak tudi vse države nekdanje Jugoslavije.

20 min

Vsestranski bosansko-hercegovski umetnik Ismar Mujezinović že desetletja živi med Sarajevom, Istro in Ljubljano. Poznamo ga predvsem kot slikarja, a je močan pečat pustil tudi pri filmu: izdelal je plakate za filmske klasike Bitka na Neretvi, Se spominjaš Doli Bel, Valter brani Sarajevo; v Sloveniji je začel pisati romane, pa tudi ustvarjati eksperimentalne in risane filme, za katere celo sam sklada glasbo. V Celju smo obiskali glasbeno družino Telaku, muzikologinja Ana Hofman pa je pojasnila, zakaj je Ana Đurić z umetniškim imenom Konstrakta po zmagi na Pesmi Evrovizije obnorela ne samo Srbijo, ampak tudi vse države nekdanje Jugoslavije.

Maida Džinić

16. 4. 2022

Zgodilo se je čisto blizu nas – to je naslov projekta, s katerim se spominjamo prihoda bosanskih beguncev v Slovenijo pred 30 leti. Zajema kar 45 pričevanj beguncev in Slovencev, ki so jim priskočili na pomoč, razstave, omizja, koncerte – pobudnica projekta spominjanja je Maida Džinić, kulturnica, pevka sevdalink in novinarka, ki je naša gostja v studiu. Kako je nastal BH kulturni center in komu je namenjen? Kako nastajajo časopisi hrvaške skupnosti? V Celju smo obiskali srbsko kulturno društvo Desanka Maksimović, kjer že 23 let pomagajo priseljencem pri integraciji v slovensko družbo, obenem pa negujejo tradicijo matice.

18 min

Zgodilo se je čisto blizu nas – to je naslov projekta, s katerim se spominjamo prihoda bosanskih beguncev v Slovenijo pred 30 leti. Zajema kar 45 pričevanj beguncev in Slovencev, ki so jim priskočili na pomoč, razstave, omizja, koncerte – pobudnica projekta spominjanja je Maida Džinić, kulturnica, pevka sevdalink in novinarka, ki je naša gostja v studiu. Kako je nastal BH kulturni center in komu je namenjen? Kako nastajajo časopisi hrvaške skupnosti? V Celju smo obiskali srbsko kulturno društvo Desanka Maksimović, kjer že 23 let pomagajo priseljencem pri integraciji v slovensko družbo, obenem pa negujejo tradicijo matice.

Asist. dr. Tatjana Gelebeševa Mateska, dr. med.

2. 4. 2022

Doktorica znanosti Tatjana Gelebeševa Mateska je prva ženska, ki je v Sloveniji specializirala abdominalno kirurgijo; zadnji dve leti ob delu na zasebni kliniki dela tudi kot asistentka na Medicinski fakulteti v Ljubljani na katedri za kirurgijo. Prihaja iz Makedonije in govori šest jezikov. Zakaj je bil izpit iz slovenščine njen najtežji izpit? V oddaji boste slišali bobne glasbenika makedonskih korenin Marjana Stanića. Bili smo v Muzeju novejše zgodovine, kjer lahko prisluhnete pričevanjem 40 priseljencev in njihovih potomcev. V Ljubljani smo se pogovarjali tudi z Marijano Semič Šećibović, komunikologinjo in blogerko slovenskih korenin, ki je odraščala v Kraljevu, v Srbiji, zadnjih 12 let pa živi in dela v Bosni in Hercegovini.

20 min

Doktorica znanosti Tatjana Gelebeševa Mateska je prva ženska, ki je v Sloveniji specializirala abdominalno kirurgijo; zadnji dve leti ob delu na zasebni kliniki dela tudi kot asistentka na Medicinski fakulteti v Ljubljani na katedri za kirurgijo. Prihaja iz Makedonije in govori šest jezikov. Zakaj je bil izpit iz slovenščine njen najtežji izpit? V oddaji boste slišali bobne glasbenika makedonskih korenin Marjana Stanića. Bili smo v Muzeju novejše zgodovine, kjer lahko prisluhnete pričevanjem 40 priseljencev in njihovih potomcev. V Ljubljani smo se pogovarjali tudi z Marijano Semič Šećibović, komunikologinjo in blogerko slovenskih korenin, ki je odraščala v Kraljevu, v Srbiji, zadnjih 12 let pa živi in dela v Bosni in Hercegovini.

Christian Lautischer

19. 3. 2022

Gost oddaje NaGlas! je Christian Lautischer, predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji – edine, s katero je država v zadnjih 30 letih začela dialog. Kako potekajo pogovori, kaj si želijo pripadniki nemško govoreče skupnosti? Kako si položaj srbske skupnosti v Sloveniji v prihodnosti predstavljajo v srbskem kulturnem društvu Mihajlo Pupin? Pripravili so predlog zakona. Po skoraj dveh letih zatišja zaradi epidemije covida, smo v dveh dneh dobili kar dve novi bosansko-hercegovski društvi: Bosansko-hercegovski kulturni center in Bosansko akademsko društvo. Sledi tudi nov recital Petra Petrovića Njegoša.

20 min

Gost oddaje NaGlas! je Christian Lautischer, predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji – edine, s katero je država v zadnjih 30 letih začela dialog. Kako potekajo pogovori, kaj si želijo pripadniki nemško govoreče skupnosti? Kako si položaj srbske skupnosti v Sloveniji v prihodnosti predstavljajo v srbskem kulturnem društvu Mihajlo Pupin? Pripravili so predlog zakona. Po skoraj dveh letih zatišja zaradi epidemije covida, smo v dveh dneh dobili kar dve novi bosansko-hercegovski društvi: Bosansko-hercegovski kulturni center in Bosansko akademsko društvo. Sledi tudi nov recital Petra Petrovića Njegoša.

Nermin Bajramović

5. 3. 2022

Učitelj Nermin je vedno za hece, o svojem učitelju matematike Nerminu Bajramoviću pravijo učenci OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. Zakaj je matematika bavbav in kako učence pridobiti na svojo stran? Kaj je Nerminov svet in zakaj je priljubljen tudi še po epidemiji? Zgodovinsko dejanje predsednika Boruta Pahorja − opravičilo za izbris − je bil zelo čustven dogodek za izbrisane in njihove potomce. Stopili so pred našo kamero. Spoznali boste hrvaškega pisatelja Damirja Karakaša, v rubriki Lepe reči pa lahko prisluhnete črnogorskemu pesniku Petru Petroviću Njegošu. Njegovo temeljno delo Gorski venec je v slovenščino po 40 letih znova prevedel Miklavž Komelj, v izvirniku pa epsko poezijo bere igralka Milada Kalezić.

19 min

Učitelj Nermin je vedno za hece, o svojem učitelju matematike Nerminu Bajramoviću pravijo učenci OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. Zakaj je matematika bavbav in kako učence pridobiti na svojo stran? Kaj je Nerminov svet in zakaj je priljubljen tudi še po epidemiji? Zgodovinsko dejanje predsednika Boruta Pahorja − opravičilo za izbris − je bil zelo čustven dogodek za izbrisane in njihove potomce. Stopili so pred našo kamero. Spoznali boste hrvaškega pisatelja Damirja Karakaša, v rubriki Lepe reči pa lahko prisluhnete črnogorskemu pesniku Petru Petroviću Njegošu. Njegovo temeljno delo Gorski venec je v slovenščino po 40 letih znova prevedel Miklavž Komelj, v izvirniku pa epsko poezijo bere igralka Milada Kalezić.

Aleksandra Todorović Novak

19. 2. 2022

»Odškodnine mi ne morejo povrniti očeta, nekaterim pa vseeno pomagajo zaživeti dostojno življenje v prihodnosti,« pravi Aleksandra Todorović Novak. Ta mesec mineva 30 let od izbrisa. Med tistimi, ki jih je ta doletel, je bil tudi danes pokojni Aleksandar Todorović. Izbrisan je bil ob vpisu hčere v matično knjigo rojenih. Koliko izbrisanih si je v 30 letih uredilo status? Koliko jih je dobilo odškodnine? Zakaj si izbrisani še vedno želijo opravičila najvišjih nosilcev oblasti? V oddaji tudi pogovor z režiserko Lenko Udovički, soprogo igralca Radeta Šerbedžije, s katerim sta v zadnjih 30 letih postala nomada.

14 min

»Odškodnine mi ne morejo povrniti očeta, nekaterim pa vseeno pomagajo zaživeti dostojno življenje v prihodnosti,« pravi Aleksandra Todorović Novak. Ta mesec mineva 30 let od izbrisa. Med tistimi, ki jih je ta doletel, je bil tudi danes pokojni Aleksandar Todorović. Izbrisan je bil ob vpisu hčere v matično knjigo rojenih. Koliko izbrisanih si je v 30 letih uredilo status? Koliko jih je dobilo odškodnine? Zakaj si izbrisani še vedno želijo opravičila najvišjih nosilcev oblasti? V oddaji tudi pogovor z režiserko Lenko Udovički, soprogo igralca Radeta Šerbedžije, s katerim sta v zadnjih 30 letih postala nomada.

Ema Soleva Vardjan

5. 2. 2022

Veliko srce za Makedonce v Sloveniji ima Ema Soleva Vardjan, ki je že več kot 30 let motor Makedonskega kulturnega društva Ljubljana. Še eno veliko srce pa je pred kratkim nehalo biti. Aki Rahimovski, umetnik makedonskih korenin, je zaznamoval hrvaško pop-rockovsko sceno, vsi smo odraščali ob njegovem nepozabnem vokalu. Pevec Parnega valjka je zadnja leta preživel v Novem mestu. Kako bosta Akija v spominu ohranila njegova slovenska prijatelja Vlado Kreslin in Neisha? V oddaji je o kulturni izmenjavi na območju nekdanje Jugoslavije spregovoril najbolj prevajan slovenski pisatelj Drago Jančar, ki so ga v Srbiji objavljali v času, ko je bil v Sloveniji persona non grata.

16 min

Veliko srce za Makedonce v Sloveniji ima Ema Soleva Vardjan, ki je že več kot 30 let motor Makedonskega kulturnega društva Ljubljana. Še eno veliko srce pa je pred kratkim nehalo biti. Aki Rahimovski, umetnik makedonskih korenin, je zaznamoval hrvaško pop-rockovsko sceno, vsi smo odraščali ob njegovem nepozabnem vokalu. Pevec Parnega valjka je zadnja leta preživel v Novem mestu. Kako bosta Akija v spominu ohranila njegova slovenska prijatelja Vlado Kreslin in Neisha? V oddaji je o kulturni izmenjavi na območju nekdanje Jugoslavije spregovoril najbolj prevajan slovenski pisatelj Drago Jančar, ki so ga v Srbiji objavljali v času, ko je bil v Sloveniji persona non grata.

Mustafa Mustafić

22. 1. 2022

Mustafa Mustafić je eden izmed vodilnih direktorjev fotografije v Bosni in Hercegovini in tudi kritičen opazovalec bosansko-hercegovske sodobnosti, v kateri je zadnje čase znova pogosto slišati besedo vojna. Preverili smo, kako je videti večkulturnost na Štajerskem: pogovarjali smo se z 32-letno zdravnico, specializantko prvega letnika interne medicine v Bolnišnici Celje Ermino Begović. Spregovorila je o materinstvu na tujem med epidemijo covida 19 in o tem, kako je biti pokrita muslimanka na Slovenskem. Ne spreglejte intervjuja z reškim rockovskim glasbenikom Damirjem Urbanom, ki sklada glasbo za predstavo Matjaža Fariča Vse OK v ljubljanski Drami. Premiera bo sredi februarja.

15 min

Mustafa Mustafić je eden izmed vodilnih direktorjev fotografije v Bosni in Hercegovini in tudi kritičen opazovalec bosansko-hercegovske sodobnosti, v kateri je zadnje čase znova pogosto slišati besedo vojna. Preverili smo, kako je videti večkulturnost na Štajerskem: pogovarjali smo se z 32-letno zdravnico, specializantko prvega letnika interne medicine v Bolnišnici Celje Ermino Begović. Spregovorila je o materinstvu na tujem med epidemijo covida 19 in o tem, kako je biti pokrita muslimanka na Slovenskem. Ne spreglejte intervjuja z reškim rockovskim glasbenikom Damirjem Urbanom, ki sklada glasbo za predstavo Matjaža Fariča Vse OK v ljubljanski Drami. Premiera bo sredi februarja.

Jelena Susnick

8. 1. 2022

Naša gostja je dirigentka in glasbena pedagoginja iz Beograda Jelena Susnick, ki več kot 20 let živi in ustvarja v Ljubljani. Svoje priseljenske izkušnje je opisala v Dnevniku neke migrantke, ki je bil podlaga za opero Exodus radosti – drugo opero na svetu z migrantsko tematiko. Na Brezovici pri Ljubljani smo se prepričali, kako ob pravoslavnem božiču zaživijo stari makedonski običaji. Gledalcem smo ponudili tudi novoletni izziv: spodbudi jih lahko Maruša Orel, ki je v treh mesecih prehodila kar 1.400 kilometrov dolgo gorsko pot od Slovenije do Albanije. Oddajo NaGlas! ustvarjamo že sedem let. Hvala za zaupanje!

15 min

Naša gostja je dirigentka in glasbena pedagoginja iz Beograda Jelena Susnick, ki več kot 20 let živi in ustvarja v Ljubljani. Svoje priseljenske izkušnje je opisala v Dnevniku neke migrantke, ki je bil podlaga za opero Exodus radosti – drugo opero na svetu z migrantsko tematiko. Na Brezovici pri Ljubljani smo se prepričali, kako ob pravoslavnem božiču zaživijo stari makedonski običaji. Gledalcem smo ponudili tudi novoletni izziv: spodbudi jih lahko Maruša Orel, ki je v treh mesecih prehodila kar 1.400 kilometrov dolgo gorsko pot od Slovenije do Albanije. Oddajo NaGlas! ustvarjamo že sedem let. Hvala za zaupanje!

Maša Salopek

18. 12. 2021

V zadnji decembrski oddaji gostimo Mašo Salopek, najboljšo slaščičarko na svetu, sicer tudi magistrico hrvaškega jezika in književnosti ter bibliotekarstva. Kakšno sladico priporoča pred božičnimi in novoletnimi prazniki? V osvajanje sveta s fotografijo je iz Splita pred več kot 50 leti krenil Jadran Lazić. Robert De Niro, Bianca Jagger, David Bowie – skorajda ni zvezde, ki je prvi jugoslovanski paparac ne bi ujel v svoj objektiv. Film o Tomi Zdravkoviću podira vse rekorde: v regiji ga je v nekaj mesecih videlo več kot milijon gledalcev. Boemskega kavarniškega pevca je odigral Milan Marić, ki blesti tudi v koprodukcijski predstavi To noč sem jo videl v SNG Maribor. Prisluhnete lahko tudi pesmim Tome Zdravkovića, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja dva albuma posnel za Založbo kaset in plošč RTV Ljubljana.

15 min

V zadnji decembrski oddaji gostimo Mašo Salopek, najboljšo slaščičarko na svetu, sicer tudi magistrico hrvaškega jezika in književnosti ter bibliotekarstva. Kakšno sladico priporoča pred božičnimi in novoletnimi prazniki? V osvajanje sveta s fotografijo je iz Splita pred več kot 50 leti krenil Jadran Lazić. Robert De Niro, Bianca Jagger, David Bowie – skorajda ni zvezde, ki je prvi jugoslovanski paparac ne bi ujel v svoj objektiv. Film o Tomi Zdravkoviću podira vse rekorde: v regiji ga je v nekaj mesecih videlo več kot milijon gledalcev. Boemskega kavarniškega pevca je odigral Milan Marić, ki blesti tudi v koprodukcijski predstavi To noč sem jo videl v SNG Maribor. Prisluhnete lahko tudi pesmim Tome Zdravkovića, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja dva albuma posnel za Založbo kaset in plošč RTV Ljubljana.

Jasmina Imširović

4. 12. 2021

Predstavnica Društva SOS telefon in predsednica Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje Jasmina Imširović je spregovorila o stereotipih, ki jih mlade pripadnice etničnih skupnosti poslušajo od otroštva, to pa jim pozneje preprečuje, da bi se zoperstavile nasilnežem. V oddaji boste videli tudi pretresljiv videoposnetek proti nasilju nad ženskami. Pogovarjali smo se z igralcem Benjaminom Krnetićem, ki redno sodeluje z Goranom Vojnovićem, v predstavi Figa pa je bil tudi svetovalec za hrvaški, srbski in bosanski jezik. Preverili smo, kako Tržačani s srbskimi, hrvaškimi in slovenskimi koreninami skupaj s prijatelji z umetnostjo premagujejo covid 19: Bojan Mitrović in Marinella Miletich koncerte in razstave po zgledu Dunaja in Berlina organizirata kar v stanovanjski stavbi.

15 min

Predstavnica Društva SOS telefon in predsednica Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje Jasmina Imširović je spregovorila o stereotipih, ki jih mlade pripadnice etničnih skupnosti poslušajo od otroštva, to pa jim pozneje preprečuje, da bi se zoperstavile nasilnežem. V oddaji boste videli tudi pretresljiv videoposnetek proti nasilju nad ženskami. Pogovarjali smo se z igralcem Benjaminom Krnetićem, ki redno sodeluje z Goranom Vojnovićem, v predstavi Figa pa je bil tudi svetovalec za hrvaški, srbski in bosanski jezik. Preverili smo, kako Tržačani s srbskimi, hrvaškimi in slovenskimi koreninami skupaj s prijatelji z umetnostjo premagujejo covid 19: Bojan Mitrović in Marinella Miletich koncerte in razstave po zgledu Dunaja in Berlina organizirata kar v stanovanjski stavbi.

Želimir Žilnik

20. 11. 2021

Te dni smo znova priče pretresljivim posnetkom beguncev z belorusko-poljske meje, ki opominjajo, da migrantska kriza še zdaleč ni končana. Zato so toliko bolj zanimive pripovedi Afganistancev, ki jih v svoji najnovejši dokumentarni drami Najlepša dežela na svetu predstavlja Želimir Žilnik. O teh in drugih razmerah po svetu smo se v Portorožu pogovarjali s srbskim režiserjem slovenskega rodu Želimirjem Žilnikom. V Trstu je o edinem jugoslovanskem nobelovcu za NaGlas! spregovorila profesorica slovenščine Marija Mitrović, ki je Iva Andrića tudi osebno poznala. Potem ko so Slovenski knjižni sejem že drugič odpovedali zaradi epidemije, smo obiskali Interliber, knjižni sejem v Zagrebu. Na ljubljanski razstavi z naslovom Nisem sama smo izvedeli, česa si najbolj želijo priseljenke, ki so se ustalile v Sloveniji.

15 min

Te dni smo znova priče pretresljivim posnetkom beguncev z belorusko-poljske meje, ki opominjajo, da migrantska kriza še zdaleč ni končana. Zato so toliko bolj zanimive pripovedi Afganistancev, ki jih v svoji najnovejši dokumentarni drami Najlepša dežela na svetu predstavlja Želimir Žilnik. O teh in drugih razmerah po svetu smo se v Portorožu pogovarjali s srbskim režiserjem slovenskega rodu Želimirjem Žilnikom. V Trstu je o edinem jugoslovanskem nobelovcu za NaGlas! spregovorila profesorica slovenščine Marija Mitrović, ki je Iva Andrića tudi osebno poznala. Potem ko so Slovenski knjižni sejem že drugič odpovedali zaradi epidemije, smo obiskali Interliber, knjižni sejem v Zagrebu. Na ljubljanski razstavi z naslovom Nisem sama smo izvedeli, česa si najbolj želijo priseljenke, ki so se ustalile v Sloveniji.

Milan Ramšak Marković

6. 11. 2021

Gost v oddaji je tokrat dramaturg in scenarist Milan Ramšak Marković, ki zadnja leta živi med Ljubljano, Beogradom in Malmöjem. Izvedeli boste, zakaj je jugonostalgija nekonstruktivno čustvo, kdo so švedski čefurji in kako te imenujejo v Srbiji. V oddaji tudi o letos preminulem pesniku, pisatelju, esejistu in povezovalcu bosansko-hercegovske in slovenske kulture Josipu Ostiju. O tem »svečeniku knjige«, kakor so ga mnogi imenovali, sta spregovorila njegova prijatelja Boris A. Novak in Mirsad Begić. Slednji je po Ostijevem naročilu izdelal tudi prvi kip Srečka Kosovela v njegovem Tomaju – kraju, kjer je drugo polovico svojega življenja preživel tudi v Sarajevu rojeni Josip Osti.

15 min

Gost v oddaji je tokrat dramaturg in scenarist Milan Ramšak Marković, ki zadnja leta živi med Ljubljano, Beogradom in Malmöjem. Izvedeli boste, zakaj je jugonostalgija nekonstruktivno čustvo, kdo so švedski čefurji in kako te imenujejo v Srbiji. V oddaji tudi o letos preminulem pesniku, pisatelju, esejistu in povezovalcu bosansko-hercegovske in slovenske kulture Josipu Ostiju. O tem »svečeniku knjige«, kakor so ga mnogi imenovali, sta spregovorila njegova prijatelja Boris A. Novak in Mirsad Begić. Slednji je po Ostijevem naročilu izdelal tudi prvi kip Srečka Kosovela v njegovem Tomaju – kraju, kjer je drugo polovico svojega življenja preživel tudi v Sarajevu rojeni Josip Osti.

Đorđe Matić

23. 10. 2021

Od nikoder z ljubeznijo – tak je naslov prvega romana pisatelja, pesnika, esejista, prevajalca in publicista Đorđa Matića. V njem v Zagrebu rojeni Matić opisuje svoje življenje v pregnanstvu na Nizozemskem. Po 30 letih se je vrnil na Hrvaško. Koliko se je spremenila dežela, iz katere je odšel, koliko pa se je spremenil sam? V oddaji tudi o poklonih narodnima buditeljema iz 19. stoletja: Ljubljana je dobila spomenik hrvaškemu jezikoslovcu Ljudevitu Gaju, Zagreb pa spomenik Francetu Prešernu. Odkrili so ju ob najvišjih državnih časteh.

15 min

Od nikoder z ljubeznijo – tak je naslov prvega romana pisatelja, pesnika, esejista, prevajalca in publicista Đorđa Matića. V njem v Zagrebu rojeni Matić opisuje svoje življenje v pregnanstvu na Nizozemskem. Po 30 letih se je vrnil na Hrvaško. Koliko se je spremenila dežela, iz katere je odšel, koliko pa se je spremenil sam? V oddaji tudi o poklonih narodnima buditeljema iz 19. stoletja: Ljubljana je dobila spomenik hrvaškemu jezikoslovcu Ljudevitu Gaju, Zagreb pa spomenik Francetu Prešernu. Odkrili so ju ob najvišjih državnih časteh.

Damir Imamović

9. 10. 2021

Gost oddaje je glasbenik, skladatelj, filozof, in kot se imenuje sam, arheolog sevdaha Damir Imamović. Je predstavnik novega sevdaha, ki ima korenine prav v Sloveniji. Damir sicer prihaja iz znane sarajevske glasbene družine Imamović: njegov ded Zaim je bil priljubljen izvajalec sevdaha že v 40. in 60. letih 20. stoletja, oče Nedžad je igral basovsko kitaro. Damir je bogati družinski tradiciji dodal poseben zven z glasbilom tambur, ki je bilo delno izdelano v Mengšu. Večkrat nagrajenega Damirja Imamovića poslušajo po vsej Evropi in drugod po svetu, tudi v Indiji, Mehiki in na Kitajskem. Prisluhnite mu tudi vi.

14 min

Gost oddaje je glasbenik, skladatelj, filozof, in kot se imenuje sam, arheolog sevdaha Damir Imamović. Je predstavnik novega sevdaha, ki ima korenine prav v Sloveniji. Damir sicer prihaja iz znane sarajevske glasbene družine Imamović: njegov ded Zaim je bil priljubljen izvajalec sevdaha že v 40. in 60. letih 20. stoletja, oče Nedžad je igral basovsko kitaro. Damir je bogati družinski tradiciji dodal poseben zven z glasbilom tambur, ki je bilo delno izdelano v Mengšu. Večkrat nagrajenega Damirja Imamovića poslušajo po vsej Evropi in drugod po svetu, tudi v Indiji, Mehiki in na Kitajskem. Prisluhnite mu tudi vi.

dr. Mirjam Milharčič Hladnik

25. 9. 2021

Projekt Le z drugimi smo je v petih letih več kot deset tisočim vzgojiteljem, učiteljem in pedagoškim delavcem približal priseljence, večkulturnost in večjezičnost. Ali so dovolj občutljivi zanje? Na to vprašanje bo odgovorila strokovnjakinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU-ja dr. Mirjam Milharčič Hladnik. V Lendavi je na ogled razstava svetovno znanega hrvaškega umetnika Stephana Lupina. Ob skulpturah največ pozornosti obiskovalcev pritegnejo fotografije Micka Jaggerja in drugih znanih osebnosti iz 80 let. Kaj je skrivnost uspešnega, mešanega slovensko-črnogorskega zakona? To v oddaji razkrije Drago Marojević, ribič, gostinec, boksar in pesnik iz Pirana.

16 min

Projekt Le z drugimi smo je v petih letih več kot deset tisočim vzgojiteljem, učiteljem in pedagoškim delavcem približal priseljence, večkulturnost in večjezičnost. Ali so dovolj občutljivi zanje? Na to vprašanje bo odgovorila strokovnjakinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU-ja dr. Mirjam Milharčič Hladnik. V Lendavi je na ogled razstava svetovno znanega hrvaškega umetnika Stephana Lupina. Ob skulpturah največ pozornosti obiskovalcev pritegnejo fotografije Micka Jaggerja in drugih znanih osebnosti iz 80 let. Kaj je skrivnost uspešnega, mešanega slovensko-črnogorskega zakona? To v oddaji razkrije Drago Marojević, ribič, gostinec, boksar in pesnik iz Pirana.

Jovica Jakovac

11. 9. 2021

Enajsti september nas je vse spremenil, pravi strokovnjak za upravljanje z nepremičninami Jovica Jakovac, ki je bil ob terorističnih napadih na newyorška dvojčka pred dvajsetimi leti v Pensilvaniji. Na univerzi Temple v Filadelfiji je takrat študiral politično ekonomijo in politične vede, a ga je življenje po petnajstih letih spet zaneslo v domačo regijo. Nekaj časa je živel v Beogradu, pred sedmimi leti pa se je odločil, da se z družino preseli v Slovenijo. Meni namreč, da je Slovenija za otroke najboljša država na svetu. Ker upravlja z naložbenimi nepremičninami največje bančne skupine v regiji, Slovenijo pogosto promovira tudi med tujimi vlagatelji. V tokratni oddaji Naglas tudi o odprtem SOS telefonu za priseljenke in otroke, ki so žrtve nasilja, zdaj tudi v albanščini, bosanščini, hrvaščini, ruščini in angleščini. Za konec pa še ščepec makedonske poezije.

14 min

Enajsti september nas je vse spremenil, pravi strokovnjak za upravljanje z nepremičninami Jovica Jakovac, ki je bil ob terorističnih napadih na newyorška dvojčka pred dvajsetimi leti v Pensilvaniji. Na univerzi Temple v Filadelfiji je takrat študiral politično ekonomijo in politične vede, a ga je življenje po petnajstih letih spet zaneslo v domačo regijo. Nekaj časa je živel v Beogradu, pred sedmimi leti pa se je odločil, da se z družino preseli v Slovenijo. Meni namreč, da je Slovenija za otroke najboljša država na svetu. Ker upravlja z naložbenimi nepremičninami največje bančne skupine v regiji, Slovenijo pogosto promovira tudi med tujimi vlagatelji. V tokratni oddaji Naglas tudi o odprtem SOS telefonu za priseljenke in otroke, ki so žrtve nasilja, zdaj tudi v albanščini, bosanščini, hrvaščini, ruščini in angleščini. Za konec pa še ščepec makedonske poezije.

Vlado Kreslin

7. 8. 2021

Gost zadnjega letošnjega Naglasa je Vlado Kreslin, glasbenik, skladatelj, kantavtor in, kot ga kličejo v Sarajevu, »Slovenec, ki poje sevdalinke«. Spregovoril je o tem, kako je sevdah približal Slovencem, in se spomnil na prvi veliki koncert po vojni v Bosni in Hercegovini, leta 2000, na katerem je pesem Žute dunje zapel skupaj s skupino Indeksi. V oddaji bomo zavrteli tudi novi spot, duet Vlada Kreslina in Damirja Imamovića. Ker ima kruh poseben status na Balkanu, zlasti med prazniki, smo obiskali butično pekarno v Rožni dolini, kjer te dni diši po prazničnem kolaču. »Kruha ne naredi moka, ampak roka,« poznavalsko pravi inženir živilske tehnologije Risto Pecev, ki je v pekarni našel tudi ljubezen svojega življenja.

15 min

Gost zadnjega letošnjega Naglasa je Vlado Kreslin, glasbenik, skladatelj, kantavtor in, kot ga kličejo v Sarajevu, »Slovenec, ki poje sevdalinke«. Spregovoril je o tem, kako je sevdah približal Slovencem, in se spomnil na prvi veliki koncert po vojni v Bosni in Hercegovini, leta 2000, na katerem je pesem Žute dunje zapel skupaj s skupino Indeksi. V oddaji bomo zavrteli tudi novi spot, duet Vlada Kreslina in Damirja Imamovića. Ker ima kruh poseben status na Balkanu, zlasti med prazniki, smo obiskali butično pekarno v Rožni dolini, kjer te dni diši po prazničnem kolaču. »Kruha ne naredi moka, ampak roka,« poznavalsko pravi inženir živilske tehnologije Risto Pecev, ki je v pekarni našel tudi ljubezen svojega življenja.

Denis Avdić

26. 6. 2021

Gost oddaje je radijski voditelj, imitator, stand up komik in vrhunski šaljivec Denis Avdić, ki vsako jutro zbuja več kot 230.000 poslušalcev. Zaupal nam je tudi, zakaj rad hodi v Bosno in se še raje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril dom. Za NaGlas! je častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji, doktor Šime Ivanjko, obujal spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške. Tudi Josef Šimčik - prva žrtev osamosvajanja med pekrskimi dogodki - je bil priseljenec s Hrvaške. V oddaji tudi o sodelovanju med Nacionalnim svetom Slovencev v Srbiji in Srbskim kulturnim centrom – društvom Mihajlo Pupin iz Ljubljane, ki sta 12. junij razglasila za dan slovensko-srbskega prijateljstva. Pupinovo knjižnico v Ljubljani so prenovili in preselili.

14 min

Gost oddaje je radijski voditelj, imitator, stand up komik in vrhunski šaljivec Denis Avdić, ki vsako jutro zbuja več kot 230.000 poslušalcev. Zaupal nam je tudi, zakaj rad hodi v Bosno in se še raje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril dom. Za NaGlas! je častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji, doktor Šime Ivanjko, obujal spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške. Tudi Josef Šimčik - prva žrtev osamosvajanja med pekrskimi dogodki - je bil priseljenec s Hrvaške. V oddaji tudi o sodelovanju med Nacionalnim svetom Slovencev v Srbiji in Srbskim kulturnim centrom – društvom Mihajlo Pupin iz Ljubljane, ki sta 12. junij razglasila za dan slovensko-srbskega prijateljstva. Pupinovo knjižnico v Ljubljani so prenovili in preselili.

Natalija Radić

12. 6. 2021

Po 40 letih smo v slovenščini dobili nov prevod temeljnega dela črnogorskega pesnika in vladike Petra Petrovića Njegoša Gorski venec. Tudi naša gostja je odraščala v Črni gori: operna pevka Natalija Radić poje v ekološki operi Ramba Amadeusa. Zadnja leta živi v Ljubljani, kjer starostnikom z demenco v domu na Bokalcah pomaga z muzikoterapijo. Pesnik in fizik Dragan Mitić pa je spomin izgubil zaradi nesreče in si ga povrnil s poezijo. V Naglasu tudi novi makedonski recital, tokrat posvečen Ohridu.

15 min

Po 40 letih smo v slovenščini dobili nov prevod temeljnega dela črnogorskega pesnika in vladike Petra Petrovića Njegoša Gorski venec. Tudi naša gostja je odraščala v Črni gori: operna pevka Natalija Radić poje v ekološki operi Ramba Amadeusa. Zadnja leta živi v Ljubljani, kjer starostnikom z demenco v domu na Bokalcah pomaga z muzikoterapijo. Pesnik in fizik Dragan Mitić pa je spomin izgubil zaradi nesreče in si ga povrnil s poezijo. V Naglasu tudi novi makedonski recital, tokrat posvečen Ohridu.

Goran Vojnović

29. 5. 2021

Marko Đorđić se vrača, je naslov najnovejšega romana Gorana Vojnovića, ki je bil gost v studiu oddaje NaGlas!. Večkrat nagrajeni pisatelj, filmski režiser in kolumnist slovensko kulturo prepleta s kulturami, jeziki in navadami pripadnikov drugih narodnosti, ki tukaj živijo že desetletja. Kdaj je beseda »čefur« dovoljena, kdaj postane žaljivka? Ali je dvojezičnost oblika ustvarjalne shizofrenije? Zakaj je dokumentarec o slovenski košarkarski pravljici v Istanbulu, ki ga Vojnović te dni montira, zgodba o patriotizmu? Odgovore dobite v soboto ob 12.40. NaGlas! tudi o priseljenskih in manjšinskih avtorjih, ki že 43 let sodelujejo na prireditvi Sosed tvojega brega.

14 min

Marko Đorđić se vrača, je naslov najnovejšega romana Gorana Vojnovića, ki je bil gost v studiu oddaje NaGlas!. Večkrat nagrajeni pisatelj, filmski režiser in kolumnist slovensko kulturo prepleta s kulturami, jeziki in navadami pripadnikov drugih narodnosti, ki tukaj živijo že desetletja. Kdaj je beseda »čefur« dovoljena, kdaj postane žaljivka? Ali je dvojezičnost oblika ustvarjalne shizofrenije? Zakaj je dokumentarec o slovenski košarkarski pravljici v Istanbulu, ki ga Vojnović te dni montira, zgodba o patriotizmu? Odgovore dobite v soboto ob 12.40. NaGlas! tudi o priseljenskih in manjšinskih avtorjih, ki že 43 let sodelujejo na prireditvi Sosed tvojega brega.

Dr. Jernej Mlekuž

15. 5. 2021

Kako je burek prišel med Slovence, je v studiu pojasnil Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je nedavno objavil knjigo ABCČĆ migracij. Obiskali smo Anin dvor v Rogaški Slatini, kjer hranijo številne predmete, fotografije in spominke, ki dokazujejo vezi Slovenije z dinastijo Karađorđević. Vožnja s fičkom ni samo spomin na mladost, za Mirka Stavreva je tudi način ohranjanja romantike in harmonije v zakonu. V oddaji boste videli prispevek o inovativnih učiteljih, ki so otrokom priseljencem tudi s hrano popestrili ure slovenščine med poukom na daljavo.

15 min

Kako je burek prišel med Slovence, je v studiu pojasnil Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je nedavno objavil knjigo ABCČĆ migracij. Obiskali smo Anin dvor v Rogaški Slatini, kjer hranijo številne predmete, fotografije in spominke, ki dokazujejo vezi Slovenije z dinastijo Karađorđević. Vožnja s fičkom ni samo spomin na mladost, za Mirka Stavreva je tudi način ohranjanja romantike in harmonije v zakonu. V oddaji boste videli prispevek o inovativnih učiteljih, ki so otrokom priseljencem tudi s hrano popestrili ure slovenščine med poukom na daljavo.

dr. Sanja Cukut Krilić

1. 5. 2021

Kje so za 1. maj tuji delavci? Kaj jim prinaša novi zakon o tujcih? Zakaj se v Slovenijo priseljujejo ženske? Kaj si za praznik dela želijo sindikalisti? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjala strokovnjakinja za migracije, sociologinja dr. Sanja Cukut Krilić. V Kopru smo obiskali 90-letnega Aleksandra Vukovića, ki ruši stereotipe o Črnogorcih: najstarejši obrtnik v Sloveniji vsak dan nekaj ur popravlja čevlje v svoji mojstrski delavnici. Zaupal nam je tudi, kako je včasih praznoval praznik dela.

15 min

Kje so za 1. maj tuji delavci? Kaj jim prinaša novi zakon o tujcih? Zakaj se v Slovenijo priseljujejo ženske? Kaj si za praznik dela želijo sindikalisti? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjala strokovnjakinja za migracije, sociologinja dr. Sanja Cukut Krilić. V Kopru smo obiskali 90-letnega Aleksandra Vukovića, ki ruši stereotipe o Črnogorcih: najstarejši obrtnik v Sloveniji vsak dan nekaj ur popravlja čevlje v svoji mojstrski delavnici. Zaupal nam je tudi, kako je včasih praznoval praznik dela.

Katarina Rešek - Кукла Kesherović

17. 4. 2021

Najnovejši spot Dina Merlina in Senidah Dođi ima na YouTubu že več kot deset milijonov ogledov. Tudi po zaslugi slovenske režiserke in glasbenice Katarine Rešek z umetniškim imenom Кукла Kesherović, ki je naša gostja. Svoje ime piše v cirilici, v videospotih pa uporablja elemente bogate slovanske in balkanske dediščine. Nedavno je v Franciji s filmom Sestre zmagala na največjem festivalu kratkega filma na svetu; drugo leto ga utegnejo nominirati za oskarja. Pokazali vam bomo tudi prav posebne selfije kosovskih priseljenk, ki se uspešno vključujejo v slovensko družbo.

15 min

Najnovejši spot Dina Merlina in Senidah Dođi ima na YouTubu že več kot deset milijonov ogledov. Tudi po zaslugi slovenske režiserke in glasbenice Katarine Rešek z umetniškim imenom Кукла Kesherović, ki je naša gostja. Svoje ime piše v cirilici, v videospotih pa uporablja elemente bogate slovanske in balkanske dediščine. Nedavno je v Franciji s filmom Sestre zmagala na največjem festivalu kratkega filma na svetu; drugo leto ga utegnejo nominirati za oskarja. Pokazali vam bomo tudi prav posebne selfije kosovskih priseljenk, ki se uspešno vključujejo v slovensko družbo.

Samira Kentrić

3. 4. 2021

Samira Kentrić, vizualna umetnica, znana po svojih političnih ilustracijah, te dni upodablja 30 let slovenske osamosvojitve. Risbe bodo konec junija izšle v reviji Borec. Kaj bo na njih? Kakšna pa je videti tako imenovana nova normalnost? Obiskali smo trgovinico v ljubljanskih Fužinah, ki že 25 let ponuja okuse Balkana in se zdaj seli na splet. Svojih začetkov se je spominjal Trajče Andonov, tudi ustanovitelj MKD Ljubljana in podpornik Makedonske pravoslavne cerkve v Sloveniji. Gledalci bodo izvedeli tudi, kaj je urbani sketching, ki ga je k nam prinesel ilustrator Mitja Bokun.

15 min

Samira Kentrić, vizualna umetnica, znana po svojih političnih ilustracijah, te dni upodablja 30 let slovenske osamosvojitve. Risbe bodo konec junija izšle v reviji Borec. Kaj bo na njih? Kakšna pa je videti tako imenovana nova normalnost? Obiskali smo trgovinico v ljubljanskih Fužinah, ki že 25 let ponuja okuse Balkana in se zdaj seli na splet. Svojih začetkov se je spominjal Trajče Andonov, tudi ustanovitelj MKD Ljubljana in podpornik Makedonske pravoslavne cerkve v Sloveniji. Gledalci bodo izvedeli tudi, kaj je urbani sketching, ki ga je k nam prinesel ilustrator Mitja Bokun.

Selma Skenderović

20. 3. 2021

Čeprav ima Koprčanka Selma Skenderović komaj 19 let, že deset let piše kratke zgodbe in pesmi. Zmagala je na Festivalu mlade literature Urška, namenjenem mladim avtorjem, ki pišejo v slovenskem jeziku. Slovenščina ni Selmin materni jezik, zato je njen uspeh toliko večji. A to še ni vse: Selma uspešno študira slovenščino in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prisluhnili smo tudi makedonski poeziji in se pozanimali, kaj navdihuje mladi bosansko-hercegovski pisateljici Senko Marić in Lano Bastašić. Založba Sanje je nedavno izdala njuna romana v slovenščini. V oddaji predstavimo tudi Đorđa Petrovića, otroka z Downovim sindromom iz Niša. Zaradi te okoliščine se je družina preselila v Slovenijo. Đoleta in njegove prijatelje smo obiskali v Centru Janeza Levca v Ljubljani.

15 min

Čeprav ima Koprčanka Selma Skenderović komaj 19 let, že deset let piše kratke zgodbe in pesmi. Zmagala je na Festivalu mlade literature Urška, namenjenem mladim avtorjem, ki pišejo v slovenskem jeziku. Slovenščina ni Selmin materni jezik, zato je njen uspeh toliko večji. A to še ni vse: Selma uspešno študira slovenščino in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prisluhnili smo tudi makedonski poeziji in se pozanimali, kaj navdihuje mladi bosansko-hercegovski pisateljici Senko Marić in Lano Bastašić. Založba Sanje je nedavno izdala njuna romana v slovenščini. V oddaji predstavimo tudi Đorđa Petrovića, otroka z Downovim sindromom iz Niša. Zaradi te okoliščine se je družina preselila v Slovenijo. Đoleta in njegove prijatelje smo obiskali v Centru Janeza Levca v Ljubljani.

Dr. Peter Stanković

6. 3. 2021

Zakaj za Đorđem Balaševićem žaluje vsa nekdanja Jugoslavija? Kaj so o panonskem mornarju dejali njegovi slovenski prijatelji in oboževalci, ki so se ob njegovih pesmih zaljubljali? Zakaj se je Đole vedno znova vračal v Slovenijo? O fenomenu Balašević govorijo Vladimir Rukavina, Svetlana Slapšak, Jože Oberstar, v studiu pa kulturolog, predavatelj na FDV-ju Peter Stanković.

14 min

Zakaj za Đorđem Balaševićem žaluje vsa nekdanja Jugoslavija? Kaj so o panonskem mornarju dejali njegovi slovenski prijatelji in oboževalci, ki so se ob njegovih pesmih zaljubljali? Zakaj se je Đole vedno znova vračal v Slovenijo? O fenomenu Balašević govorijo Vladimir Rukavina, Svetlana Slapšak, Jože Oberstar, v studiu pa kulturolog, predavatelj na FDV-ju Peter Stanković.

dr. Petra Roter

20. 2. 2021

Zakaj Albanci, Črnogorci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi zahtevajo, da bi se aprila na popisu prebivalstva izrekli o svoji narodni pripadnosti? Kdo lahko zakonito zbira podatke o narodnostni pripadnosti? Da Slovenija nima ustreznih statističnih podatkov o etničnih skupnostih, je vlado pred tremi leti opozoril posebni poročevalec Združenih narodov. Zakaj sploh država potrebuje te podatke? O manjšinah in Sloveniji kot večkulturni družbi smo se pogovarjali z mednarodno strokovnjakinjo za varstvo narodnih manjšin in predavateljico na FDV-ju dr. Petro Roter.

15 min

Zakaj Albanci, Črnogorci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi zahtevajo, da bi se aprila na popisu prebivalstva izrekli o svoji narodni pripadnosti? Kdo lahko zakonito zbira podatke o narodnostni pripadnosti? Da Slovenija nima ustreznih statističnih podatkov o etničnih skupnostih, je vlado pred tremi leti opozoril posebni poročevalec Združenih narodov. Zakaj sploh država potrebuje te podatke? O manjšinah in Sloveniji kot večkulturni družbi smo se pogovarjali z mednarodno strokovnjakinjo za varstvo narodnih manjšin in predavateljico na FDV-ju dr. Petro Roter.

Dr. Jovana Mihajlović Trbovc

6. 2. 2021

Nekaj dni po smrti igralke Mire Furlan v Los Angelesu so ji someščani izkazovali spoštovanje z rožami in svečami pred njenim nekdanjim domovanjem v Zagrebu. Od kod naenkrat ta ljubezen in krokodilje solze okolja, ki je vrhunsko in večkrat nagrajeno igralko hrvaškega rodu pred 30 leti zavrglo zaradi ljubezni s Srbom? Kako se ustanove in države soočajo s temnimi platmi svoje preteklosti? Kdo se je komu opravičil in zakaj? Ali bodo izbrisani dočakali opravičilo predsednika republike in vlade? O soočanju s temnimi platmi preteklosti je v studiu spregovorila dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Ljubljani.

17 min

Nekaj dni po smrti igralke Mire Furlan v Los Angelesu so ji someščani izkazovali spoštovanje z rožami in svečami pred njenim nekdanjim domovanjem v Zagrebu. Od kod naenkrat ta ljubezen in krokodilje solze okolja, ki je vrhunsko in večkrat nagrajeno igralko hrvaškega rodu pred 30 leti zavrglo zaradi ljubezni s Srbom? Kako se ustanove in države soočajo s temnimi platmi svoje preteklosti? Kdo se je komu opravičil in zakaj? Ali bodo izbrisani dočakali opravičilo predsednika republike in vlade? O soočanju s temnimi platmi preteklosti je v studiu spregovorila dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Ljubljani.

Koraljka Čeh

23. 1. 2021

Potres v Petrinji je na noge dvignil tudi vso hrvaško skupnost pri nas: Zveza hrvaških društev v Sloveniji je s 1500 člani in s pomočjo slovenskih društev in podjetij do zdaj zbrala za 55 ton pomoči. Pomoč je zbiralo tudi Hrvaško kulturno društvo v Mariboru. Leto dni ga vodi Koraljka Čeh, ki je bila tokrat gostja v našem studiu. Spregovorila je tudi pouku na daljavo za otroke priseljence, saj dela kot knjižničarka in pomočnica ravnateljice na OŠ Janka Padežnika v Mariboru. Objavljamo tudi pretresljivo izpoved Anadele Sinanović, priseljenke iz Bosne in Hercegovine, ki se je sama učila šolanja na daljavo, da bi lahko pomagala otrokoma, ki veliko ur preživita sama doma, 11-letna hči pa je , ko je bila sama doma, po nesreči zažgala preprogo. Kdaj se bodo šole odprle za vse učence? NaGlas!

15 min

Potres v Petrinji je na noge dvignil tudi vso hrvaško skupnost pri nas: Zveza hrvaških društev v Sloveniji je s 1500 člani in s pomočjo slovenskih društev in podjetij do zdaj zbrala za 55 ton pomoči. Pomoč je zbiralo tudi Hrvaško kulturno društvo v Mariboru. Leto dni ga vodi Koraljka Čeh, ki je bila tokrat gostja v našem studiu. Spregovorila je tudi pouku na daljavo za otroke priseljence, saj dela kot knjižničarka in pomočnica ravnateljice na OŠ Janka Padežnika v Mariboru. Objavljamo tudi pretresljivo izpoved Anadele Sinanović, priseljenke iz Bosne in Hercegovine, ki se je sama učila šolanja na daljavo, da bi lahko pomagala otrokoma, ki veliko ur preživita sama doma, 11-letna hči pa je , ko je bila sama doma, po nesreči zažgala preprogo. Kdaj se bodo šole odprle za vse učence? NaGlas!

Momčilo Jorgaćević

9. 1. 2021

Gostinec Momčilo Jorgaćević - Moma je Slovencem približal leskovški žar. Znanje je prinesel iz domačih krajev, saj se je rodil blizu Leskovca. Zakaj je prav to mesto na jugu Srbije najbolj znano po jedeh z žara? Kakšne pleskavice imajo radi Slovenci? Nazadnje jih je Moma s sodelavci spekel kar 1100, in to pred Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani, kjer jih podaril zaposlenim zdravstvenim delavcem. Oddaja NaGlas! praznuje šesti rojstni dan. Ob tej priložnosti sta Sarajevčana, ki že 25 let živita v Ljubljani, arhitekt Emir Jelkić in grafični oblikovalec Miroslav Banovšek – Dado, uprizorila tekmovanje v pripravi kadaifa, bosanske slaščice, ki mnogim vzbuja prijetne spomine na otroštvo. Prisluhnili smo tudi magistru klarineta in skladatelju Goranu Bojčevskemu. Zaigral je makedonsko ljudsko pesem Zajdi, zajdi.

14 min

Gostinec Momčilo Jorgaćević - Moma je Slovencem približal leskovški žar. Znanje je prinesel iz domačih krajev, saj se je rodil blizu Leskovca. Zakaj je prav to mesto na jugu Srbije najbolj znano po jedeh z žara? Kakšne pleskavice imajo radi Slovenci? Nazadnje jih je Moma s sodelavci spekel kar 1100, in to pred Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani, kjer jih podaril zaposlenim zdravstvenim delavcem. Oddaja NaGlas! praznuje šesti rojstni dan. Ob tej priložnosti sta Sarajevčana, ki že 25 let živita v Ljubljani, arhitekt Emir Jelkić in grafični oblikovalec Miroslav Banovšek – Dado, uprizorila tekmovanje v pripravi kadaifa, bosanske slaščice, ki mnogim vzbuja prijetne spomine na otroštvo. Prisluhnili smo tudi magistru klarineta in skladatelju Goranu Bojčevskemu. Zaigral je makedonsko ljudsko pesem Zajdi, zajdi.

Aleksandra Balmazović

12. 12. 2020

Aleksandra Balmazović že vrsto let goji igralsko kariero med Slovenijo in Srbijo. Te dni je v srbščini in slovenščini zaigrala v dveh televizijskih nadaljevankah, spustila se je tudi v producentske vode in želi posneti film o Nikoli Tesli. Mile Đurđević je iz Srbije v Slovenijo prišel na študij harmonike in na sprejemnem izpitu na glasbeni akademiji v Ljubljani dosegel vseh sto točk. Obiskali smo tudi atelje akademskega slikarja Petra Beusa, Mostarčana, ki v Ljubljani živi in ustvarja že več kot 60 let. Skupaj z drugimi tukaj živečimi bosanskimi slikarji se pripravlja na razstavo slik bosanskih konj iz kobilarne v Zagorju ob Savi. Te dni je v dvojezični pesniški zbirki izšla makedonska poezija, posvečena Ohridu, drobcu iz nje lahko prisluhnete v oddaji NaGlas. Vabljeni k ogledu!

15 min

Aleksandra Balmazović že vrsto let goji igralsko kariero med Slovenijo in Srbijo. Te dni je v srbščini in slovenščini zaigrala v dveh televizijskih nadaljevankah, spustila se je tudi v producentske vode in želi posneti film o Nikoli Tesli. Mile Đurđević je iz Srbije v Slovenijo prišel na študij harmonike in na sprejemnem izpitu na glasbeni akademiji v Ljubljani dosegel vseh sto točk. Obiskali smo tudi atelje akademskega slikarja Petra Beusa, Mostarčana, ki v Ljubljani živi in ustvarja že več kot 60 let. Skupaj z drugimi tukaj živečimi bosanskimi slikarji se pripravlja na razstavo slik bosanskih konj iz kobilarne v Zagorju ob Savi. Te dni je v dvojezični pesniški zbirki izšla makedonska poezija, posvečena Ohridu, drobcu iz nje lahko prisluhnete v oddaji NaGlas. Vabljeni k ogledu!

Ivana Mandarić

28. 11. 2020

Kako preživeti v novi družbeni realnosti, smo vprašali antropologinjo in psihoterapevtko mag. Ivano Mandarić, ki se je še v najstniških letih iz Somborja preselila v Pulj, študirala je v Zagrebu, zadnjih 20 let pa delala na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Zdaj se ukvarja s transakcijsko analizo. Spoznali boste Ano Lučić Vraneš, ki je prehodila pot od novinarke v Črni gori do diplomirane medicinske sestre v Sloveniji in od začetka epidemije pomaga tudi covidnim bolnikom. Obiskali smo okrepčevalnico bratov Dželadini v Domžalah: potomca albanskih priseljencev iz Severne Makedonije hrano večkrat podarita zdravstvenim delavcem, Rdečemu križu in brezdomcem. Vabljeni tudi v svet makedonske poezije: izbrane pesmi o Ohridu recitirajo študenti makedonistike Univerze v Ljubljani.

16 min

Kako preživeti v novi družbeni realnosti, smo vprašali antropologinjo in psihoterapevtko mag. Ivano Mandarić, ki se je še v najstniških letih iz Somborja preselila v Pulj, študirala je v Zagrebu, zadnjih 20 let pa delala na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Zdaj se ukvarja s transakcijsko analizo. Spoznali boste Ano Lučić Vraneš, ki je prehodila pot od novinarke v Črni gori do diplomirane medicinske sestre v Sloveniji in od začetka epidemije pomaga tudi covidnim bolnikom. Obiskali smo okrepčevalnico bratov Dželadini v Domžalah: potomca albanskih priseljencev iz Severne Makedonije hrano večkrat podarita zdravstvenim delavcem, Rdečemu križu in brezdomcem. Vabljeni tudi v svet makedonske poezije: izbrane pesmi o Ohridu recitirajo študenti makedonistike Univerze v Ljubljani.

Inga Remeta

14. 11. 2020

Direktorica Gledališča Glej Inga Remeta, Sarajevčanka slovenskega rodu, je kot 13-letna deklica med vojno z zadnjim konvojem zbežala iz obleganega mesta. Kako so jo sprejeli v Sloveniji? Danes je uspešna kulturnica, nevladnica, producentka. Pogovarjali smo se z bosansko-hercegovskim pisateljem Farukom Šehićem. Nanj in njegovo sestro je med odraščanjem v Bosanski Krupi neizbrisno sled pustila soseda – Slovenka. O teti Greti že nastaja roman. Medtem ko koncertne dvorane samevajo, nam je glasbena družina Zorana Miteva na svojem vrtu v Logatcu zaigrala znano makedonsko ljudsko pesem Lele Jano. Prisluhnite!

15 min

Direktorica Gledališča Glej Inga Remeta, Sarajevčanka slovenskega rodu, je kot 13-letna deklica med vojno z zadnjim konvojem zbežala iz obleganega mesta. Kako so jo sprejeli v Sloveniji? Danes je uspešna kulturnica, nevladnica, producentka. Pogovarjali smo se z bosansko-hercegovskim pisateljem Farukom Šehićem. Nanj in njegovo sestro je med odraščanjem v Bosanski Krupi neizbrisno sled pustila soseda – Slovenka. O teti Greti že nastaja roman. Medtem ko koncertne dvorane samevajo, nam je glasbena družina Zorana Miteva na svojem vrtu v Logatcu zaigrala znano makedonsko ljudsko pesem Lele Jano. Prisluhnite!

Elvina Babajić

31. 10. 2020

Jutri je dan spomina na mrtve. S podjetnico in ustanoviteljico neprofitnega zavoda Pogreb ni tabu Elvino Babajić smo govorili o navadah pri pokopih pokojnikov različnih veroizpovedi, pa tudi o tem, da je spomin na mrtve pravzaprav poklon njihovemu življenju. Hrvaški pisatelj Nenad Rizvanović s svojimi zgodbami z naslovom Longplej oživlja 80. leta. Kmalu jih bomo lahko brali tudi v slovenščini. Pred razglasitvijo epidemije smo obiskali atelje slikarja in likovnega pedagoga Skenderja Bajrovića, ki se je s severa Črne gore pred 30 leti preselil v Ljubljano. Pri slikanju ga navdihujejo reke.

15 min

Jutri je dan spomina na mrtve. S podjetnico in ustanoviteljico neprofitnega zavoda Pogreb ni tabu Elvino Babajić smo govorili o navadah pri pokopih pokojnikov različnih veroizpovedi, pa tudi o tem, da je spomin na mrtve pravzaprav poklon njihovemu življenju. Hrvaški pisatelj Nenad Rizvanović s svojimi zgodbami z naslovom Longplej oživlja 80. leta. Kmalu jih bomo lahko brali tudi v slovenščini. Pred razglasitvijo epidemije smo obiskali atelje slikarja in likovnega pedagoga Skenderja Bajrovića, ki se je s severa Črne gore pred 30 leti preselil v Ljubljano. Pri slikanju ga navdihujejo reke.

Hatije Ismaili

17. 10. 2020

Naša gostja je najboljša ginekologinja in zdravnica leta 2020 Hatije Ismaili. Spregovorila bo o odraščanju med Gostivarjem in Kočevjem, študiju medicine na Reki in delu v novomeški splošni bolnišnici. Hatije Ismaili pomaga tudi pri vključevanju albanskih priseljenk v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu, ki ga je obiskala tudi naša ekipa. Pogovarjali smo se z avtorico kratkih zgodb Moj mož, makedonsko pisateljico Rumeno Bužarovsko. Zgodbe si lahko ogledate tudi na odru ljubljanske Drame v mojstrski režiji Ivane Đilas.

15 min

Naša gostja je najboljša ginekologinja in zdravnica leta 2020 Hatije Ismaili. Spregovorila bo o odraščanju med Gostivarjem in Kočevjem, študiju medicine na Reki in delu v novomeški splošni bolnišnici. Hatije Ismaili pomaga tudi pri vključevanju albanskih priseljenk v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu, ki ga je obiskala tudi naša ekipa. Pogovarjali smo se z avtorico kratkih zgodb Moj mož, makedonsko pisateljico Rumeno Bužarovsko. Zgodbe si lahko ogledate tudi na odru ljubljanske Drame v mojstrski režiji Ivane Đilas.

Dr. Vladan Rajić

3. 10. 2020

V Sloveniji dela okrog 500 tujih zdravnikov, največ iz Srbije − skoraj 200. Eden izmed njih je dr. Vladan Rajić s pediatrične klinike v Ljubljani. Na tamkajšnji medicinski fakulteti predava tudi o empatiji zdravnikov. Svet Evrope je pozval slovensko vlado, naj nemščino, hrvaščino in srbščino prizna kot manjšinske jezike. Razkrivamo, da so se pogovori z nemško govorečo skupnostjo že začeli. Slovenci med drugimi narodi najbolj poznajo Hrvate in Srbe, najbolj simpatični pa so jim Nemci, Italijani in Avstrijci. In kaj je še pokazala javnomnenjska raziskava? V NaGlasu spoznamo tudi nadarjenega Fatija Sadikaja s Kosova, ki je komaj 23-leten že doktorski študent na ekonomski fakulteti v Ljubljani.

14 min

V Sloveniji dela okrog 500 tujih zdravnikov, največ iz Srbije − skoraj 200. Eden izmed njih je dr. Vladan Rajić s pediatrične klinike v Ljubljani. Na tamkajšnji medicinski fakulteti predava tudi o empatiji zdravnikov. Svet Evrope je pozval slovensko vlado, naj nemščino, hrvaščino in srbščino prizna kot manjšinske jezike. Razkrivamo, da so se pogovori z nemško govorečo skupnostjo že začeli. Slovenci med drugimi narodi najbolj poznajo Hrvate in Srbe, najbolj simpatični pa so jim Nemci, Italijani in Avstrijci. In kaj je še pokazala javnomnenjska raziskava? V NaGlasu spoznamo tudi nadarjenega Fatija Sadikaja s Kosova, ki je komaj 23-leten že doktorski študent na ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Milada Kalezić

19. 9. 2020

Slovenka, Črnogorka, Jugoslovanka ali Štajerka? Gostja v studiu oddaje NaGlas! je slovenska filmska in gledališka igralka, dobitnica Borštnikovega prstana, najvišjega igralskega priznanja, Milada Kalezić. Pogovarjali smo se tudi z bosansko-hercegovsko režiserko Ines Tanović, avtorico filma Sin. Film v slovenski koprodukciji je kandidat za oskarja 2021. Bili smo na fotografski razstavi Marine Peran Lekić, ki sta jo zaznamovala otroštvo in kamen dalmatinskega otoka Brač. Spomnili smo se še glasbene in uporniške zapuščine punkovske skupine KUD Idijoti, o kateri so posneli dokumentarni film Tusta.

15 min

Slovenka, Črnogorka, Jugoslovanka ali Štajerka? Gostja v studiu oddaje NaGlas! je slovenska filmska in gledališka igralka, dobitnica Borštnikovega prstana, najvišjega igralskega priznanja, Milada Kalezić. Pogovarjali smo se tudi z bosansko-hercegovsko režiserko Ines Tanović, avtorico filma Sin. Film v slovenski koprodukciji je kandidat za oskarja 2021. Bili smo na fotografski razstavi Marine Peran Lekić, ki sta jo zaznamovala otroštvo in kamen dalmatinskega otoka Brač. Spomnili smo se še glasbene in uporniške zapuščine punkovske skupine KUD Idijoti, o kateri so posneli dokumentarni film Tusta.

Velibor Čolić

5. 9. 2020

Naglas je postal moja nova domovina, pravi bosansko-francoski pisatelj Velibor Čolić. Njegov Priročnik za izgnance lahko zdaj beremo tudi v slovenščini. S kosovsko-nemškim režiserjem Visarjem Morino smo se pogovarjali o filmu Eksil, ki je dobil glavno nagrado na filmskem festivalu v Sarajevu. Ljubljana bo dobila Beograjsko ulico, v srbski prestolnici pa ostaja Ljubljanska ulica, je za NaGlas! potrdil ljubljanski župan Zoran Janković.

16 min

Naglas je postal moja nova domovina, pravi bosansko-francoski pisatelj Velibor Čolić. Njegov Priročnik za izgnance lahko zdaj beremo tudi v slovenščini. S kosovsko-nemškim režiserjem Visarjem Morino smo se pogovarjali o filmu Eksil, ki je dobil glavno nagrado na filmskem festivalu v Sarajevu. Ljubljana bo dobila Beograjsko ulico, v srbski prestolnici pa ostaja Ljubljanska ulica, je za NaGlas! potrdil ljubljanski župan Zoran Janković.

Sanja Grcić

1. 9. 2020

Kako je stilizirala in uspešno predstavila avbo v New Yorku, je pojasnila slovenska modna oblikovalka, rojena v BiH Sanja Grcić. Zakaj je identiteta pomembna? Kako pripraviti zdrave praznične jedi, je svetovala mednarodno priznana mojstrica veganske kulinarike Katerina Gjorgjievska Kamala. Vsestranska glasbenica Zvezdana Novaković, ki neguje grleno petje ljudskih pesmi z Balkana in ga prepleta s sodobno glasbo, je v studiu zapela pesem Da sam bistra voda.

15 min

Kako je stilizirala in uspešno predstavila avbo v New Yorku, je pojasnila slovenska modna oblikovalka, rojena v BiH Sanja Grcić. Zakaj je identiteta pomembna? Kako pripraviti zdrave praznične jedi, je svetovala mednarodno priznana mojstrica veganske kulinarike Katerina Gjorgjievska Kamala. Vsestranska glasbenica Zvezdana Novaković, ki neguje grleno petje ljudskih pesmi z Balkana in ga prepleta s sodobno glasbo, je v studiu zapela pesem Da sam bistra voda.

Marko Tomaš

18. 7. 2020

Nimam doma razen ljubezni, je med nenehnimi potovanji spoznal največji balkanski vagabund, pesnik in kolumnist Marko Tomaš, ki je iz Zagreba prišel v naš studio. Spoznali boste beograjskega dramaturga in scenarista Milana Markovića Matthisa, ki je Fassbinderjev film priredil za slovenski gledališki hit Ali: Strah ti pojé dušo. Bili smo tudi na svečanosti Kulturnega društva Albancev Migjeni, ki jo je zaznamovala glasba ženske pevske skupine Kvali.

15 min

Nimam doma razen ljubezni, je med nenehnimi potovanji spoznal največji balkanski vagabund, pesnik in kolumnist Marko Tomaš, ki je iz Zagreba prišel v naš studio. Spoznali boste beograjskega dramaturga in scenarista Milana Markovića Matthisa, ki je Fassbinderjev film priredil za slovenski gledališki hit Ali: Strah ti pojé dušo. Bili smo tudi na svečanosti Kulturnega društva Albancev Migjeni, ki jo je zaznamovala glasba ženske pevske skupine Kvali.

Andrej Nikolaidis

4. 7. 2020

Iz Ulcinja je v studio oddaje NaGlas! prišel Andrej Nikolaidis, bosansko-hercegovsko-črnogorski in postjugoslovanski pisatelj in kolumnist grških korenin. Naš jezik ima štiri imena, pravi nekdanji Sarajevčan in prejemnik najvišjih nagrad za književnost v EU in regiji. O fenomenu Alana Forda smo se pogovarjali z Lazarjem Džamićem, avtorjem knjige Cvetličarna v hiši cvetja. V Celju smo obiskali operna pevca Boštjana Korošca in Željko Predojević, ki ju je združila opera, a smo se prepričali, da zna par zapeti tudi priljubljene zimzelene popevke.

15 min

Iz Ulcinja je v studio oddaje NaGlas! prišel Andrej Nikolaidis, bosansko-hercegovsko-črnogorski in postjugoslovanski pisatelj in kolumnist grških korenin. Naš jezik ima štiri imena, pravi nekdanji Sarajevčan in prejemnik najvišjih nagrad za književnost v EU in regiji. O fenomenu Alana Forda smo se pogovarjali z Lazarjem Džamićem, avtorjem knjige Cvetličarna v hiši cvetja. V Celju smo obiskali operna pevca Boštjana Korošca in Željko Predojević, ki ju je združila opera, a smo se prepričali, da zna par zapeti tudi priljubljene zimzelene popevke.

Marko Mandir

20. 6. 2020

Naš gost je dolgoletni predsednik Hrvaškega kulturnega društva Maribor Marko Mandir. Zakaj so se je HKDM, Konzulat RH v Mariboru in Matica Hrvatska v Mariboru ogradili od koncerta Thompsona? Kako Hrvati v Sloveniji ohranjajo svojo kulturo in jezik? V Velenju smo obiskali prostovoljko Zavoda Krog Admiro Robin, ki je zgled za vse priseljence, saj se je kot naglušna oseba hitro vključila v slovensko družbo in zdaj pri tem pomaga še drugim priseljencem. Med ameriškim Bostonom in švicarskim Cernom smo ujeli Gorana Garevskega, znanstvenika in glasbenika makedonskega rodu, zasidranega v Sloveniji.

14 min

Naš gost je dolgoletni predsednik Hrvaškega kulturnega društva Maribor Marko Mandir. Zakaj so se je HKDM, Konzulat RH v Mariboru in Matica Hrvatska v Mariboru ogradili od koncerta Thompsona? Kako Hrvati v Sloveniji ohranjajo svojo kulturo in jezik? V Velenju smo obiskali prostovoljko Zavoda Krog Admiro Robin, ki je zgled za vse priseljence, saj se je kot naglušna oseba hitro vključila v slovensko družbo in zdaj pri tem pomaga še drugim priseljencem. Med ameriškim Bostonom in švicarskim Cernom smo ujeli Gorana Garevskega, znanstvenika in glasbenika makedonskega rodu, zasidranega v Sloveniji.

Mojca Rodič

6. 6. 2020

Socialna pedagoginja Mojca Rodič je pojasnila, kako Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že 17 let uspešno pomaga učencem priseljencem. Bili smo na Podkumu, kjer Anton Dolinšek skrbi za ohranitev najstarejše avtohtone pasme konj na Balkanu – bosanskega planinskega konja. Obiskali smo razstavo srbskega modernizma v Narodni galeriji, ki so jo podaljšali do 6. septembra. Spomnili smo se nedavno umrlega norveškega in postjugoslovanskega pisatelja in prevajalca Bekima Sejranovića, ki je bil pred petimi leti naš gost. Njegove romane beremo tudi v slovenščini.

15 min

Socialna pedagoginja Mojca Rodič je pojasnila, kako Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že 17 let uspešno pomaga učencem priseljencem. Bili smo na Podkumu, kjer Anton Dolinšek skrbi za ohranitev najstarejše avtohtone pasme konj na Balkanu – bosanskega planinskega konja. Obiskali smo razstavo srbskega modernizma v Narodni galeriji, ki so jo podaljšali do 6. septembra. Spomnili smo se nedavno umrlega norveškega in postjugoslovanskega pisatelja in prevajalca Bekima Sejranovića, ki je bil pred petimi leti naš gost. Njegove romane beremo tudi v slovenščini.

Dr. Edvin Dervišević

23. 5. 2020

Naš gost je zdravnik, specialist športne medicine, prvi redni profesor iz Bosne in Hercegovine na Univerzi v Ljubljani, sicer pionir tradicionalne kitajske medicine, homeopatije in akupunkture pri nas, dr. Edvin Dervišević. V nedeljo je največji muslimanski praznik – bajram. Kako praznik pričakuje bosanska družina v Kranju? Obiskali smo prvo samostojno razstavo ilustratorke, slikarke in likovne pedagoginje Nevene Aleksovski. NaGlas! spremljajte vsako drugo soboto v novem terminu, ob 14. uri na prvem sporedu TV Slovenija.

15 min

Naš gost je zdravnik, specialist športne medicine, prvi redni profesor iz Bosne in Hercegovine na Univerzi v Ljubljani, sicer pionir tradicionalne kitajske medicine, homeopatije in akupunkture pri nas, dr. Edvin Dervišević. V nedeljo je največji muslimanski praznik – bajram. Kako praznik pričakuje bosanska družina v Kranju? Obiskali smo prvo samostojno razstavo ilustratorke, slikarke in likovne pedagoginje Nevene Aleksovski. NaGlas! spremljajte vsako drugo soboto v novem terminu, ob 14. uri na prvem sporedu TV Slovenija.

Aleksandar Popovski

9. 5. 2020

Umetniški direktor SNG Drama Maribor Aleksandar Popovski nam je v studiu povedal, kdo je zmagal v vojni proti novemu korona virusu. Veliko prostovoljno akcijo šivanja bombažnih mask za zdravstvene in socialne ustanove v Sloveniji, sta sprožili Jelena Proković in Sanja Grcić, modni oblikovalki – priseljenki. V Društvu bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan so šivali maske tudi za ljubljanske brezdomce, Zveza Srbov Slovenije pa podporo za zdravstvene delavce išče kar s spotom. Kakšne portrete je med epidemijo v Luciji ustvaril akademski slikar kosovskih korenin Gani Llalloshi? Dobrodošli znova v NaGlas!

15 min

Umetniški direktor SNG Drama Maribor Aleksandar Popovski nam je v studiu povedal, kdo je zmagal v vojni proti novemu korona virusu. Veliko prostovoljno akcijo šivanja bombažnih mask za zdravstvene in socialne ustanove v Sloveniji, sta sprožili Jelena Proković in Sanja Grcić, modni oblikovalki – priseljenki. V Društvu bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan so šivali maske tudi za ljubljanske brezdomce, Zveza Srbov Slovenije pa podporo za zdravstvene delavce išče kar s spotom. Kakšne portrete je med epidemijo v Luciji ustvaril akademski slikar kosovskih korenin Gani Llalloshi? Dobrodošli znova v NaGlas!

Vasko Atanasovski

11. 4. 2020

Jim Morrison s saksofonom – tako glasbeni kritiki imenujejo skladatelja in glasbenika Vaska Atanasovskega, ki je v studiu spregovoril o eksotiki svojega priimka v Sloveniji. Bili smo na 25. obletnici ustanovitve Makedonskega društva Ljubljana, najstarejšega združenja Makedoncev pri nas. Spoznali boste fotografa Dejana Mijovića, ki je po padcu, zaradi katerega je bil nekaj časa tetraplegik, začel raziskovati svoje črnogorske korenine.

15 min

Jim Morrison s saksofonom – tako glasbeni kritiki imenujejo skladatelja in glasbenika Vaska Atanasovskega, ki je v studiu spregovoril o eksotiki svojega priimka v Sloveniji. Bili smo na 25. obletnici ustanovitve Makedonskega društva Ljubljana, najstarejšega združenja Makedoncev pri nas. Spoznali boste fotografa Dejana Mijovića, ki je po padcu, zaradi katerega je bil nekaj časa tetraplegik, začel raziskovati svoje črnogorske korenine.

Tanja Ribič

28. 3. 2020

Tako ti je mala moja – je naslov prvega ženskega stand-up musicala v Sloveniji, ki govori o ljubezni med Slovenko in Bosancem. Kako torej ljubijo Bosanci, smo v studiu vprašali avtorico, igralko in pevko Tanjo Ribič, ki je skupaj s soprogom Brankom Đurićem zgled strpnosti pri nas. Obiskali smo vsestranskega bosanskega umetnika Ismarja Mujezinovića, ki je oblikoval plakate za filma Se spominjaš Dolly Bell in Valter brani Sarajevo ter za zimske olimpijske igre v Sarajevu. Raziskali smo tudi, kako globoko so hribi zasidrani v identiteto Slovencev in Črnogorcev. Prav ta tema je skozi različne projekte združila Zgodovinski inštitut Črne gore in Oddelek za zgodovino in geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

15 min

Tako ti je mala moja – je naslov prvega ženskega stand-up musicala v Sloveniji, ki govori o ljubezni med Slovenko in Bosancem. Kako torej ljubijo Bosanci, smo v studiu vprašali avtorico, igralko in pevko Tanjo Ribič, ki je skupaj s soprogom Brankom Đurićem zgled strpnosti pri nas. Obiskali smo vsestranskega bosanskega umetnika Ismarja Mujezinovića, ki je oblikoval plakate za filma Se spominjaš Dolly Bell in Valter brani Sarajevo ter za zimske olimpijske igre v Sarajevu. Raziskali smo tudi, kako globoko so hribi zasidrani v identiteto Slovencev in Črnogorcev. Prav ta tema je skozi različne projekte združila Zgodovinski inštitut Črne gore in Oddelek za zgodovino in geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vladan Srdić

14. 3. 2020

Družbeno angažirani plakati so zaščitni znak večkrat nagrajenega oblikovalca vizualnih komunikacij Vladana Srdića, ki ga poznavalci uvrščajo med 100 najboljših kreativcev sveta. Knjižno uspešnico Cigan, ampak najlepši smo zdaj dobili tudi v slovenščini. Kako pa je prišlo do vpliva srbskega turbo-folka na hrvaško visoko kulturo? Pogovarjali smo se z avtorjem Kristianom Novakom. V oddaji boste videli na kakšen način Forum slovanskih kultur tudi z modo ohranja slovansko tradicijo ter prisluhnili verzom Josipa Ostija.

15 min

Družbeno angažirani plakati so zaščitni znak večkrat nagrajenega oblikovalca vizualnih komunikacij Vladana Srdića, ki ga poznavalci uvrščajo med 100 najboljših kreativcev sveta. Knjižno uspešnico Cigan, ampak najlepši smo zdaj dobili tudi v slovenščini. Kako pa je prišlo do vpliva srbskega turbo-folka na hrvaško visoko kulturo? Pogovarjali smo se z avtorjem Kristianom Novakom. V oddaji boste videli na kakšen način Forum slovanskih kultur tudi z modo ohranja slovansko tradicijo ter prisluhnili verzom Josipa Ostija.

Nina Dragičević

15. 2. 2020

Ljubav reče greva, pravi pisateljica, skladateljica in sociologinja Nina Dragičević. O čem sanjajo priseljenci, ki že desetletja prihajajo iz Bosne v Slovenijo, nam je zaupal Smail Dautović. Vasko Atanasovski nam je pokazal, kako lahko glasbenik zaigra poezijo. Spoznali boste Ota Horvata, prevajalca in pisatelja iz Novega Sada, ki je živel na Madžarskem in v Nemčiji, trenutno pa je njegov dom v Italiji.

16 min

Ljubav reče greva, pravi pisateljica, skladateljica in sociologinja Nina Dragičević. O čem sanjajo priseljenci, ki že desetletja prihajajo iz Bosne v Slovenijo, nam je zaupal Smail Dautović. Vasko Atanasovski nam je pokazal, kako lahko glasbenik zaigra poezijo. Spoznali boste Ota Horvata, prevajalca in pisatelja iz Novega Sada, ki je živel na Madžarskem in v Nemčiji, trenutno pa je njegov dom v Italiji.

Igor Bizimoski

1. 2. 2020

Kako svojo identiteto v Sloveniji ohranjajo Makedonci? Kako zveni etno skupina DeDer? Kako so videti karikature Celjana Milana Alaševića? Naš gost bo sekretar Zveze makedonskih društev v Sloveniji Igor Bizimoski. Skupina DeDer ohranja bosansko-hercegovsko pevsko in modno tradicijo. Pevke na nastopih nosijo oblačila, nastala pod mentorstvom modne oblikovalke Sare Mikuž. Bili smo na njihovem koncertu v Velenju. V Celju pa smo obiskali znanega karikaturista Milana Alaševića.

15 min

Kako svojo identiteto v Sloveniji ohranjajo Makedonci? Kako zveni etno skupina DeDer? Kako so videti karikature Celjana Milana Alaševića? Naš gost bo sekretar Zveze makedonskih društev v Sloveniji Igor Bizimoski. Skupina DeDer ohranja bosansko-hercegovsko pevsko in modno tradicijo. Pevke na nastopih nosijo oblačila, nastala pod mentorstvom modne oblikovalke Sare Mikuž. Bili smo na njihovem koncertu v Velenju. V Celju pa smo obiskali znanega karikaturista Milana Alaševića.

Marko Sladojević

18. 1. 2020

Zveza Srbov Slovenije poziva starše, naj do 20. januarja prijavijo otroke k dopolnilnemu pouku srbščine. V medijski kampanji jim pomagajo tudi znani Slovenci Tomaž Kavčič, Raša Nesterović in drugi. Zakaj je po že kultnem filmu Balkanski špijon, velik uspeh v regiji doživela tudi istoimenska gledališka predstava? Bili smo v Novi Gorici na razstavi slik, ki jih je navdihnila Soča, organiziralo pa jo je MKD Ohridski biseri Nova Gorica.

14 min

Zveza Srbov Slovenije poziva starše, naj do 20. januarja prijavijo otroke k dopolnilnemu pouku srbščine. V medijski kampanji jim pomagajo tudi znani Slovenci Tomaž Kavčič, Raša Nesterović in drugi. Zakaj je po že kultnem filmu Balkanski špijon, velik uspeh v regiji doživela tudi istoimenska gledališka predstava? Bili smo v Novi Gorici na razstavi slik, ki jih je navdihnila Soča, organiziralo pa jo je MKD Ohridski biseri Nova Gorica.

Petar Đorčevski

4. 1. 2020

Umetniški vodja ljubljanskega baleta je pojasnil, kako se je zaljubil v balet. Prisluhnili smo flavti 14-letne Jane Ilić in pokukali v skrivnosti bosanskih piramid. Petar Đorčevski je svoje prve baletne korake naredil v baletni šoli Luja Daviča v Beogradu, izpopolnjeval se je na Dunaju in v Baletni šoli princese Grace v Monaku. Kot baletni solist nastopa v hit predstavi Veliki Gatsby. Danes 14-letna Jana Ilić je kot desetletna deklica navdušila občinstvo v Carnegie Hallu v New Yorku, prvi solistični koncert v Ljubljani pa bo imela 28. februarja. Dr. Semir Osmanagić je pojasnil, zakaj posebna energija bosanskih piramid številne Slovence privlači v Visoko v osrednji Bosni.

13 min

Umetniški vodja ljubljanskega baleta je pojasnil, kako se je zaljubil v balet. Prisluhnili smo flavti 14-letne Jane Ilić in pokukali v skrivnosti bosanskih piramid. Petar Đorčevski je svoje prve baletne korake naredil v baletni šoli Luja Daviča v Beogradu, izpopolnjeval se je na Dunaju in v Baletni šoli princese Grace v Monaku. Kot baletni solist nastopa v hit predstavi Veliki Gatsby. Danes 14-letna Jana Ilić je kot desetletna deklica navdušila občinstvo v Carnegie Hallu v New Yorku, prvi solistični koncert v Ljubljani pa bo imela 28. februarja. Dr. Semir Osmanagić je pojasnil, zakaj posebna energija bosanskih piramid številne Slovence privlači v Visoko v osrednji Bosni.

Irena Vujčić Pavlović

7. 12. 2019

Nacionalizem je predvsem paranoja – to je samo eno izmed močnih sporočil pisatelja Danila Kiša, ki velja tudi 30 let po smrti avtorja Enciklopedije mrtvih in Grobnice za Borisa Davidoviča. V Sloveniji spomin na Danila Kiša skoraj deset let neguje Srbski kulturni center (SKC) Danilo Kiš, letos z razstavo in projektom Manjšine na mreži. O manjšinski kulturni politiki smo se pogovarjali z vodjo projektov SKC Danilo Kiš Ireno Vujčić Pavlović. Sprehodili smo se mimo koprskih palač, ki so jih od 13. stoletja naprej gradili Albanci in spili kavo z Marijo Tul, »mamo kave Barcaffe«. Prisluhnili smo tudi verzom bosanskega pesnika in pisatelja Josipa Ostija.

15 min

Nacionalizem je predvsem paranoja – to je samo eno izmed močnih sporočil pisatelja Danila Kiša, ki velja tudi 30 let po smrti avtorja Enciklopedije mrtvih in Grobnice za Borisa Davidoviča. V Sloveniji spomin na Danila Kiša skoraj deset let neguje Srbski kulturni center (SKC) Danilo Kiš, letos z razstavo in projektom Manjšine na mreži. O manjšinski kulturni politiki smo se pogovarjali z vodjo projektov SKC Danilo Kiš Ireno Vujčić Pavlović. Sprehodili smo se mimo koprskih palač, ki so jih od 13. stoletja naprej gradili Albanci in spili kavo z Marijo Tul, »mamo kave Barcaffe«. Prisluhnili smo tudi verzom bosanskega pesnika in pisatelja Josipa Ostija.

Dana Budisavljević

23. 11. 2019

Naša gostja je bila zmagovalka filmskega festivala v Pulju, režiserka Dana Budisavljević. Je prva ženska, ki si je po letu 1957 prislužila zlato areno za režijo, in sicer z igrano-dokumentarnim filmom Dnevnik Diane Budisavljević. To je nekakšen hrvaški Schindlerjev seznam, saj je bila zgodba o Avstrijki, ki je v NDH rešila 10.000 srbskih otrok iz Jasenovca, skoraj neznana. Iz pozabe jo je potegnila prav režiserka Dana Budisavljević s skoraj enakim imenom kot junakinja filma – Diana Budisavljević. V oddaji boste spoznali tudi kuharja iz Črne gore Komnena Bakića in akademsko keramičarko iz Beograda Bojano Ristevski – oba zdaj domujeta v Ljubljani.

16 min

Naša gostja je bila zmagovalka filmskega festivala v Pulju, režiserka Dana Budisavljević. Je prva ženska, ki si je po letu 1957 prislužila zlato areno za režijo, in sicer z igrano-dokumentarnim filmom Dnevnik Diane Budisavljević. To je nekakšen hrvaški Schindlerjev seznam, saj je bila zgodba o Avstrijki, ki je v NDH rešila 10.000 srbskih otrok iz Jasenovca, skoraj neznana. Iz pozabe jo je potegnila prav režiserka Dana Budisavljević s skoraj enakim imenom kot junakinja filma – Diana Budisavljević. V oddaji boste spoznali tudi kuharja iz Črne gore Komnena Bakića in akademsko keramičarko iz Beograda Bojano Ristevski – oba zdaj domujeta v Ljubljani.

Anton Baloh

9. 11. 2019

Samo v tem šolskem letu se je prvič v klopi slovenskih osnovnih šol usedlo kar 1.700 priseljencev. Vključevanje otrok-priseljencev je vrsto let temeljilo na projektih in dobri volji posameznih učiteljev, a kaže, da se je država končno sistematično lotila izzivov priseljevanja. Kaj točno prinaša nov pravilnik za osnovne šole za učence-tujce, je v studiu pojasnil Anton Baloh z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Bosanski glasbenik Avdo Lemeš je predstavil glasbilo saz, ob katerem sevdalinke najbolje zvenijo. V kar štirih jezikih smo se pogovorili o ljubezni.

14 min

Samo v tem šolskem letu se je prvič v klopi slovenskih osnovnih šol usedlo kar 1.700 priseljencev. Vključevanje otrok-priseljencev je vrsto let temeljilo na projektih in dobri volji posameznih učiteljev, a kaže, da se je država končno sistematično lotila izzivov priseljevanja. Kaj točno prinaša nov pravilnik za osnovne šole za učence-tujce, je v studiu pojasnil Anton Baloh z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Bosanski glasbenik Avdo Lemeš je predstavil glasbilo saz, ob katerem sevdalinke najbolje zvenijo. V kar štirih jezikih smo se pogovorili o ljubezni.

Dr. Tamara Pavasović Trošt

26. 10. 2019

Na jutrišnjem Ljubljanskem maratonu bo tekla tudi naša današnja gostja, predavateljica sociologije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani doc. dr. Tamara Pavasović Trošt. Doktorirala je na Harvardu, predavala na Princetonu. Kako se kot strokovnjakinja za stereotipe proti njim bojuje pred okenci ljubljanske upravne enote? Kaj je zapisala v znanstvenem članku o nacionalizmu, ki ga je lani nagradila prestižna ugledna Londonska šola za ekonomske in politične vede? Kako ohranja spomin na pokojnega soproga Roka Trošta? To so samo nekatera izmed vprašanj, ki smo ji zastavili v studiu. Prisluhnite tudi ljudskim pesmam Fijolic Medžimurskega folklornega društva Ljubljana in preverite, zakaj vse več mladih iz Črne gore študira v Sloveniji.

14 min

Na jutrišnjem Ljubljanskem maratonu bo tekla tudi naša današnja gostja, predavateljica sociologije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani doc. dr. Tamara Pavasović Trošt. Doktorirala je na Harvardu, predavala na Princetonu. Kako se kot strokovnjakinja za stereotipe proti njim bojuje pred okenci ljubljanske upravne enote? Kaj je zapisala v znanstvenem članku o nacionalizmu, ki ga je lani nagradila prestižna ugledna Londonska šola za ekonomske in politične vede? Kako ohranja spomin na pokojnega soproga Roka Trošta? To so samo nekatera izmed vprašanj, ki smo ji zastavili v studiu. Prisluhnite tudi ljudskim pesmam Fijolic Medžimurskega folklornega društva Ljubljana in preverite, zakaj vse več mladih iz Črne gore študira v Sloveniji.

dr. Marina Lukšič Hacin

28. 9. 2019

Kaj je vlada zapisala v prvi migracijski strategiji? Čigava skrb so priseljenci? Kako so se zadeve lotili na Švedskem, smo vprašali strokovnjakinjo z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof. dr. Marino Lukšič Hacin. Obiskali smo Ljudsko univerzo na Jesenicah, kjer so v zadnjih dveh letih organizirali praktične jezikovne delavnice za več kot 200 priseljencev. Miklavž Komelj bo v slovenščino prepesnil Gorski venec največjega črnogorskega pesnika Petra Petrovića Njegoša. Kako je črna komedija Leto opice prvič združila filmske producente iz Srbije, Kosova, Makedonije in Slovenije?

14 min

Kaj je vlada zapisala v prvi migracijski strategiji? Čigava skrb so priseljenci? Kako so se zadeve lotili na Švedskem, smo vprašali strokovnjakinjo z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof. dr. Marino Lukšič Hacin. Obiskali smo Ljudsko univerzo na Jesenicah, kjer so v zadnjih dveh letih organizirali praktične jezikovne delavnice za več kot 200 priseljencev. Miklavž Komelj bo v slovenščino prepesnil Gorski venec največjega črnogorskega pesnika Petra Petrovića Njegoša. Kako je črna komedija Leto opice prvič združila filmske producente iz Srbije, Kosova, Makedonije in Slovenije?

Saša Tabaković

14. 9. 2019

V stotem NaGlasu, edini TV-oddaji za skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, bo gost filmski in gledališki igralec Saša Tabaković, ki ima kar dva materna jezika – slovenščino in srbščino. Borštnikov nagrajenec priznava, da bi se dolgočasil, če bi bil samo Slovenec, saj močno čuti svoje bosanske in srbske korenine. Rad zapoje tudi sevdalinko. V jubilejni oddaji gostimo kitarski Duo Aritmija, posnetke z voščili pa so nam ob 100. oddaji poslali Tanja Ribič, Tomislav Jovanović Tokac, Vlatko Stefanovski, Challe Salle, Zlatan Čordić Zlatko in drugi. Vabljeni k ogledu 100. oddaje NaGlas!

15 min

V stotem NaGlasu, edini TV-oddaji za skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, bo gost filmski in gledališki igralec Saša Tabaković, ki ima kar dva materna jezika – slovenščino in srbščino. Borštnikov nagrajenec priznava, da bi se dolgočasil, če bi bil samo Slovenec, saj močno čuti svoje bosanske in srbske korenine. Rad zapoje tudi sevdalinko. V jubilejni oddaji gostimo kitarski Duo Aritmija, posnetke z voščili pa so nam ob 100. oddaji poslali Tanja Ribič, Tomislav Jovanović Tokac, Vlatko Stefanovski, Challe Salle, Zlatan Čordić Zlatko in drugi. Vabljeni k ogledu 100. oddaje NaGlas!

Judita Franković Brdar

13. 8. 2019

Kar 27 let po izbrisu si v kinih lahko ogledamo slovenski film o najbolj množični kršitvi človekovih pravic pri nas. Izbrisano je odlično zaigrala hrvaška igralka Judita Franković Brdar, ki smo jo v studiu vprašali, ali se je težko naučila slovensko. Spregovorili smo tudi o tem, kako s filmskim snemalcem Marko Brdarjem živita med Zagrebom in Ljubljano. Igralec Robert Korošec najraje poje kot Tifa iz Bijelega Dugmeta, nastopa pa tudi v prvi slovenski uprizoritvi musicala Addamsovi v MGL-u. Spoznali boste akademskega grafičnega oblikovalca Admirja Ganića, Sarajevčana, ki je narisal sevdah in je slaba tri leta vodja Ateljeja Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani.

15 min

Kar 27 let po izbrisu si v kinih lahko ogledamo slovenski film o najbolj množični kršitvi človekovih pravic pri nas. Izbrisano je odlično zaigrala hrvaška igralka Judita Franković Brdar, ki smo jo v studiu vprašali, ali se je težko naučila slovensko. Spregovorili smo tudi o tem, kako s filmskim snemalcem Marko Brdarjem živita med Zagrebom in Ljubljano. Igralec Robert Korošec najraje poje kot Tifa iz Bijelega Dugmeta, nastopa pa tudi v prvi slovenski uprizoritvi musicala Addamsovi v MGL-u. Spoznali boste akademskega grafičnega oblikovalca Admirja Ganića, Sarajevčana, ki je narisal sevdah in je slaba tri leta vodja Ateljeja Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani.

Marko Vidojković

27. 7. 2019

Jugoslavija kot visoko tehnološko razvita družba, v kateri je na oblasti Ante Marković?! Sliši se kot znanstvena fantastika, kar tudi je. Gre za uspešnico Res vam hvala srbskega pisatelja, novinarja in aktivista Marka Vidojkovića, ki so jo prevedli v slovenščino. Z avtorjem smo se pogovarjali tudi o protivladnih demonstracij v Srbiji, saj je Vidojković eden od vidnejših obrazov protestov proti predsedniku Aleksandru Vučiću. V oddaji boste spoznali trenerko bodočih košarkarskih zvezdnic na slovenskem parketu in nekdanjo uspešno košarkarico s Kosova Shemsije Tolaj. Obiskali smo umetnico Katinko Dimkarosko, ki svojo kreativnost izraža skozi glasbo in oblikovanje oblačil, predvsem pa nadaljuje delo svojega očeta Ljubena Dimkaroskega, ki je zaslovel kot izvajalec na kopijo neandertalske piščali. Bili smo tudi na 74. rojstnem dnevu bosansko-hercegovskega in slovenskega pesnika in pisatelja Josipa Ostija v društvu Ljiljan.

15 min

Jugoslavija kot visoko tehnološko razvita družba, v kateri je na oblasti Ante Marković?! Sliši se kot znanstvena fantastika, kar tudi je. Gre za uspešnico Res vam hvala srbskega pisatelja, novinarja in aktivista Marka Vidojkovića, ki so jo prevedli v slovenščino. Z avtorjem smo se pogovarjali tudi o protivladnih demonstracij v Srbiji, saj je Vidojković eden od vidnejših obrazov protestov proti predsedniku Aleksandru Vučiću. V oddaji boste spoznali trenerko bodočih košarkarskih zvezdnic na slovenskem parketu in nekdanjo uspešno košarkarico s Kosova Shemsije Tolaj. Obiskali smo umetnico Katinko Dimkarosko, ki svojo kreativnost izraža skozi glasbo in oblikovanje oblačil, predvsem pa nadaljuje delo svojega očeta Ljubena Dimkaroskega, ki je zaslovel kot izvajalec na kopijo neandertalske piščali. Bili smo tudi na 74. rojstnem dnevu bosansko-hercegovskega in slovenskega pesnika in pisatelja Josipa Ostija v društvu Ljiljan.

Zlatan Čordić Zlatko

13. 7. 2019

»Ne gre samo za to, da smo bili čefurji, Fužine so bile zanimiv kraj, ker so tam skupaj živeli pripadniki raznih slojev,« se je odraščanja v večnarodnostni ljubljanski soseski spomnil pisatelj, scenarist, režiser in kolumnist Goran Vojnović, ki je najprej z romanom, potem pa še s filmom Čefurji raus prvi v Sloveniji v literarnem in filmskem jeziku upodobil odraščanje druge generacije priseljencev. Gost v studiu raper Zlatko je zatrdil: »Nisem priseljenec. Dovolite mi, da sam povem, kdo sem in kaj sem. Rojen sem v Ljubljani v času skupne države Jugoslavije. Počutim se kot Zemljan«. Anto Bartulović je včasih izdeloval Štafete mladosti in številne pripomočke za slepe otroke, danes pa iz Ljubljane na Barčašijo pošilja uhane v obliki džezvic, ki jih tudi sam izdeluje. Preverili smo tudi, zakaj je pogled portretirancev Ivane Kobilca navdihnil akademsko slikarko Aleksandro Atanasovsko.

14 min

»Ne gre samo za to, da smo bili čefurji, Fužine so bile zanimiv kraj, ker so tam skupaj živeli pripadniki raznih slojev,« se je odraščanja v večnarodnostni ljubljanski soseski spomnil pisatelj, scenarist, režiser in kolumnist Goran Vojnović, ki je najprej z romanom, potem pa še s filmom Čefurji raus prvi v Sloveniji v literarnem in filmskem jeziku upodobil odraščanje druge generacije priseljencev. Gost v studiu raper Zlatko je zatrdil: »Nisem priseljenec. Dovolite mi, da sam povem, kdo sem in kaj sem. Rojen sem v Ljubljani v času skupne države Jugoslavije. Počutim se kot Zemljan«. Anto Bartulović je včasih izdeloval Štafete mladosti in številne pripomočke za slepe otroke, danes pa iz Ljubljane na Barčašijo pošilja uhane v obliki džezvic, ki jih tudi sam izdeluje. Preverili smo tudi, zakaj je pogled portretirancev Ivane Kobilca navdihnil akademsko slikarko Aleksandro Atanasovsko.

Amir Muratović

29. 6. 2019

Medtem ko se je prva generacija priseljencev trudila čim bolj asimilirati, je druga generacija med odraščanjem odkrila nov svet in iskala svoje korenine, pravi Amir Muratović, scenarist in režiser številnih filmov s priseljensko tematiko. V studiu smo ga vprašali tudi, zakaj je bilo Sarajevo pomembno za Ivana Cankarja, saj je nazadnje ustvaril igrano-dokumentarni film Cankar. V oddaji predstavljamo kiparja bosanskih korenin Edina Šćuka, ki je na povabilo Slovenske vojske upodobil največjega slovenskega pisatelja v vojašnici na Vrhniki. V NaGlasu! smo spregovorili tudi o mladi slovenski vizualni umetnici Kaji Avberšek, ki jo je navdihnila popevka Lepe Brene Mile voli disko.

15 min

Medtem ko se je prva generacija priseljencev trudila čim bolj asimilirati, je druga generacija med odraščanjem odkrila nov svet in iskala svoje korenine, pravi Amir Muratović, scenarist in režiser številnih filmov s priseljensko tematiko. V studiu smo ga vprašali tudi, zakaj je bilo Sarajevo pomembno za Ivana Cankarja, saj je nazadnje ustvaril igrano-dokumentarni film Cankar. V oddaji predstavljamo kiparja bosanskih korenin Edina Šćuka, ki je na povabilo Slovenske vojske upodobil največjega slovenskega pisatelja v vojašnici na Vrhniki. V NaGlasu! smo spregovorili tudi o mladi slovenski vizualni umetnici Kaji Avberšek, ki jo je navdihnila popevka Lepe Brene Mile voli disko.

Dr. Vesna Bajić Stojiljković

15. 6. 2019

Etnomuzikologinja in etnokoreologinja dr. Vesna Bajić Stojiljković je leta 2007 ustanovila Akademsko kulturno umetniško društvo Kolo v Kopru, danes pa predava na Univerzi Alma Mater Europea v Ljubljani in Mariboru. Je tudi predstavnica novoustanovljene Zveze Srbov Slovenije v svetu slovenske vlade za vprašanja narodnih skupnosti SFRJ. Po 25 letih razpršenega delovanja v številnih društvih in zvezah so se namreč slovenski Srbi združili v eno krovno organizacijo - Zvezo Srbov Slovenije. Predsednik je postal odvetnik Marko Sladojević. Bili smo na slavnostni 30. obletnici prvega albanskega kulturnega društva v Ljubljani Migjeni. Skočili smo tudi na Bjelašnico, kjer sta film o tradicionalnem načinu življenja na najvišje ležeči vasici v Bosni in Hercegovini posnela slovenska etnologa Manca Filak in Žiga Gorišek.

14 min

Etnomuzikologinja in etnokoreologinja dr. Vesna Bajić Stojiljković je leta 2007 ustanovila Akademsko kulturno umetniško društvo Kolo v Kopru, danes pa predava na Univerzi Alma Mater Europea v Ljubljani in Mariboru. Je tudi predstavnica novoustanovljene Zveze Srbov Slovenije v svetu slovenske vlade za vprašanja narodnih skupnosti SFRJ. Po 25 letih razpršenega delovanja v številnih društvih in zvezah so se namreč slovenski Srbi združili v eno krovno organizacijo - Zvezo Srbov Slovenije. Predsednik je postal odvetnik Marko Sladojević. Bili smo na slavnostni 30. obletnici prvega albanskega kulturnega društva v Ljubljani Migjeni. Skočili smo tudi na Bjelašnico, kjer sta film o tradicionalnem načinu življenja na najvišje ležeči vasici v Bosni in Hercegovini posnela slovenska etnologa Manca Filak in Žiga Gorišek.

Dr. Martin Berishaj

1. 6. 2019

Albanci so v 15. stoletju ustvarili mestno jedro Kopra, Miklošič, Nahtigal, Čop so bili albanologi, ob koncu 80ih pa so Albanci prav med Slovenci pridobili prvega političnega zaveznika znotraj Jugoslavije, navaja globoke vezi med narodoma dr. Martin Berishaj, eden od ustanoviteljev prvega albanskega kulturnega društva Migjeni v Ljubljani, ki junija praznuje 30 let delovanja. V Novem mestu smo se pogovarjali z znanim hrvaškim pisateljem in kolumnistom Renatom Baretićem ter obiskali Glasbeni atelje Tartini – prvo zasebno glasbeno šolo v Sloveniji, ki jo je skupaj s soprogom ustanovila Vildana Repše, hči najbolj znanega bosansko-hercegovskega skladatelja Avda Smailovića.

14 min

Albanci so v 15. stoletju ustvarili mestno jedro Kopra, Miklošič, Nahtigal, Čop so bili albanologi, ob koncu 80ih pa so Albanci prav med Slovenci pridobili prvega političnega zaveznika znotraj Jugoslavije, navaja globoke vezi med narodoma dr. Martin Berishaj, eden od ustanoviteljev prvega albanskega kulturnega društva Migjeni v Ljubljani, ki junija praznuje 30 let delovanja. V Novem mestu smo se pogovarjali z znanim hrvaškim pisateljem in kolumnistom Renatom Baretićem ter obiskali Glasbeni atelje Tartini – prvo zasebno glasbeno šolo v Sloveniji, ki jo je skupaj s soprogom ustanovila Vildana Repše, hči najbolj znanega bosansko-hercegovskega skladatelja Avda Smailovića.

Mira Šemić

18. 5. 2019

Slovenijo je postavila na kulinarični zemljevid sveta, je sommelierka tretje stopnje in edina ženska na Balkanu, ki se ponaša z nazivom vinska akademikinja. Posveča se tudi izobraževanju natakarjev – poklicu, ki pri nas izginja. V studiu smo Miro Šemić vprašali, kako je postala uspešna ženska v moškem poslu. Igralka Sandra Silađev je zaslovela z ženskim likom Dinje. Njeni posnetki so prava spletna senzacija, ki spravlja v dobro voljo na sto tisoče ljudi, s stand-up komičarko iz Beograda smo se pogovarjali po odmevnih nastopih v Mariboru in Ljubljani. V oddaji boste spoznali tudi mojstrico modnih pričesk Asko Kajtazović, ki se je kot deklica iz Bihaća preselila v Slovenijo in zdaj živi svoje sanje.

15 min

Slovenijo je postavila na kulinarični zemljevid sveta, je sommelierka tretje stopnje in edina ženska na Balkanu, ki se ponaša z nazivom vinska akademikinja. Posveča se tudi izobraževanju natakarjev – poklicu, ki pri nas izginja. V studiu smo Miro Šemić vprašali, kako je postala uspešna ženska v moškem poslu. Igralka Sandra Silađev je zaslovela z ženskim likom Dinje. Njeni posnetki so prava spletna senzacija, ki spravlja v dobro voljo na sto tisoče ljudi, s stand-up komičarko iz Beograda smo se pogovarjali po odmevnih nastopih v Mariboru in Ljubljani. V oddaji boste spoznali tudi mojstrico modnih pričesk Asko Kajtazović, ki se je kot deklica iz Bihaća preselila v Slovenijo in zdaj živi svoje sanje.

dr. Tanja Petrović

4. 5. 2019

Čeprav je minilo 39 let, se vsak še vedno spominja, kje je bil 4.maja 1980, ko je v UKC Ljubljana umrl nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Zakaj je temu tako? Pojasnila ima predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU dr. Tanja Petrović. Posneli smo sobo, v kateri so Tita zdravili, njegov zdravstveni karton in obdukcijski zapisnik pa sta znova skrbno varovana skrivnost. Bili smo na 80-letnici legendarnega trenerja Tonija Bolkoviča, ko se mu je poklonila vsa gimnastična Slovenija. Ljubljanski teden mode je že desetič zapored privabil uveljavljene oblikovalce iz Slovenije, regije, in letos tudi Avstrije. Žirijo pa je prepričala Beograjčanka Gala Borović, ki ji je zmaga v Ljubljani odprla tudi vrata v Londonu.

15 min

Čeprav je minilo 39 let, se vsak še vedno spominja, kje je bil 4.maja 1980, ko je v UKC Ljubljana umrl nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Zakaj je temu tako? Pojasnila ima predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU dr. Tanja Petrović. Posneli smo sobo, v kateri so Tita zdravili, njegov zdravstveni karton in obdukcijski zapisnik pa sta znova skrbno varovana skrivnost. Bili smo na 80-letnici legendarnega trenerja Tonija Bolkoviča, ko se mu je poklonila vsa gimnastična Slovenija. Ljubljanski teden mode je že desetič zapored privabil uveljavljene oblikovalce iz Slovenije, regije, in letos tudi Avstrije. Žirijo pa je prepričala Beograjčanka Gala Borović, ki ji je zmaga v Ljubljani odprla tudi vrata v Londonu.

Nudžejma Softić

9. 3. 2019

Sarajevčanka Nudžejma Softić je prva ženska v Evropi, ki je pretekla maraton s hidžabom in se udeležila triatlona. S tekom, plavanjem in kolesarjenjem uspešno celi vojne rane, čustvene izgube in se zoperstavlja stereotipom v družbi. Zato jo mnogi z razlogom kličejo železna Nudži! O športu in stereotipih je spregovorila v studiu NaGlasa! V oddaji boste izvedeli tudi, zakaj si je mlada glasbenica Katarina Rešek nadela umetniško ime Kukla, ki ga piše v cirilici? V rubriki Klepetamo smo govorili o lesenih obuvalih, ki so jih upesnili celo v sevdalinkah.

15 min

Sarajevčanka Nudžejma Softić je prva ženska v Evropi, ki je pretekla maraton s hidžabom in se udeležila triatlona. S tekom, plavanjem in kolesarjenjem uspešno celi vojne rane, čustvene izgube in se zoperstavlja stereotipom v družbi. Zato jo mnogi z razlogom kličejo železna Nudži! O športu in stereotipih je spregovorila v studiu NaGlasa! V oddaji boste izvedeli tudi, zakaj si je mlada glasbenica Katarina Rešek nadela umetniško ime Kukla, ki ga piše v cirilici? V rubriki Klepetamo smo govorili o lesenih obuvalih, ki so jih upesnili celo v sevdalinkah.

NaGlas! Zorana Baković

23. 2. 2019

V studiu je bila naša gostja dolgoletna dopisnica Dela s Kitajske Zorana Baković, ki je zadnja leta razpeta med Beogradom, Zagrebom in Dunajem. Ker je klasično kitajsko književnost diplomirala v Šanghaju, kitajščino govori brez naglasa in je o posameznih dogodkih na Kitajskem poročala prva na svetu. Čeprav za razliko od Kitajske, pri nas socializma ni več, pa spomini na delovne akcije še živijo. Se spominjaš Šamac – Sarajeva, je dokumentarni film, ki je po Sarajevu prvo premiero v regiji doživel prav v Slovenski kinoteki. V novi rubriki Klepetamo predstavljamo besede iz prvega bosansko-slovenskega slovarja.

15 min

V studiu je bila naša gostja dolgoletna dopisnica Dela s Kitajske Zorana Baković, ki je zadnja leta razpeta med Beogradom, Zagrebom in Dunajem. Ker je klasično kitajsko književnost diplomirala v Šanghaju, kitajščino govori brez naglasa in je o posameznih dogodkih na Kitajskem poročala prva na svetu. Čeprav za razliko od Kitajske, pri nas socializma ni več, pa spomini na delovne akcije še živijo. Se spominjaš Šamac – Sarajeva, je dokumentarni film, ki je po Sarajevu prvo premiero v regiji doživel prav v Slovenski kinoteki. V novi rubriki Klepetamo predstavljamo besede iz prvega bosansko-slovenskega slovarja.

NaGlas! Dalibor Matijević

9. 2. 2019

Kako so skromne razmere v priseljenski družini spodbudile Daliborja Matijevića k podjetniški poti? Spomladi bo na vsem območju nekdanje Jugoslavije začela delovati mobilna aplikacija za pravično porazdelitev viškov hrane pred iztekom roka. Razvilo jo je Matijevićevo socialno podjetje Robin Food. Kako so trije študentje Črne gore med magistrskim študijem našli navdih prav v Ljubljani in zmagali na natečaju za ureditev poslopja Črne gore na Svetovni razstavi Expo v Dubaiju? Kako se glasbenik bosanskih korenin Nermin Puškar – zaslovel je v duetu z Neisho - spominja začetnih jezikovnih nesporazumov? Kako Istrijanka in Kranjčan skenirata rastline in jih vračata v domove ljudi in poslovne prostore?

15 min

Kako so skromne razmere v priseljenski družini spodbudile Daliborja Matijevića k podjetniški poti? Spomladi bo na vsem območju nekdanje Jugoslavije začela delovati mobilna aplikacija za pravično porazdelitev viškov hrane pred iztekom roka. Razvilo jo je Matijevićevo socialno podjetje Robin Food. Kako so trije študentje Črne gore med magistrskim študijem našli navdih prav v Ljubljani in zmagali na natečaju za ureditev poslopja Črne gore na Svetovni razstavi Expo v Dubaiju? Kako se glasbenik bosanskih korenin Nermin Puškar – zaslovel je v duetu z Neisho - spominja začetnih jezikovnih nesporazumov? Kako Istrijanka in Kranjčan skenirata rastline in jih vračata v domove ljudi in poslovne prostore?

Adriana Kuči

26. 1. 2019

Kako dojema svojo razklanost med maternim jezikom in slovenščino, nam je v studiu pojasnila novinarka in pisateljica Adriana Kuči, ki jo je pot iz Sarajeva do Slovenskih Konjic vodila prek Sirije. Predstavljamo vam najnovejši film režiserja in scenarista Miroslava Mandića, ki je med drugim napisal scenarij za kultno Top listo nadrealistov. Črno-beli triptih se dogaja v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Prisluhnili pa smo tudi, kako na Jesenicah nekaj metrov pod zemljo v zaklonišču že dobrih 20 let prepevajo člani Makedonskega kulturnega društva Ilinden.

14 min

Kako dojema svojo razklanost med maternim jezikom in slovenščino, nam je v studiu pojasnila novinarka in pisateljica Adriana Kuči, ki jo je pot iz Sarajeva do Slovenskih Konjic vodila prek Sirije. Predstavljamo vam najnovejši film režiserja in scenarista Miroslava Mandića, ki je med drugim napisal scenarij za kultno Top listo nadrealistov. Črno-beli triptih se dogaja v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Prisluhnili pa smo tudi, kako na Jesenicah nekaj metrov pod zemljo v zaklonišču že dobrih 20 let prepevajo člani Makedonskega kulturnega društva Ilinden.

dr. Vladimir Milošević

12. 1. 2019

Kako bolečino pozdraviti s psihodramo, smo v studiu vprašali psihiatra Psihiatrične bolnišnice v Idriji Vladimirja Miloševića, ki je pred kratkim izdal knjigo Psihodrama in svetoval pri filmu Moški ne jočejo. To terapevtsko metodo je Milošević prinesel iz Anglije najprej v Srbijo, potem pa še na Hrvaško in v Slovenijo, kjer tudi vodi psihodramska izobraževanja. Pod njegovo supervizijo sta denimo terapevta postala nekdanja smučarka Mateja Svet in režiser Tomi Janežič. Obudili smo spomin na kultno nadaljevanko Grlom v jagode oziroma Na vrat na nos in se pogovarjali z igralcem Brankom Cvejićem. Preverili smo, kako na 160ih metrih globine velenjskega premogovnika ustvarja dvojezični pesnik in pisatelj ter slikar Zlatko Kraljić in proslavili četrti rojstni dan NaGlasa!.

15 min

Kako bolečino pozdraviti s psihodramo, smo v studiu vprašali psihiatra Psihiatrične bolnišnice v Idriji Vladimirja Miloševića, ki je pred kratkim izdal knjigo Psihodrama in svetoval pri filmu Moški ne jočejo. To terapevtsko metodo je Milošević prinesel iz Anglije najprej v Srbijo, potem pa še na Hrvaško in v Slovenijo, kjer tudi vodi psihodramska izobraževanja. Pod njegovo supervizijo sta denimo terapevta postala nekdanja smučarka Mateja Svet in režiser Tomi Janežič. Obudili smo spomin na kultno nadaljevanko Grlom v jagode oziroma Na vrat na nos in se pogovarjali z igralcem Brankom Cvejićem. Preverili smo, kako na 160ih metrih globine velenjskega premogovnika ustvarja dvojezični pesnik in pisatelj ter slikar Zlatko Kraljić in proslavili četrti rojstni dan NaGlasa!.

Goran Hrvaćanin

29. 12. 2018

»To je naš način kaznovanja ljudi ko v javnosti izjavijo nespametne stvari« - tako je igralec, scenarist in producent Goran Hrvaćanin pojasnil kako so in zakaj nastale video smešnice kot so Carice, Zoki na glavni vožnji in druge. Prepoznale so ga resne organizacije in ustanove: njegov spot Zoki oživlja je del učnega gradiva na vseh delavnicah za oživljanje; za Agencijo za varnost v prometu pa je posnel vrsto spotov, v katerih opozarja na nevarnost hitre vožnje in uporabe mobitela med vožnjo. Od inštruktorice ličenja Vanje Đuran boste izvedeli, kako se je treba naličiti za silvestrski večer, od natakarja Borislava Stanojlovića pa kako pogrniti slavnostno mizo.

14 min

»To je naš način kaznovanja ljudi ko v javnosti izjavijo nespametne stvari« - tako je igralec, scenarist in producent Goran Hrvaćanin pojasnil kako so in zakaj nastale video smešnice kot so Carice, Zoki na glavni vožnji in druge. Prepoznale so ga resne organizacije in ustanove: njegov spot Zoki oživlja je del učnega gradiva na vseh delavnicah za oživljanje; za Agencijo za varnost v prometu pa je posnel vrsto spotov, v katerih opozarja na nevarnost hitre vožnje in uporabe mobitela med vožnjo. Od inštruktorice ličenja Vanje Đuran boste izvedeli, kako se je treba naličiti za silvestrski večer, od natakarja Borislava Stanojlovića pa kako pogrniti slavnostno mizo.

Dr. Mirjam Milharčič Hladnik

1. 12. 2018

Srednje šole po novem dijakom-priseljencem zagotavljajo od 120 do 160 ur dodatnega pouka slovenščine, kar je skoraj dvakrat več kot pred tem. Toda, ali je to dovolj – smo studiu vprašali strokovnjakinjo za migracije ZRC SAZU dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Predstavili smo izkušnji dveh 19-letnih dijakov, priseljenih s Kosova. Kako bi se varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer zoperstavila sovražnemu govoru? Zakaj se najbolj prodajana pisateljica v Srbiji Jelica Greganović počuti kot tuji delavec v domovini? Navdihujoča zgodba iz Društva Ljiljan: njegovi člani so nehali čakati na mesto ali državo in so sami kupili prostore prvega Bosanskega kulturnega centra pri nas.

15 min

Srednje šole po novem dijakom-priseljencem zagotavljajo od 120 do 160 ur dodatnega pouka slovenščine, kar je skoraj dvakrat več kot pred tem. Toda, ali je to dovolj – smo studiu vprašali strokovnjakinjo za migracije ZRC SAZU dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Predstavili smo izkušnji dveh 19-letnih dijakov, priseljenih s Kosova. Kako bi se varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer zoperstavila sovražnemu govoru? Zakaj se najbolj prodajana pisateljica v Srbiji Jelica Greganović počuti kot tuji delavec v domovini? Navdihujoča zgodba iz Društva Ljiljan: njegovi člani so nehali čakati na mesto ali državo in so sami kupili prostore prvega Bosanskega kulturnega centra pri nas.

Dragan Velikić

17. 11. 2018

Težava povratnikov je, da vrnitev ni mogoča. Ne gre za to, da pozneje, ko se vrnejo tja, kjer so živeli, spoznajo, da ta kraj ni več enak, temveč za to, da oni niso več taki, kakršni so bili – tako razočaranje mnogih, ki so sicer zapustili svoje države ob občasnih obiskih rojstnih mest, v studiu NaGlasa! pojasni srbski pisatelj Dragan Velikić. Njegov najnovejši roman Preiskovalec je pravkar v slovenščino prevedla Đurđa Strsoglavec, sicer vodja katedre za srbščino in hrvaščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preverili smo, kaj študente vodi k vpisu južnoslovanskih jezikov. Proti upadu zanimanja za ta študij so jim na pomoč priskočili celo kitajski kolegi. Po zdaj že kultnih Outsiderju, Porno filmu, Sladkih sanjah in drugih filmih je Zlatjan Čučkov letos končno prejel vesno - najvišje slovensko priznanje za montažo, in sicer za dokumentarec Nine Blažin Koliko se ljubiš.

15 min

Težava povratnikov je, da vrnitev ni mogoča. Ne gre za to, da pozneje, ko se vrnejo tja, kjer so živeli, spoznajo, da ta kraj ni več enak, temveč za to, da oni niso več taki, kakršni so bili – tako razočaranje mnogih, ki so sicer zapustili svoje države ob občasnih obiskih rojstnih mest, v studiu NaGlasa! pojasni srbski pisatelj Dragan Velikić. Njegov najnovejši roman Preiskovalec je pravkar v slovenščino prevedla Đurđa Strsoglavec, sicer vodja katedre za srbščino in hrvaščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preverili smo, kaj študente vodi k vpisu južnoslovanskih jezikov. Proti upadu zanimanja za ta študij so jim na pomoč priskočili celo kitajski kolegi. Po zdaj že kultnih Outsiderju, Porno filmu, Sladkih sanjah in drugih filmih je Zlatjan Čučkov letos končno prejel vesno - najvišje slovensko priznanje za montažo, in sicer za dokumentarec Nine Blažin Koliko se ljubiš.

Dr. Alem Maksuti

20. 10. 2018

Zakaj priseljenci nimajo svojih list na lokalnih volitvah? Zakaj dobrih 90.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji ne voli na lokalnih volitvah, čeprav imajo to pravico? Zakaj so propadli vsi poskusi etničnih skupnosti nekdanje Jugoslavije za izboljšanje položaja v Sloveniji? Ta in druga vprašanja smo zastavili svetovalcu za politično komuniciranje dr. Alemu Maksutiju, ki je pravkar izdal knjigo Volilna kampanja. V Postojni smo obiskali Xhevdeta Hoxho, ki zaradi strahu Albancev, da obkrožijo njegovo listo, na lokalnih volitvah ne bo znova kandidiral za občinski svet. Kakšne rešitve za politično participacijo priseljencev poznajo v Španiji in na Švedskem? Knjižnica KD Mihajlo Pupin v ljubljanski Šiški skriva zaklad: 20.000 knjig v srbskem jeziku.

14 min

Zakaj priseljenci nimajo svojih list na lokalnih volitvah? Zakaj dobrih 90.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji ne voli na lokalnih volitvah, čeprav imajo to pravico? Zakaj so propadli vsi poskusi etničnih skupnosti nekdanje Jugoslavije za izboljšanje položaja v Sloveniji? Ta in druga vprašanja smo zastavili svetovalcu za politično komuniciranje dr. Alemu Maksutiju, ki je pravkar izdal knjigo Volilna kampanja. V Postojni smo obiskali Xhevdeta Hoxho, ki zaradi strahu Albancev, da obkrožijo njegovo listo, na lokalnih volitvah ne bo znova kandidiral za občinski svet. Kakšne rešitve za politično participacijo priseljencev poznajo v Španiji in na Švedskem? Knjižnica KD Mihajlo Pupin v ljubljanski Šiški skriva zaklad: 20.000 knjig v srbskem jeziku.

Goran Injac

6. 10. 2018

Umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča Goran Injac je bil prvi in do nedavnega tudi edini tujec na položaju direktorja nekega slovenskega gledališča. Prejema grožnje, anonimneži ga zmerjajo s »smrdljivim Balkancem«. V studiu smo ga vprašali tudi, ali si tujec lahko privošči kritiko države, v kateri živi. Ko je nedavno hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović potožila, da je v socializmu obstajala samo ena zvrst jogurta, so jo takoj demantirali portali in družbena omrežja. Dogodek je pokazal, da je kulturni spomin na življenje v Jugoslaviji še kako živ. Do istega sklepa so prišli tudi raziskovalci Filozofske fakultete v Zagrebu in Ljubljani in Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, ki so izdali zbornik Kulturno življenje kapitalizma v Jugoslaviji. Bili smo tudi na Vseslovenskem bošnjaškem zboru v ljubljanskem Šentvidu in spoznali bosanskega otroškega pesnika Ismeta Bekrića.

15 min

Umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča Goran Injac je bil prvi in do nedavnega tudi edini tujec na položaju direktorja nekega slovenskega gledališča. Prejema grožnje, anonimneži ga zmerjajo s »smrdljivim Balkancem«. V studiu smo ga vprašali tudi, ali si tujec lahko privošči kritiko države, v kateri živi. Ko je nedavno hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović potožila, da je v socializmu obstajala samo ena zvrst jogurta, so jo takoj demantirali portali in družbena omrežja. Dogodek je pokazal, da je kulturni spomin na življenje v Jugoslaviji še kako živ. Do istega sklepa so prišli tudi raziskovalci Filozofske fakultete v Zagrebu in Ljubljani in Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, ki so izdali zbornik Kulturno življenje kapitalizma v Jugoslaviji. Bili smo tudi na Vseslovenskem bošnjaškem zboru v ljubljanskem Šentvidu in spoznali bosanskega otroškega pesnika Ismeta Bekrića.

Jelena Soro

22. 9. 2018

Kako glasba in šamanstvo dvigujeta zavest ljudi - to je v osrčju zanimanja mlade glasbenice Jelene Soro iz Novega Sada, ki je z odliko magistrirala na prestižni ameriški Akademiji za glasbo Berklee in bila najboljša študentka na smeri sodobnega izvajanja in produkcije. Nadarjeno oboistko in skladateljico, ki že 13 let ustvarja v Sloveniji, smo v studiu vprašali tudi, kako je denar za študij in inštrument zbrala prek crowdfundinga - platforme za množično sofinanciranje. V Sloveniji živi 120 pisateljev in pesnikov z območja nekdanje Jugoslavije, ki ustvarjajo v svojih maternih jezikih. Vsako leto se zberejo na festivalu Sosed tvojega brega. Obiskali smo jih v Velenju, kjer so proslavili 40 let obstoja. Potem ko je Ljubljana pred štirimi leti dobila spomenik največjemu črnogorskemu pesniku Petru Petroviću Njegošu, so v Podgorici nedavno postavili še spomenik Francetu Prešernu. Raziskali smo, zakaj pesnika iz 19. stoletja dobivata spomenika v 21. stoletju. Predstavili smo tudi mlado vsestransko umetnico s Ptuja Zvezdano Novaković, ki je s pesmijo »Da sem bistra voda« zmagala na etno festivalu grlenega petja v Novem Pazarju, v Srbiji.

15 min

Kako glasba in šamanstvo dvigujeta zavest ljudi - to je v osrčju zanimanja mlade glasbenice Jelene Soro iz Novega Sada, ki je z odliko magistrirala na prestižni ameriški Akademiji za glasbo Berklee in bila najboljša študentka na smeri sodobnega izvajanja in produkcije. Nadarjeno oboistko in skladateljico, ki že 13 let ustvarja v Sloveniji, smo v studiu vprašali tudi, kako je denar za študij in inštrument zbrala prek crowdfundinga - platforme za množično sofinanciranje. V Sloveniji živi 120 pisateljev in pesnikov z območja nekdanje Jugoslavije, ki ustvarjajo v svojih maternih jezikih. Vsako leto se zberejo na festivalu Sosed tvojega brega. Obiskali smo jih v Velenju, kjer so proslavili 40 let obstoja. Potem ko je Ljubljana pred štirimi leti dobila spomenik največjemu črnogorskemu pesniku Petru Petroviću Njegošu, so v Podgorici nedavno postavili še spomenik Francetu Prešernu. Raziskali smo, zakaj pesnika iz 19. stoletja dobivata spomenika v 21. stoletju. Predstavili smo tudi mlado vsestransko umetnico s Ptuja Zvezdano Novaković, ki je s pesmijo »Da sem bistra voda« zmagala na etno festivalu grlenega petja v Novem Pazarju, v Srbiji.

Emina Hadžić

8. 9. 2018

Direktorica Zavoda KROG Emina Hadžić, ki pomaga ženskam in otrokom na Balkanu, v Afganistanu, Egiptu, Jordaniji in Libanonu, se je spomnila svojih šolskih dni v Ljubljani. Sošolci so jo sredi 80ih pogosto zmerjali in ji govorili, da je umazana Bosanka. Vprašali smo jo, kaj danes svetuje svojim hčeram, če ju sošolci dražijo zaradi imen. Politolog, aktivist in kolumnist doktor Ahmed Pašić, ki je odraščal na Jesenicah, ob vstopu v osnovno šolo ni znal niti besedice slovenščine. Humanist bosanskih korenin zadnja leta živi z družino v Singapurju, a je v našem prostoru še vedno prisoten prek kolumen, ki so zdaj izšle v knjigi z naslovom Še vedno verjamem. Jezik humanosti brez težav govori Amir Abdaković - voznik avtobusa, ki je skupaj s prijatelji, med njimi je tudi rap glasbenik Danijel Hodžić, kar 200 otrokom omogočil brezplačen dan na morju.

14 min

Direktorica Zavoda KROG Emina Hadžić, ki pomaga ženskam in otrokom na Balkanu, v Afganistanu, Egiptu, Jordaniji in Libanonu, se je spomnila svojih šolskih dni v Ljubljani. Sošolci so jo sredi 80ih pogosto zmerjali in ji govorili, da je umazana Bosanka. Vprašali smo jo, kaj danes svetuje svojim hčeram, če ju sošolci dražijo zaradi imen. Politolog, aktivist in kolumnist doktor Ahmed Pašić, ki je odraščal na Jesenicah, ob vstopu v osnovno šolo ni znal niti besedice slovenščine. Humanist bosanskih korenin zadnja leta živi z družino v Singapurju, a je v našem prostoru še vedno prisoten prek kolumen, ki so zdaj izšle v knjigi z naslovom Še vedno verjamem. Jezik humanosti brez težav govori Amir Abdaković - voznik avtobusa, ki je skupaj s prijatelji, med njimi je tudi rap glasbenik Danijel Hodžić, kar 200 otrokom omogočil brezplačen dan na morju.

Ljubica Suna Čehovin

16. 6. 2018

Mesta nas oblikujejo: esenco Beograda je oblikovalka Ljubica Suna Čehovin spravila v čudovite izdelke s kuharskimi recepti; Ljubljančanom pa je pokazala kako lahko kar doma uživajo v kavi iz Plečnikovih skodelic. Kako je ljubezen na Univerzi za glasbo v avstrijskem Grazu združila Slovenko in Hrvata? Prisluhnite zgodbi vsestranskega glasbenika Gorana Rukavine. Spoznajte arhitekto Matijo Vukovića iz Črne gore, ki v studiu Sadar-Vuga sodeluje pri rekonstrukciji grandioznega Doma Revolucije v Nikšiću. V 70-ih ga zasnoval slovenski arhitekt Marko Mušič, a do danes ni odprl svojih vrat. Odkrijte tudi, zakaj je sodelovanje z Borisom Cavazzo pomembno za operno pevko albanskega rodu Mirjam Tola.

15 min

Mesta nas oblikujejo: esenco Beograda je oblikovalka Ljubica Suna Čehovin spravila v čudovite izdelke s kuharskimi recepti; Ljubljančanom pa je pokazala kako lahko kar doma uživajo v kavi iz Plečnikovih skodelic. Kako je ljubezen na Univerzi za glasbo v avstrijskem Grazu združila Slovenko in Hrvata? Prisluhnite zgodbi vsestranskega glasbenika Gorana Rukavine. Spoznajte arhitekto Matijo Vukovića iz Črne gore, ki v studiu Sadar-Vuga sodeluje pri rekonstrukciji grandioznega Doma Revolucije v Nikšiću. V 70-ih ga zasnoval slovenski arhitekt Marko Mušič, a do danes ni odprl svojih vrat. Odkrijte tudi, zakaj je sodelovanje z Borisom Cavazzo pomembno za operno pevko albanskega rodu Mirjam Tola.

Egon Mihajlović

2. 6. 2018

Spoznajte čudežno deklico s flavto Jano Ilić: Ljubljančanka je imela samo deset let ko je nastopila na najprestižnejši glasbeni sceni na svetu – v dvorani Carnegie Hall v New Yorku. Skupaj z družino se je v Slovenijo doselila iz Srbije, od septembra lani obiskuje Konservatorij za glasbo v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo pa že šest let katedro za staro glasbo vodi dirigent Egon Mihajlović. Baročna opera je njegova največja ljubezen, ki se je začela v Ljubljani. Na študij stare glasbe v Nemčiji je Mihajlović odšel s samo 16 leti. V studiu nam je zaupal, kdo baročno glasbo posluša danes. V Novem mestu smo obiskali makedonskega pisatelja in dramatika Davorja Stojanovskega, ki prevaja slovenske otroške klasike v makedonščino.

15 min

Spoznajte čudežno deklico s flavto Jano Ilić: Ljubljančanka je imela samo deset let ko je nastopila na najprestižnejši glasbeni sceni na svetu – v dvorani Carnegie Hall v New Yorku. Skupaj z družino se je v Slovenijo doselila iz Srbije, od septembra lani obiskuje Konservatorij za glasbo v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo pa že šest let katedro za staro glasbo vodi dirigent Egon Mihajlović. Baročna opera je njegova največja ljubezen, ki se je začela v Ljubljani. Na študij stare glasbe v Nemčiji je Mihajlović odšel s samo 16 leti. V studiu nam je zaupal, kdo baročno glasbo posluša danes. V Novem mestu smo obiskali makedonskega pisatelja in dramatika Davorja Stojanovskega, ki prevaja slovenske otroške klasike v makedonščino.

dr. Ljubica Knežević Cvelbar

19. 5. 2018

»Rad prihajam v Slovenijo, ker je Slovenija tisto, kar smo si mi včasih predstavljali, da bo Jugoslavija: mirna dežela, v kateri se vsi imajo radi, pa le ni bilo tako« pravi legendarni pevec iz Novega Sada Đorđe Balašević. V središču Ljubljane so makedonske pesmi, plesi in specialitete privabili številne turiste in znane Slovence, med njimi tudi nekdanjega nogometaša Saša Udoviča. Kako turiste prijazno prepričati, da se obnašajo na okolju čim bolj prijazen način – to je v osrčju raziskav slovenske znanstvenice črnogorskega rodu doktorice Ljubice Knežević Cvelbar. V tem je profesorica Ekonomske fakultete v Ljubljani v samem svetovnem vrhu. Predavala je na 33 univerzah po vsem svetu, nam pa je zaupala, da se je črnogorska himna še vedno posebej dotakne. Oj svijetla, majska zoro smo slišali tudi na svečani akademiji ob 20. obletnici črnogorskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Morača v Kranju.

15 min

»Rad prihajam v Slovenijo, ker je Slovenija tisto, kar smo si mi včasih predstavljali, da bo Jugoslavija: mirna dežela, v kateri se vsi imajo radi, pa le ni bilo tako« pravi legendarni pevec iz Novega Sada Đorđe Balašević. V središču Ljubljane so makedonske pesmi, plesi in specialitete privabili številne turiste in znane Slovence, med njimi tudi nekdanjega nogometaša Saša Udoviča. Kako turiste prijazno prepričati, da se obnašajo na okolju čim bolj prijazen način – to je v osrčju raziskav slovenske znanstvenice črnogorskega rodu doktorice Ljubice Knežević Cvelbar. V tem je profesorica Ekonomske fakultete v Ljubljani v samem svetovnem vrhu. Predavala je na 33 univerzah po vsem svetu, nam pa je zaupala, da se je črnogorska himna še vedno posebej dotakne. Oj svijetla, majska zoro smo slišali tudi na svečani akademiji ob 20. obletnici črnogorskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Morača v Kranju.

Nebojša Pop-Tasić

5. 5. 2018

Od fizičnega delavca v Narodnem domu v Mariboru do enega najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču in filmu – svojo pot je v studiu NaGlasa! strnil dramatik, dramaturg, glasbenik, pesnik in filmski scenarist Nebojša Pop-Tasić. Umetnik iz Pančeva, ki od leta 1992 živi in ustvarja v Sloveniji, je med drugim tudi avtor kabaretske izpovedi z naslovom Kako sem postal Slovenec. Enega od večjih testov strpnosti je Slovenija prestajala med begunskim valom pred skoraj tremi leti – zgodbe številnih beguncev so se dotaknile 22-letne študentke iz Ljubljane Aide Silić, ki jih je prelila v knjigo Shukran, kar v arabščini pomeni hvala. Predstavljamo tudi mlado črnogorsko režiserko Mirjano Medojević. S svojo magistrsko predstavo za AGRFT Zločin in kazen, ki jo izvaja v Lutkovnem gledališču, je lani na Borštnikovem srečanju prepričala tudi kritiko, ki ji je podelila nagrado za najboljšo uprizoritev.

15 min

Od fizičnega delavca v Narodnem domu v Mariboru do enega najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču in filmu – svojo pot je v studiu NaGlasa! strnil dramatik, dramaturg, glasbenik, pesnik in filmski scenarist Nebojša Pop-Tasić. Umetnik iz Pančeva, ki od leta 1992 živi in ustvarja v Sloveniji, je med drugim tudi avtor kabaretske izpovedi z naslovom Kako sem postal Slovenec. Enega od večjih testov strpnosti je Slovenija prestajala med begunskim valom pred skoraj tremi leti – zgodbe številnih beguncev so se dotaknile 22-letne študentke iz Ljubljane Aide Silić, ki jih je prelila v knjigo Shukran, kar v arabščini pomeni hvala. Predstavljamo tudi mlado črnogorsko režiserko Mirjano Medojević. S svojo magistrsko predstavo za AGRFT Zločin in kazen, ki jo izvaja v Lutkovnem gledališču, je lani na Borštnikovem srečanju prepričala tudi kritiko, ki ji je podelila nagrado za najboljšo uprizoritev.

Vera Haliti

21. 4. 2018

Emilija Soleva Vardjan - slikarka, nagrajena zborovska pevka in velika ljubiteljica umetnosti s svojo ustvarjalnostjo in karizmo že vrsto let povezuje tukaj živeče Makedonce. Brez njene nalezljive življenjske energije skorajda ne bi bilo dogodka makedonske skupnosti v Ljubljani in širše. Portretirali smo soustanoviteljico prvega Makedonskega kulturnega društva v Sloveniji. Bili smo na 12. Festivalu bosanske hrane v Ljubljani, kjer je veliko zanimanja požela Guinnissova džezva – vanjo gre 650 litrov vode in kar 65 kilogramov kave. Kavo iz velikanke je preizkusilo kar pet milijonov ljudi po vsem svetu in 3.650 Ljubljančanov. Na Krvavcu smo smučali z Albinom Tahirijem: prvi kosovski smučarski reprezentant na Olimpijadi v Pjongčangu je zobozdravnik s Koroške. Njegov oče je v 70ih prišel delat v železarno na Ravne na Koroškem, Albin pa je nedavno diplomiral iz stomatologije. Potrebujemo več medkulturnih mediatorjev, pa je pristojne pozvala Vera Haliti, medkulturna mediatorka za albansko govoreče ženske na Ljudski univerzi v Celju.

15 min

Emilija Soleva Vardjan - slikarka, nagrajena zborovska pevka in velika ljubiteljica umetnosti s svojo ustvarjalnostjo in karizmo že vrsto let povezuje tukaj živeče Makedonce. Brez njene nalezljive življenjske energije skorajda ne bi bilo dogodka makedonske skupnosti v Ljubljani in širše. Portretirali smo soustanoviteljico prvega Makedonskega kulturnega društva v Sloveniji. Bili smo na 12. Festivalu bosanske hrane v Ljubljani, kjer je veliko zanimanja požela Guinnissova džezva – vanjo gre 650 litrov vode in kar 65 kilogramov kave. Kavo iz velikanke je preizkusilo kar pet milijonov ljudi po vsem svetu in 3.650 Ljubljančanov. Na Krvavcu smo smučali z Albinom Tahirijem: prvi kosovski smučarski reprezentant na Olimpijadi v Pjongčangu je zobozdravnik s Koroške. Njegov oče je v 70ih prišel delat v železarno na Ravne na Koroškem, Albin pa je nedavno diplomiral iz stomatologije. Potrebujemo več medkulturnih mediatorjev, pa je pristojne pozvala Vera Haliti, medkulturna mediatorka za albansko govoreče ženske na Ljudski univerzi v Celju.

Sani Bečirović

7. 4. 2018

Nekdanji slovenski reprezentant in prvak evrolige Sani Bečirović je v studiu pojasnil, kako lahko tudi kletvice v srbohrvaščini motivirajo igralce na parketu. Košarka otroku s priseljenskim ozadjem pomaga izraziti njegov pravi jaz, nam je zaupal košarkarski as, ki je slovenske barve branil več kot 50-krat. Na košarkarskem igrišču za ljubljanskim Bežigradom smo ujeli Miloša Paravinjo, ki je z 18-imi leti iz hrvaškega Pulja prišel igrat košarko za Olimpijo. Kasneje je metal v koš za številne klube po vsej Evropi, ves čas ga je spremljala soproga Anja, sicer Slovenka, ki je odraščala na Švedskem. Preverili smo, kako v družini Paravinja »žonglirajo« med številnimi jeziki, ki jih obvladajo. Zapeljali smo se na slovenski Kras, kjer so v družini Gomezel potekale še zadnje kulinarične priprave pred pravoslavno veliko nočjo.

15 min

Nekdanji slovenski reprezentant in prvak evrolige Sani Bečirović je v studiu pojasnil, kako lahko tudi kletvice v srbohrvaščini motivirajo igralce na parketu. Košarka otroku s priseljenskim ozadjem pomaga izraziti njegov pravi jaz, nam je zaupal košarkarski as, ki je slovenske barve branil več kot 50-krat. Na košarkarskem igrišču za ljubljanskim Bežigradom smo ujeli Miloša Paravinjo, ki je z 18-imi leti iz hrvaškega Pulja prišel igrat košarko za Olimpijo. Kasneje je metal v koš za številne klube po vsej Evropi, ves čas ga je spremljala soproga Anja, sicer Slovenka, ki je odraščala na Švedskem. Preverili smo, kako v družini Paravinja »žonglirajo« med številnimi jeziki, ki jih obvladajo. Zapeljali smo se na slovenski Kras, kjer so v družini Gomezel potekale še zadnje kulinarične priprave pred pravoslavno veliko nočjo.

Arbnore Avdylaj

24. 3. 2018

Arbnore Avdylaj je imela samo pet let ko je njena družina morala zbežati pred vojno na Kosovu. Po balkanski poti je hodila peš skozi Bosno, Hrvaško, Slovenijo in naprej v Italijo in Švico. Ko so se razmere umirile, se je družina za nekaj časa vrnila na Kosovo a se je leta 2006 trajno naselila v Sloveniji. »Daj« in »Ne razumem slovensko« sta bila edina stavka, ki ju je takrat 14-letna deklica lahko povedala v jeziku svoje nove domovine. Kljub temu je 8. razred končala z odličnim uspehom. Danes je uspešna podiplomska študentka mednarodnih odnosov na FDV-ju in prostovoljka pri Društvu Združenih narodov, ki pomaga drugim razumeti, kako je biti tujec. Najznamenitejši hrvaški kipar Ivan Meštrović je svoja dela trajno vpisal v kolektivni spomin kar treh nekdanjih skupnih držav: avstro-ogrske monarhije, Kraljevine SHS in socialistične Jugoslavije. Pogledali smo zakaj ga je pod svoje okrilje vzel starosta modernega kiparstva Auguste Rodin in se spomnili političnih idej, ki jih je podpiral kot intelektualec svojega časa. Poročali smo tudi o zbiranju podpisov za izboljšanje pravnega položaja narodnih in jezikovnih manjšin v EU z namenom, da bi Bruselj sprejel dodatne pravne podlage za zaščito njihovih pripadnikov. Državljansko pobudo je do zdaj podprlo 900.000 državljanov, za uspeh pa je treba do 3. aprila zbrati milijon podpisov. V Zalogu smo obiskali prireditev, ki tradicionalno združuje ljubitelje ljudske pesmi pri nas.

15 min

Arbnore Avdylaj je imela samo pet let ko je njena družina morala zbežati pred vojno na Kosovu. Po balkanski poti je hodila peš skozi Bosno, Hrvaško, Slovenijo in naprej v Italijo in Švico. Ko so se razmere umirile, se je družina za nekaj časa vrnila na Kosovo a se je leta 2006 trajno naselila v Sloveniji. »Daj« in »Ne razumem slovensko« sta bila edina stavka, ki ju je takrat 14-letna deklica lahko povedala v jeziku svoje nove domovine. Kljub temu je 8. razred končala z odličnim uspehom. Danes je uspešna podiplomska študentka mednarodnih odnosov na FDV-ju in prostovoljka pri Društvu Združenih narodov, ki pomaga drugim razumeti, kako je biti tujec. Najznamenitejši hrvaški kipar Ivan Meštrović je svoja dela trajno vpisal v kolektivni spomin kar treh nekdanjih skupnih držav: avstro-ogrske monarhije, Kraljevine SHS in socialistične Jugoslavije. Pogledali smo zakaj ga je pod svoje okrilje vzel starosta modernega kiparstva Auguste Rodin in se spomnili političnih idej, ki jih je podpiral kot intelektualec svojega časa. Poročali smo tudi o zbiranju podpisov za izboljšanje pravnega položaja narodnih in jezikovnih manjšin v EU z namenom, da bi Bruselj sprejel dodatne pravne podlage za zaščito njihovih pripadnikov. Državljansko pobudo je do zdaj podprlo 900.000 državljanov, za uspeh pa je treba do 3. aprila zbrati milijon podpisov. V Zalogu smo obiskali prireditev, ki tradicionalno združuje ljubitelje ljudske pesmi pri nas.

Dr. Emilija Stojmenova Duh

10. 3. 2018

DR. EMILIJA STOJMENOVA DUH Slovensko znanost in gospodarstvo je v mrežo ustvarjalnih laboratorijev FabLab povezala znanstvenica makedonskega rodu doktorica Emilija Stojmenova Duh. Iz rojstne Vinice se je preselila v Maribor s samo 16 leti. Opravila je mednarodno maturo in leta 2009 postala najboljša študentka generacije na tamkajšnji fakulteti za elektrotehniko s povprečno oceno 9,8. Docentka na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Emilija Stojmenova Duh si prizadeva za več žensk v znanosti, ker jim to lahko izboljša kakovost življenja. Pripravili smo zgodbo o še enem Makedoncu, ki dela povsod – samo doma, v Makedoniji ne: režiser Aleksandar Popovski ima za sabo več kot 50 gledaliških predstav. Ustvarja od Stockholma in Londona do Istanbula in Grčije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Kako biti skupaj, kako smo se razvijali in kaj smo postali, ker smo čas preživljali z določeno osebo? Z večnim vprašanjem, ki preizkuša tako posameznike kot skupnosti se ukvarja performans Skupaj, ki traja kar šest ur, ustvarili pa so ga umetniki s srbskimi, hrvaškimi in bosanskimi koreninami.

14 min

DR. EMILIJA STOJMENOVA DUH Slovensko znanost in gospodarstvo je v mrežo ustvarjalnih laboratorijev FabLab povezala znanstvenica makedonskega rodu doktorica Emilija Stojmenova Duh. Iz rojstne Vinice se je preselila v Maribor s samo 16 leti. Opravila je mednarodno maturo in leta 2009 postala najboljša študentka generacije na tamkajšnji fakulteti za elektrotehniko s povprečno oceno 9,8. Docentka na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Emilija Stojmenova Duh si prizadeva za več žensk v znanosti, ker jim to lahko izboljša kakovost življenja. Pripravili smo zgodbo o še enem Makedoncu, ki dela povsod – samo doma, v Makedoniji ne: režiser Aleksandar Popovski ima za sabo več kot 50 gledaliških predstav. Ustvarja od Stockholma in Londona do Istanbula in Grčije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Kako biti skupaj, kako smo se razvijali in kaj smo postali, ker smo čas preživljali z določeno osebo? Z večnim vprašanjem, ki preizkuša tako posameznike kot skupnosti se ukvarja performans Skupaj, ki traja kar šest ur, ustvarili pa so ga umetniki s srbskimi, hrvaškimi in bosanskimi koreninami.

Boris A.Novak

24. 2. 2018

Teorijo o nastanku ledenih dob in klimatskih spremembah je razvil srbski znanstvenik Milutin Milanković. Njegova Zgodovina astronomije je skoraj 70 let na voljo tudi v slovenščini, smo izvedeli na predavanju, ki so ga s pomočjo Društva Vukova zadužbina v Ljubljani organizirali Slovenska matica ter Slovenska in Srbska akademija znanosti in umetnosti. Bosansko-hercegovski pesnik Marko Tomaš je rojen v Ljubljani, oblikoval se je v Mostarju, živel je tudi v Splitu in Zagrebu. Vsa ta mesta so na njem pustila globok pečat. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj primerjalne književnosti in dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo Boris A. Novak je rojen v Beogradu. Kako je to mesto vlivalo nanj? Začetki pisanja Borisa A. Novaka so vezani za srbski jezik, saj je odraščal v dvojezičnem okolju.

15 min

Teorijo o nastanku ledenih dob in klimatskih spremembah je razvil srbski znanstvenik Milutin Milanković. Njegova Zgodovina astronomije je skoraj 70 let na voljo tudi v slovenščini, smo izvedeli na predavanju, ki so ga s pomočjo Društva Vukova zadužbina v Ljubljani organizirali Slovenska matica ter Slovenska in Srbska akademija znanosti in umetnosti. Bosansko-hercegovski pesnik Marko Tomaš je rojen v Ljubljani, oblikoval se je v Mostarju, živel je tudi v Splitu in Zagrebu. Vsa ta mesta so na njem pustila globok pečat. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj primerjalne književnosti in dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo Boris A. Novak je rojen v Beogradu. Kako je to mesto vlivalo nanj? Začetki pisanja Borisa A. Novaka so vezani za srbski jezik, saj je odraščal v dvojezičnem okolju.

Matevž Krivic

10. 2. 2018

Budimir Vuković živi v Sloveniji že 40 let, a še vedno nima niti enega veljavnega dokumenta. Kdo so osebe brez državljanstva? Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussodorfer poziva pristojne, naj ukrepajo, saj je Slovenija zavezana k spoštovanju evropske konvencije o človekovih pravicah. Tudi zagovornik številnih izbrisanih in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pravi, da je država dolžna takoj urediti status t.i. »dolgotrajno toleriranih oseb« . Kdo ima avtorske pravice na kletvice, smo vprašali grafičnega oblikovalca iz Somborja Branislava Miloševića, ki je mnoge športne dogodke in organizacije pri nas naredil za prepoznavne.

15 min

Budimir Vuković živi v Sloveniji že 40 let, a še vedno nima niti enega veljavnega dokumenta. Kdo so osebe brez državljanstva? Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussodorfer poziva pristojne, naj ukrepajo, saj je Slovenija zavezana k spoštovanju evropske konvencije o človekovih pravicah. Tudi zagovornik številnih izbrisanih in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pravi, da je država dolžna takoj urediti status t.i. »dolgotrajno toleriranih oseb« . Kdo ima avtorske pravice na kletvice, smo vprašali grafičnega oblikovalca iz Somborja Branislava Miloševića, ki je mnoge športne dogodke in organizacije pri nas naredil za prepoznavne.

Đanino Kutnjak

27. 1. 2018

Slogan I feel Slovenia sta Enis Hodžić in Dunja Lederer vzela dobesedno – prijateljevanje dveh telovadcev iz Ljubljane in Osijeka se je prelevilo v ljubezen. Par si je pred ustvaril dom v Ljubljani, v tem času sta športnika postala vrhunska sodnika v gimnastiki. Na zadnji poletni Olimpijadi v Riu sta bila edina poročena sodnika na svetu, ki pa sta predstavljala različni državi: Enis Slovenijo, Dunja pa Hrvaško. Ocenjuje se, da je hrvaščina materni jezik več kot 40.000 prebivalcev Slovenije. Zato si Zveza hrvaških kulturnih društev v Slovenije že dolgo prizadeva zato, da bi Hrvate v Sloveniji priznali za manjšino. O tem se smo se v studiu pogovarjali z njihovim predsednikom gospodom Đaninom Kutnjakom. Starševstvo in boj za skrbništvo v istospolnih družinah je tema najnovejšega filma večkrat nagrajenega mladega režiserja z Reke Marka Šantića. Celovečerec z delovnim naslovom Do zvezd in nazaj je bil žal zadnji za Jerneja Šugmana.

15 min

Slogan I feel Slovenia sta Enis Hodžić in Dunja Lederer vzela dobesedno – prijateljevanje dveh telovadcev iz Ljubljane in Osijeka se je prelevilo v ljubezen. Par si je pred ustvaril dom v Ljubljani, v tem času sta športnika postala vrhunska sodnika v gimnastiki. Na zadnji poletni Olimpijadi v Riu sta bila edina poročena sodnika na svetu, ki pa sta predstavljala različni državi: Enis Slovenijo, Dunja pa Hrvaško. Ocenjuje se, da je hrvaščina materni jezik več kot 40.000 prebivalcev Slovenije. Zato si Zveza hrvaških kulturnih društev v Slovenije že dolgo prizadeva zato, da bi Hrvate v Sloveniji priznali za manjšino. O tem se smo se v studiu pogovarjali z njihovim predsednikom gospodom Đaninom Kutnjakom. Starševstvo in boj za skrbništvo v istospolnih družinah je tema najnovejšega filma večkrat nagrajenega mladega režiserja z Reke Marka Šantića. Celovečerec z delovnim naslovom Do zvezd in nazaj je bil žal zadnji za Jerneja Šugmana.

Alis Pečarić Marić

13. 1. 2018

V slovenščini je pravkar iz tiska prišla že druga knjiga mlade hrvaške pisateljice Ingrid Divković – Knjiga za divjo žensko. Poleti smo brali njen provokativni prvenec Vas j* ego? Malokdo pa ve, da za uspehom Ingrid Divković in še nekaterih mladih avtorjev iz širše regije, stoji Alis Pečarić Marić – ali kot sama sebi reče: book mama. Vplivna blogerka, čigar spletno stran Čitajknjigu.com spremlja več kot 360. 000 ljudi, je bila gostja v studiu. Obiskali smo Đurđo Strsoglavec, ki na Filozofski fakulteti v Ljubljani študente uči prevajanja v južnoslovanske jezike. Gledalci lahko spoznajo tudi ustvarjalce oddaje NaGlas!, ki je v treh letih obstoja – z izjemo smučarskih prenosov - postala najbolj gledana oddaja v v času predvajanja.

14 min

V slovenščini je pravkar iz tiska prišla že druga knjiga mlade hrvaške pisateljice Ingrid Divković – Knjiga za divjo žensko. Poleti smo brali njen provokativni prvenec Vas j* ego? Malokdo pa ve, da za uspehom Ingrid Divković in še nekaterih mladih avtorjev iz širše regije, stoji Alis Pečarić Marić – ali kot sama sebi reče: book mama. Vplivna blogerka, čigar spletno stran Čitajknjigu.com spremlja več kot 360. 000 ljudi, je bila gostja v studiu. Obiskali smo Đurđo Strsoglavec, ki na Filozofski fakulteti v Ljubljani študente uči prevajanja v južnoslovanske jezike. Gledalci lahko spoznajo tudi ustvarjalce oddaje NaGlas!, ki je v treh letih obstoja – z izjemo smučarskih prenosov - postala najbolj gledana oddaja v v času predvajanja.

Marko Ramljak in Naser Gashi

30. 12. 2017

Smo tik pred novim letom, zato v studio Naglasa prihaja mojster francoskega slaščičarstva Naser Gashi. Poklic je »spekel« v Parizu, njegove jedi sta okušala svetovni zvezdi Joe Cocker in Elton John . Kanček Dalmacije je v studio prinesel skladatelj in violinist Marko Ramljak – Šibenčan, ki deset let živi v Ljubljani in nastopa skupaj z Gibonnijem, Vlatkom Stefanovskim in drugimi glasbeniki Balkana. V oddaji najdete tudi predlog za silvestrsko sladico ter nasvet kako kombinirati slaščice in vina. Marko Ramljak je zaigral violino in prestavil delček z zadnjega albuma Mindset Marko Ramljak Benda.

14 min

Smo tik pred novim letom, zato v studio Naglasa prihaja mojster francoskega slaščičarstva Naser Gashi. Poklic je »spekel« v Parizu, njegove jedi sta okušala svetovni zvezdi Joe Cocker in Elton John . Kanček Dalmacije je v studio prinesel skladatelj in violinist Marko Ramljak – Šibenčan, ki deset let živi v Ljubljani in nastopa skupaj z Gibonnijem, Vlatkom Stefanovskim in drugimi glasbeniki Balkana. V oddaji najdete tudi predlog za silvestrsko sladico ter nasvet kako kombinirati slaščice in vina. Marko Ramljak je zaigral violino in prestavil delček z zadnjega albuma Mindset Marko Ramljak Benda.

NaGlas!: Challe Salle

16. 12. 2017

Njegovi spoti imajo skupaj na You Tubu več kot 27 milijonov ogledov. Kdo je Challe Salle - glasbenik, ki je obnorel slovensko mladino? Saša Petrović prihaja iz družine, ki se je konec 80-ih iz Beograda priselila na Vrhniko. Čeprav je bil rojen v Sloveniji, izgovarja trdi „l“; pri repanju pa uporablja precej srbskih besed. Ob 25. rojstnem dnevu Društva Ljiljan so se njegovi člani spomnili na enega izmed največjih bosansko-hercegovskih pesnikov – Maka Dizdarja. Letos mineva 100 let od njegovega rojstva. Jugoslovensko dramsko pozorište – znameniti JDP je pred točno 70-imi leti v Beogradu ustanovil Slovenec Bojan Stupica. Za NaGlas! govorita igralca Jelisaveta Seka Sabljić in Predrag Ejdus.

15 min

Njegovi spoti imajo skupaj na You Tubu več kot 27 milijonov ogledov. Kdo je Challe Salle - glasbenik, ki je obnorel slovensko mladino? Saša Petrović prihaja iz družine, ki se je konec 80-ih iz Beograda priselila na Vrhniko. Čeprav je bil rojen v Sloveniji, izgovarja trdi „l“; pri repanju pa uporablja precej srbskih besed. Ob 25. rojstnem dnevu Društva Ljiljan so se njegovi člani spomnili na enega izmed največjih bosansko-hercegovskih pesnikov – Maka Dizdarja. Letos mineva 100 let od njegovega rojstva. Jugoslovensko dramsko pozorište – znameniti JDP je pred točno 70-imi leti v Beogradu ustanovil Slovenec Bojan Stupica. Za NaGlas! govorita igralca Jelisaveta Seka Sabljić in Predrag Ejdus.

Dr. Mejra Festić

2. 12. 2017

Umetnost plemeniti in osvobaja – to je geslo Galerije Festić, ki jo je kot prvo razstavno-prodajno galerijo v nekdanji Jugoslaviji pred skoraj 30 leti v Mariboru ustanovil februarja letos preminuli časni konzul Bosne in Hercegovine Smail Festić. Njegovo poslanstvo zdaj nadaljuje hčerka Mejra Festić. Nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije je spregovorila tudi o tem, ali so jo bosanske korenine ovirale pri kariernem napredovanju. Srbija, Zimbabve, Nemčija, Slovenija – leta 1991 rojena Mariborčanka Nina Rajić Kranjac je zamenjala ne samo več držav, ampak tudi več kontinentov. Gledalci so spoznali mlado gledališko režiserko, ki na selitve gleda kot na priložnost. Na skupščini Zveze zvez kulturnih društev Exyumak je bil za predsedujočega izbran predsednik Zveze črnogorskih društev Veselin Lakić. Vprašali smo ga, ali je konec z njihovim prizadevanjem za ustavno priznanje narodov nekdanje Jugoslavije.

15 min

Umetnost plemeniti in osvobaja – to je geslo Galerije Festić, ki jo je kot prvo razstavno-prodajno galerijo v nekdanji Jugoslaviji pred skoraj 30 leti v Mariboru ustanovil februarja letos preminuli časni konzul Bosne in Hercegovine Smail Festić. Njegovo poslanstvo zdaj nadaljuje hčerka Mejra Festić. Nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije je spregovorila tudi o tem, ali so jo bosanske korenine ovirale pri kariernem napredovanju. Srbija, Zimbabve, Nemčija, Slovenija – leta 1991 rojena Mariborčanka Nina Rajić Kranjac je zamenjala ne samo več držav, ampak tudi več kontinentov. Gledalci so spoznali mlado gledališko režiserko, ki na selitve gleda kot na priložnost. Na skupščini Zveze zvez kulturnih društev Exyumak je bil za predsedujočega izbran predsednik Zveze črnogorskih društev Veselin Lakić. Vprašali smo ga, ali je konec z njihovim prizadevanjem za ustavno priznanje narodov nekdanje Jugoslavije.

Mehmedalija Alić

18. 11. 2017

Mehmedalija Alić je edini priseljenec, ki se ponaša z medaljo za častno dejanje Republike Slovenije. Leta 2014 jo je iz rok Boruta Pahorja prejel za svojo neomajno humanistično držo kot vodja izkopavanj posmrtnih ostankov v Hudi Jami. Alićeva življenjska zgodba je navdihnila ustvarjalce filma Rudar, s katerim se Slovenija poteguje za tujejezičnega Oskarja. Kako otrokom narisati nasmeh na obraz – to vprašanje ni dalo spati vozniku ljubljanskega avtobusa Amirju Abdakoviću. Zato sta se skupaj kolegom Emilom Huskićem kar sama lotila humanitarne akcije. Tako preprosto je ustvarjati dobro, so v utemeljitvi nagrade Ljubici Suni Čehovin za vizualno podobo albuma Solo mladega jazz pianista Gregorja Ftičarja zapisali v Društvu oblikovalcev Slovenije. Beograjčanka z ljubljanskim naslovom je kolege očarala s preizkušenim pristopom: manj je dovolj!

14 min

Mehmedalija Alić je edini priseljenec, ki se ponaša z medaljo za častno dejanje Republike Slovenije. Leta 2014 jo je iz rok Boruta Pahorja prejel za svojo neomajno humanistično držo kot vodja izkopavanj posmrtnih ostankov v Hudi Jami. Alićeva življenjska zgodba je navdihnila ustvarjalce filma Rudar, s katerim se Slovenija poteguje za tujejezičnega Oskarja. Kako otrokom narisati nasmeh na obraz – to vprašanje ni dalo spati vozniku ljubljanskega avtobusa Amirju Abdakoviću. Zato sta se skupaj kolegom Emilom Huskićem kar sama lotila humanitarne akcije. Tako preprosto je ustvarjati dobro, so v utemeljitvi nagrade Ljubici Suni Čehovin za vizualno podobo albuma Solo mladega jazz pianista Gregorja Ftičarja zapisali v Društvu oblikovalcev Slovenije. Beograjčanka z ljubljanskim naslovom je kolege očarala s preizkušenim pristopom: manj je dovolj!

Dr. Dejan Verčič

4. 11. 2017

Kadija te tuži, kadija ti sudi – to je najpogostejši pregovor, ki ga po podatkih Parlametra v srbščini oziroma hrvaščini slišimo v državnem zboru. Zakaj slovenski politiki tako radi uporabljajo besede v srbohrvaščini, nam je v studiu pojasnil strokovnjak za odnose z javnostmi in predstojnik oddelka za komunikologijo na FDV-ju prof. dr. Dejan Verčič, ki z družino 15 let živi v Ljubljani in Zagrebu. Kako je Zagrebčan, predsednik Hrvatskega kulturnega društva v Mariboru Marko Mandir pristal v štajerski prestolnici? Zapeljali smo se v taksiju Ljubljančana Hasiba Šišića, ki posebno pozornost posveča glasbenemu okusu svojih strank.

13 min

Kadija te tuži, kadija ti sudi – to je najpogostejši pregovor, ki ga po podatkih Parlametra v srbščini oziroma hrvaščini slišimo v državnem zboru. Zakaj slovenski politiki tako radi uporabljajo besede v srbohrvaščini, nam je v studiu pojasnil strokovnjak za odnose z javnostmi in predstojnik oddelka za komunikologijo na FDV-ju prof. dr. Dejan Verčič, ki z družino 15 let živi v Ljubljani in Zagrebu. Kako je Zagrebčan, predsednik Hrvatskega kulturnega društva v Mariboru Marko Mandir pristal v štajerski prestolnici? Zapeljali smo se v taksiju Ljubljančana Hasiba Šišića, ki posebno pozornost posveča glasbenemu okusu svojih strank.

Maida Džinić Poljak

7. 10. 2017

Američani imajo »blues«, Portugalci »fado«, Bosanci pa sevdah – bili smo na Desetemu večeru sevdaha v Ljubljani . Med tistimi, ki jim je sevdah rešil življenje v 90ih je tudi Maida Džinić Poljak, pevka skupine T'aman in svetovalka za integracijo v Azilnem domu v Ljubljani. Nekdanja begunka iz Bosne danes pomaga novim beguncem pri nas. Zaščitni znak grafičnega oblikovalca Ajdina Bašića - Sarajevčana, ki že 16 let živi v Ljubljani - so močne barve in še bolj močna sporočila plakatov, glasbenih ovitkov, knjižnih platnic ali spletnih strani. Zaupal nam je, da je Bosanec po rodu, po poklicu pa Slovenec.

15 min

Američani imajo »blues«, Portugalci »fado«, Bosanci pa sevdah – bili smo na Desetemu večeru sevdaha v Ljubljani . Med tistimi, ki jim je sevdah rešil življenje v 90ih je tudi Maida Džinić Poljak, pevka skupine T'aman in svetovalka za integracijo v Azilnem domu v Ljubljani. Nekdanja begunka iz Bosne danes pomaga novim beguncem pri nas. Zaščitni znak grafičnega oblikovalca Ajdina Bašića - Sarajevčana, ki že 16 let živi v Ljubljani - so močne barve in še bolj močna sporočila plakatov, glasbenih ovitkov, knjižnih platnic ali spletnih strani. Zaupal nam je, da je Bosanec po rodu, po poklicu pa Slovenec.

Saša Dončić

23. 9. 2017

Prvi je pravilno napovedal, kdo bo igral v finalu Eurobasketa, potem pa še, da bo Slovenija evropski šampion v košarki. Pred leti je zaradi sina Luke po Ljubljani vozil taksi. V zadnji sezoni je kot trener Ilirijo brez poraza pripeljal iz druge v prvo košarkarsko ligo. Gost v studiu NaGlasa! je Saša Dončić. Spoznali boste Erjona Kastratija in Gezima Morino - mlada košarkarja s Kosova, ki svoj talent na slovenskem parketu brusita skoraj deset let. Hrvaško kulturno društvo Maribor je v sodelovanju z videoumetnico Niko Avtor, ki Slovenijo predstavlja na letošnjem Beneškem bienalu, posnelo dokumentarni film o zapuščenih hišah v Mariboru. Obiskali smo likovno njihovo razstavo v Vetrinjskem domu.

15 min

Prvi je pravilno napovedal, kdo bo igral v finalu Eurobasketa, potem pa še, da bo Slovenija evropski šampion v košarki. Pred leti je zaradi sina Luke po Ljubljani vozil taksi. V zadnji sezoni je kot trener Ilirijo brez poraza pripeljal iz druge v prvo košarkarsko ligo. Gost v studiu NaGlasa! je Saša Dončić. Spoznali boste Erjona Kastratija in Gezima Morino - mlada košarkarja s Kosova, ki svoj talent na slovenskem parketu brusita skoraj deset let. Hrvaško kulturno društvo Maribor je v sodelovanju z videoumetnico Niko Avtor, ki Slovenijo predstavlja na letošnjem Beneškem bienalu, posnelo dokumentarni film o zapuščenih hišah v Mariboru. Obiskali smo likovno njihovo razstavo v Vetrinjskem domu.

Klarisa Jovanović

9. 9. 2017

Črnogorska mezzosopranistka Amanda Stojović se je slovenščino učila prek opernih arij. O tem, ali se tujega jezika hitreje in lažje naučijo ljudje s posluhom za glasbo, smo se v studiu pogovarjali s pevko, pesnico in prevajalko Klariso Jovanović. Hči Črnogorca in Istranke pripravlja pesniško zbirko Izgnana, v kateri piše o razdvojenosti ljudi, rojenih v večnarodnostnih družinah. Si predstavljate balkansko kuhinjo brez pleskavic in krompirja? Točno to ponuja netipični kuhar Dalibor Novaković v ljubljanskih Mostah.

14 min

Črnogorska mezzosopranistka Amanda Stojović se je slovenščino učila prek opernih arij. O tem, ali se tujega jezika hitreje in lažje naučijo ljudje s posluhom za glasbo, smo se v studiu pogovarjali s pevko, pesnico in prevajalko Klariso Jovanović. Hči Črnogorca in Istranke pripravlja pesniško zbirko Izgnana, v kateri piše o razdvojenosti ljudi, rojenih v večnarodnostnih družinah. Si predstavljate balkansko kuhinjo brez pleskavic in krompirja? Točno to ponuja netipični kuhar Dalibor Novaković v ljubljanskih Mostah.

Dr. Nedžad Grabus

24. 6. 2017

Slaščice, kot so baklave, tulumbe in hurmašice, so samo del bogate ponudbe na mizah številnih muslimanov v Sloveniji ob bajramu. Kako je videti praznovanje največjega muslimanskega praznika v Ljubljani? Islamska skupnost letos obeležuje stoletje organiziranega delovanja pri nas. Po 50ih letih je džamija v Ljubljani sicer zgrajena, a še ni dokončana. Kdaj bo odprla svoja vrata, smo v studiu vprašali ljubljanskega muftija dr. Nedžada Grabusa. Tematiziramo tudi pobudo za spremembo ustave, v kateri bi - po predlogu Združene levice in Exyumaka - Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe v Sloveniji omenili kot narodnostne skupnosti.

14 min

Slaščice, kot so baklave, tulumbe in hurmašice, so samo del bogate ponudbe na mizah številnih muslimanov v Sloveniji ob bajramu. Kako je videti praznovanje največjega muslimanskega praznika v Ljubljani? Islamska skupnost letos obeležuje stoletje organiziranega delovanja pri nas. Po 50ih letih je džamija v Ljubljani sicer zgrajena, a še ni dokončana. Kdaj bo odprla svoja vrata, smo v studiu vprašali ljubljanskega muftija dr. Nedžada Grabusa. Tematiziramo tudi pobudo za spremembo ustave, v kateri bi - po predlogu Združene levice in Exyumaka - Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe v Sloveniji omenili kot narodnostne skupnosti.

Dr. Radoje Milić

10. 6. 2017

Ilka Štuhec, Tina Maze, Primož Roglič – to so samo nekatera imena vrhunskih športnikov, ki so šla skozi roke specialista športne medicine in fiziologa dr. Radoja Milića. Vodja Laboratorija za fiziologijo na Fakulteti za šport v Ljubljani je pojasnil tudi, zakaj je domotožje pravzaprav bluz. Ali se črnogorske celice delijo počasneje od ostalih, pa smo v šali vprašali slovenskega strokovnjaka za celično terapijo in predsednika Črnogorskega društva Duklja Miomirja Kneževića. Spoznali boste atletskega trenerja Svjetlana Vujasina, ki je pustil pečat na številnih generacijah mladih atletov, tudi Maruši Mišmaš in Žanu Rudolfu.

14 min

Ilka Štuhec, Tina Maze, Primož Roglič – to so samo nekatera imena vrhunskih športnikov, ki so šla skozi roke specialista športne medicine in fiziologa dr. Radoja Milića. Vodja Laboratorija za fiziologijo na Fakulteti za šport v Ljubljani je pojasnil tudi, zakaj je domotožje pravzaprav bluz. Ali se črnogorske celice delijo počasneje od ostalih, pa smo v šali vprašali slovenskega strokovnjaka za celično terapijo in predsednika Črnogorskega društva Duklja Miomirja Kneževića. Spoznali boste atletskega trenerja Svjetlana Vujasina, ki je pustil pečat na številnih generacijah mladih atletov, tudi Maruši Mišmaš in Žanu Rudolfu.

Dušan Jovanović

27. 5. 2017

Spoznali boste študente makedonistike, ki so v okviru slovanskega večera na Filozofski fakulteti Slovanske ljudske v novi embalaži pripravili repersko različico makedonske pravljice Siljan Štrk. O tem, kako se je še kot otrok v Skopju zaljubil v gledališče, smo se v studiu pogovarjali z znanim režiserjem Dušanom Jovanovićem, ki se je sicer rodil v Beogradu, v Sloveniji pa živi od leta 1951. Bili smo tudi v Velenju, na šestem Saboru hrvaške kulture v Sloveniji – največji manifestaciji hrvaške skupnosti pri nas.

15 min

Spoznali boste študente makedonistike, ki so v okviru slovanskega večera na Filozofski fakulteti Slovanske ljudske v novi embalaži pripravili repersko različico makedonske pravljice Siljan Štrk. O tem, kako se je še kot otrok v Skopju zaljubil v gledališče, smo se v studiu pogovarjali z znanim režiserjem Dušanom Jovanovićem, ki se je sicer rodil v Beogradu, v Sloveniji pa živi od leta 1951. Bili smo tudi v Velenju, na šestem Saboru hrvaške kulture v Sloveniji – največji manifestaciji hrvaške skupnosti pri nas.

Dr. David Kraljić

13. 5. 2017

Na Univerzi v Ljubljani študira slabih dva tisoč študentov iz držav nekdanje Jugoslavije. Predstavljamo nadarjenega pianista Momčila Petrovića, ki je študij iz Beograda nadaljeval na ljubljanski Akademiji za glasbo. Veliko Britanijo je po skoraj devetih letih, zaradi raziskovalnega projekta robotske roke v industriji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, zapustil tudi David Kraljić. Velenjčan iz družine priseljencev iz Medžimurja je z najvišjimi ocenami končal študij v Cambridgeu, potem pa doktoriral na Oxfordu. Kozmolog in astrofizik dr. David Kraljić je v studiu pojasnil, zakaj naglas v angleščini ni tako pomemben kot je v slovenščini. Spoznali boste tudi pisatelja in vzgojitelja v dijaškem domu Šiška Branka Lučića, ki že 37 let vzporedno živi med Ljubljano in Puljem.

14 min

Na Univerzi v Ljubljani študira slabih dva tisoč študentov iz držav nekdanje Jugoslavije. Predstavljamo nadarjenega pianista Momčila Petrovića, ki je študij iz Beograda nadaljeval na ljubljanski Akademiji za glasbo. Veliko Britanijo je po skoraj devetih letih, zaradi raziskovalnega projekta robotske roke v industriji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, zapustil tudi David Kraljić. Velenjčan iz družine priseljencev iz Medžimurja je z najvišjimi ocenami končal študij v Cambridgeu, potem pa doktoriral na Oxfordu. Kozmolog in astrofizik dr. David Kraljić je v studiu pojasnil, zakaj naglas v angleščini ni tako pomemben kot je v slovenščini. Spoznali boste tudi pisatelja in vzgojitelja v dijaškem domu Šiška Branka Lučića, ki že 37 let vzporedno živi med Ljubljano in Puljem.

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

29. 4. 2017

Pesnica Mirjana Šernek se je kot slepa deklica iz Srbije preselila v Slovenijo. Kljub težki življenjski preizkušnji se začetnih jezikovnih nesporazumov danes spominja s humorjem. Bili smo v vrtcu Otona Župančiča v Slovenski Bistrici, kjer si dela brez pomočnice vzgojiteljice albanskega rodu Veronike Gjinaj sploh ne predstavljajo več. Ali in v kolikšni meri so v Sloveniji izkoriščeni potenciali priseljencev in njihovih potomcev, smo se pogovarjali s sociologinjo in predstojnico Doktorske šole Univerze v Ljubljani doktorico Aleksandro Kanjuo Mrčela, ki pooseblja priseljensko zgodbo o uspehu, saj se je tudi sama priseljenka z Reke.

14 min

Pesnica Mirjana Šernek se je kot slepa deklica iz Srbije preselila v Slovenijo. Kljub težki življenjski preizkušnji se začetnih jezikovnih nesporazumov danes spominja s humorjem. Bili smo v vrtcu Otona Župančiča v Slovenski Bistrici, kjer si dela brez pomočnice vzgojiteljice albanskega rodu Veronike Gjinaj sploh ne predstavljajo več. Ali in v kolikšni meri so v Sloveniji izkoriščeni potenciali priseljencev in njihovih potomcev, smo se pogovarjali s sociologinjo in predstojnico Doktorske šole Univerze v Ljubljani doktorico Aleksandro Kanjuo Mrčela, ki pooseblja priseljensko zgodbo o uspehu, saj se je tudi sama priseljenka z Reke.

Alma Mujezinović Kochavy

15. 4. 2017

Mogoče bo »inat« postal tudi slovenska beseda, saj v športu pripomore k odličnim rezultatom, za NaGlas! napoveduje selektor slovenske rokometne reprezentance Veselin Vujović. Portret bronastega »Janeza« je pripravila novinarka Nataša Žunić. Brez Njegoša seveda ni šlo. V studiu smo gostili pobudnico Odprte kuhne Almo Mujezinović Kochavy, ki je Slovencem ob hrani prinesla tudi sproščeno druženje na prostem. Obiskali smo družino Kopasić, ki že dolgo živi v Sloveniji, a ohranja velikonočne običaje iz hrvaškega Međimurja.

14 min

Mogoče bo »inat« postal tudi slovenska beseda, saj v športu pripomore k odličnim rezultatom, za NaGlas! napoveduje selektor slovenske rokometne reprezentance Veselin Vujović. Portret bronastega »Janeza« je pripravila novinarka Nataša Žunić. Brez Njegoša seveda ni šlo. V studiu smo gostili pobudnico Odprte kuhne Almo Mujezinović Kochavy, ki je Slovencem ob hrani prinesla tudi sproščeno druženje na prostem. Obiskali smo družino Kopasić, ki že dolgo živi v Sloveniji, a ohranja velikonočne običaje iz hrvaškega Međimurja.

Mirko Ilić

1. 4. 2017

Nacionalizem škoduje zdravju, je na plakatu za gledališko predstavo Jugoslavija, moja dežela opozorila grafična oblikovalka iz Splita Danijela Grgić, ki že več kot 30 let ustvarja v Sloveniji in je v slovenska gledališča vrnila plakat s fotografijo. O plakatih, ki namesto simbolov sovraštva prinašajo sporočilo strpnosti, se bomo v studiu pogovarjali s svetovno znanim grafičnim oblikovalcem iz New Yorka Mirkom Ilićem, ki je tudi avtor razstave o strpnosti, ki je ta teden potekala v Ljubljani. Njegovemu pozivu, da v svojih jezikih na plakatih spregovorijo o strpnosti se je odzvalo 21 oblikovalcev iz vsega sveta. Strpno že deveto leto zapored sodelujejo tudi kulturno-umetniška društva vseh narodov nekdanje Jugoslavije, ki na skupni prireditvi ohranjajo tradicijo ljudske pesmi. Prisluhnite!

14 min

Nacionalizem škoduje zdravju, je na plakatu za gledališko predstavo Jugoslavija, moja dežela opozorila grafična oblikovalka iz Splita Danijela Grgić, ki že več kot 30 let ustvarja v Sloveniji in je v slovenska gledališča vrnila plakat s fotografijo. O plakatih, ki namesto simbolov sovraštva prinašajo sporočilo strpnosti, se bomo v studiu pogovarjali s svetovno znanim grafičnim oblikovalcem iz New Yorka Mirkom Ilićem, ki je tudi avtor razstave o strpnosti, ki je ta teden potekala v Ljubljani. Njegovemu pozivu, da v svojih jezikih na plakatih spregovorijo o strpnosti se je odzvalo 21 oblikovalcev iz vsega sveta. Strpno že deveto leto zapored sodelujejo tudi kulturno-umetniška društva vseh narodov nekdanje Jugoslavije, ki na skupni prireditvi ohranjajo tradicijo ljudske pesmi. Prisluhnite!

Zoran Marković

18. 3. 2017

Nobelovec Ivo Andrić in kraljica kriminalk Agatha Christie – sta samo dve svetovno znani imeni, ki so v 60ih in 70ih prijateljevali s srbskim pisateljem, ki je bil rojen na severu Črne gore, svoje uspešnice pa je pisal v Sloveniji. Obiskali smo hišo Miodraga Bulatovića na Krekovem trgu v Ljubljani, kjer je danes priljubljeno zbirališče umetnikov in boemov. Spoznali boste oblikovalko, scenografko in kostumografko Tijano Todorović, ki jo je iz Nikšića v Ljubljano privabil študij mode in tekstilnega oblikovanja, zdaj ustvarja tudi za gledališče. Kako se oblačijo Črnogorke in kako Slovenke? Iz Črne gore je prek Benetk v Ljubljano pred skoraj 30imi leti prišel tudi kontrabasist in redni profesor ljubljanske Akademije za glasbo Zoran Marković, ki se nam je pridružil v studiu in predstavil svoj revolucionarni izum za godalne inštrumente. Spoznali boste tudi 24-letno Laro Paukovič, ki je v prvencu Poletje v gostilni izvirno spregovorila o nestrpnosti.

15 min

Nobelovec Ivo Andrić in kraljica kriminalk Agatha Christie – sta samo dve svetovno znani imeni, ki so v 60ih in 70ih prijateljevali s srbskim pisateljem, ki je bil rojen na severu Črne gore, svoje uspešnice pa je pisal v Sloveniji. Obiskali smo hišo Miodraga Bulatovića na Krekovem trgu v Ljubljani, kjer je danes priljubljeno zbirališče umetnikov in boemov. Spoznali boste oblikovalko, scenografko in kostumografko Tijano Todorović, ki jo je iz Nikšića v Ljubljano privabil študij mode in tekstilnega oblikovanja, zdaj ustvarja tudi za gledališče. Kako se oblačijo Črnogorke in kako Slovenke? Iz Črne gore je prek Benetk v Ljubljano pred skoraj 30imi leti prišel tudi kontrabasist in redni profesor ljubljanske Akademije za glasbo Zoran Marković, ki se nam je pridružil v studiu in predstavil svoj revolucionarni izum za godalne inštrumente. Spoznali boste tudi 24-letno Laro Paukovič, ki je v prvencu Poletje v gostilni izvirno spregovorila o nestrpnosti.

Zemira Alajbegović Pečovnik

4. 3. 2017

Kako se nosi naglavna ruta? Kje jo pri nas mogoče kupiti? Kako za videz skrbijo pokrite muslimanke v Sloveniji? Odgovore smo poiskali pri Eli Porić, predsednici ženskega združenja Zemzem, ki deluje v okviru Islamske skupnosti. Pravzaprav je predmet razprav vseskozi žensko telo – le da gre enkrat za zakrivanje drugič pa za razkrivanje – meni video umetnica, režiserka in novinarka Zemira Alajbegović Pečovnik, ki je v studiu spregovorila tudi o lastni priseljenski izkušnji. SKC Danilo Kiš je v Ljubljani predstavil prvi prevod Kosovelovih Integralov v srbščino po stotih letih, mi pa smo predstavili mladega slovenskega pesnika Muanisa Sinanovića, katerega zbirko Izohipse je v srbski jezik prepesnil Ivan Antić.

15 min

Kako se nosi naglavna ruta? Kje jo pri nas mogoče kupiti? Kako za videz skrbijo pokrite muslimanke v Sloveniji? Odgovore smo poiskali pri Eli Porić, predsednici ženskega združenja Zemzem, ki deluje v okviru Islamske skupnosti. Pravzaprav je predmet razprav vseskozi žensko telo – le da gre enkrat za zakrivanje drugič pa za razkrivanje – meni video umetnica, režiserka in novinarka Zemira Alajbegović Pečovnik, ki je v studiu spregovorila tudi o lastni priseljenski izkušnji. SKC Danilo Kiš je v Ljubljani predstavil prvi prevod Kosovelovih Integralov v srbščino po stotih letih, mi pa smo predstavili mladega slovenskega pesnika Muanisa Sinanovića, katerega zbirko Izohipse je v srbski jezik prepesnil Ivan Antić.

Maja Milas

18. 2. 2017

Ranljive skupine se v slovensko družbo vključujejo tudi prek delavnic za stand-up komedijo, ki jih v društvu Ljiljan vodi Perica Jerković. Bili smo v Škofji Loki, kjer je projekt povezal tamkajšnje Hrvate, Srbe in Bošnjake. Vodjo projektov Zveze hrvaških društev v Sloveniji Majo Milas bomo vprašali, kaj bi priznanje statusa manjšin prineslo skupnostim. Zdaj je namreč njihovo financiranje razdrobljeno in nezadostno.

14 min

Ranljive skupine se v slovensko družbo vključujejo tudi prek delavnic za stand-up komedijo, ki jih v društvu Ljiljan vodi Perica Jerković. Bili smo v Škofji Loki, kjer je projekt povezal tamkajšnje Hrvate, Srbe in Bošnjake. Vodjo projektov Zveze hrvaških društev v Sloveniji Majo Milas bomo vprašali, kaj bi priznanje statusa manjšin prineslo skupnostim. Zdaj je namreč njihovo financiranje razdrobljeno in nezadostno.

Milenko Aćimović

4. 2. 2017

Bronasta kolajna za rokometaše pod taktirko Veselina Vujovića je pokazala, da tudi mlajša generacija Slovencev odlično razume črnogorsko. Za vsak primer predstavljamo tudi slovensko-črnogorski slovar, ki ga je izdal upokojeni pravnik Remzo Skenderović. Močna čustva športnikov in navijačev s svojim objektivom že dolgo beleži fotoreporter Igor Kupljenik, ki je Banjaluko pred 20 leti zamenjal za Ljubljano. V slovenski prestolnici se je leta 1977 bosanskim staršem rodil slovenski nogometni reprezentant Milenko Aćimović. V studiu NaGlasa! bo obudil spomine na odraščanje za Bežigradom, spregovoril bo tudi o svoji nogometni karieri, ki se je začela prav v ljubljanski Olimpiji.

15 min

Bronasta kolajna za rokometaše pod taktirko Veselina Vujovića je pokazala, da tudi mlajša generacija Slovencev odlično razume črnogorsko. Za vsak primer predstavljamo tudi slovensko-črnogorski slovar, ki ga je izdal upokojeni pravnik Remzo Skenderović. Močna čustva športnikov in navijačev s svojim objektivom že dolgo beleži fotoreporter Igor Kupljenik, ki je Banjaluko pred 20 leti zamenjal za Ljubljano. V slovenski prestolnici se je leta 1977 bosanskim staršem rodil slovenski nogometni reprezentant Milenko Aćimović. V studiu NaGlasa! bo obudil spomine na odraščanje za Bežigradom, spregovoril bo tudi o svoji nogometni karieri, ki se je začela prav v ljubljanski Olimpiji.

Mirjana Bobić Mojsilović

21. 1. 2017

Oddaja NaGlas! - edina televizijska oddaja, namenjena Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom v Sloveniji te dni praznuje svoj 2. rojstni dan. Tomislav Jovanović Tokac, Jakov Fak, Slaviša Stojanović, Ivana Đilas, Jelena Proković so samo nekateri gostje NaGlasa!, ki so pustili pečat v oddaji v letu 2016. Kako oddajo ocenjujeta vodja službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice ministrstva za kulturo Sašo Gazdić in Brankica Petković z Mirovnega inštituta? V studiu se nam je naravnost iz Beograda pridružila pisateljica Mirjana Bobić Mojsilović, ki so ji v slovenščino prevedli že tretji roman.

15 min

Oddaja NaGlas! - edina televizijska oddaja, namenjena Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom v Sloveniji te dni praznuje svoj 2. rojstni dan. Tomislav Jovanović Tokac, Jakov Fak, Slaviša Stojanović, Ivana Đilas, Jelena Proković so samo nekateri gostje NaGlasa!, ki so pustili pečat v oddaji v letu 2016. Kako oddajo ocenjujeta vodja službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice ministrstva za kulturo Sašo Gazdić in Brankica Petković z Mirovnega inštituta? V studiu se nam je naravnost iz Beograda pridružila pisateljica Mirjana Bobić Mojsilović, ki so ji v slovenščino prevedli že tretji roman.

Dr. Željko Ćurić

7. 1. 2017

Kaj je »česnica«, zakaj jo Srbi pečejo za pravoslavni božič in kakšen simbolni pomen ima običaj, ki ga ohranjajo tudi v Ljubljani? O običajih in novoletnih zaobljubah se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem, ki se je pred dobrimi 20 leti iz Dubrovnika preselil v slovensko prestolnico. V Novem mestu smo obiskali brivnico 22-letnega Edisa Osmanovića, kamor prihajajo bradači iz vse Slovenije. Spoznali boste mladega virtuoza na violini Nikolo Pajanovića, ki mu je bila glasba položena v zibelko. Že zdaj se lahko pohvali z 12 zlatimi plaketami in prvimi nagradami na domačih in mednarodnih tekmovanjih.

16 min

Kaj je »česnica«, zakaj jo Srbi pečejo za pravoslavni božič in kakšen simbolni pomen ima običaj, ki ga ohranjajo tudi v Ljubljani? O običajih in novoletnih zaobljubah se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem, ki se je pred dobrimi 20 leti iz Dubrovnika preselil v slovensko prestolnico. V Novem mestu smo obiskali brivnico 22-letnega Edisa Osmanovića, kamor prihajajo bradači iz vse Slovenije. Spoznali boste mladega virtuoza na violini Nikolo Pajanovića, ki mu je bila glasba položena v zibelko. Že zdaj se lahko pohvali z 12 zlatimi plaketami in prvimi nagradami na domačih in mednarodnih tekmovanjih.

Jelena Proković

20. 12. 2016

Oblikovalka Jelena Proković je skupaj s sestro Svetlano dala pečat urbanemu Beogradu 90ih, potem ga je prinesla v Ljubljano. Kreativno deluje v svetu mode, filma in gledališča. Delala je s Tomažem Pandurjem, Ivano Đilas, decembra je kot kostumografka imela kar dve gledališki premieri. V studiu bo pojasnila svojo pot do uspeha v Srbiji in Sloveniji. O ustvarjalnem konceptu JSP so se izrekle tudi Miša Molk, Jožica Avbelj in Sanja Grcić. Gledalci bodo lahko prisluhnili Bachu mladega in obetavnega violončelista Bernarda Brizanija. Lahko se pohvali ne le s številnimi uspešnimi koncerti, ampak tudi z bogato glasbeno dediščino svoje družine kosovskega porekla. Pred novim letom kakopak ne gre brez »narodnjakov«: Nataša Žunić je preverila ljubljansko turbo-folk sceno.

14 min

Oblikovalka Jelena Proković je skupaj s sestro Svetlano dala pečat urbanemu Beogradu 90ih, potem ga je prinesla v Ljubljano. Kreativno deluje v svetu mode, filma in gledališča. Delala je s Tomažem Pandurjem, Ivano Đilas, decembra je kot kostumografka imela kar dve gledališki premieri. V studiu bo pojasnila svojo pot do uspeha v Srbiji in Sloveniji. O ustvarjalnem konceptu JSP so se izrekle tudi Miša Molk, Jožica Avbelj in Sanja Grcić. Gledalci bodo lahko prisluhnili Bachu mladega in obetavnega violončelista Bernarda Brizanija. Lahko se pohvali ne le s številnimi uspešnimi koncerti, ampak tudi z bogato glasbeno dediščino svoje družine kosovskega porekla. Pred novim letom kakopak ne gre brez »narodnjakov«: Nataša Žunić je preverila ljubljansko turbo-folk sceno.

Nenad Rizvanović

6. 12. 2016

Kdo prevaja Miljenka Jergovića, Vojislava Pejovića in druge avtorje hrvaške, srbske, makedonske, črnogorske in albanske književnosti v slovenščino? Ali potrebujemo strokovnjake ali Slovenci še vedno dobro obvladajo »srbohrvaščino«? Gostili bomo hrvaškega pisatelja Nenada Rizvanovića, ki ga je zaznamovalo življenje v Osijeku. O vojni v prestolnici Slavonije in Baranje je izdal zbirko kratkih zgodb z naslovom Zemlja pleše, ki je prevedena tudi pri nas. Preden se odpravi v pisateljsko rezidenco založbe Goga v Novem mestu, bo moral v studiu NaGlasa! pojasniti svoje navdušenje nad Slovenijo, ki ga prav tako zasledimo v njegovi literaturi.

15 min

Kdo prevaja Miljenka Jergovića, Vojislava Pejovića in druge avtorje hrvaške, srbske, makedonske, črnogorske in albanske književnosti v slovenščino? Ali potrebujemo strokovnjake ali Slovenci še vedno dobro obvladajo »srbohrvaščino«? Gostili bomo hrvaškega pisatelja Nenada Rizvanovića, ki ga je zaznamovalo življenje v Osijeku. O vojni v prestolnici Slavonije in Baranje je izdal zbirko kratkih zgodb z naslovom Zemlja pleše, ki je prevedena tudi pri nas. Preden se odpravi v pisateljsko rezidenco založbe Goga v Novem mestu, bo moral v studiu NaGlasa! pojasniti svoje navdušenje nad Slovenijo, ki ga prav tako zasledimo v njegovi literaturi.

Dr. Ranko Rajović

22. 11. 2016

Kako večjezičnost vpliva na razvoj možganov otrok? Na to vprašanje bo v studiu odgovarjal nevroendokrinolog iz Novega Sada Ranko Rajović, sicer predsednik Svetovnega odbora Mense za nadarjene otroke, ki v številnih vrtcih in šolah po Sloveniji in še 13 evropskih državah izvaja posebno metodo učenja NTC (Nikola Tesla Center) za spodbujanje učnih zmogljivosti otrok. Predstavljamo tudi poseben duet – s Tinkaro Kovač je spot posnela 11-letna nadarjena glasbenica iz Zrenjanina Karolina Grujić, ki se dobro leto šola na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet.

14 min

Kako večjezičnost vpliva na razvoj možganov otrok? Na to vprašanje bo v studiu odgovarjal nevroendokrinolog iz Novega Sada Ranko Rajović, sicer predsednik Svetovnega odbora Mense za nadarjene otroke, ki v številnih vrtcih in šolah po Sloveniji in še 13 evropskih državah izvaja posebno metodo učenja NTC (Nikola Tesla Center) za spodbujanje učnih zmogljivosti otrok. Predstavljamo tudi poseben duet – s Tinkaro Kovač je spot posnela 11-letna nadarjena glasbenica iz Zrenjanina Karolina Grujić, ki se dobro leto šola na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet.

Andrej Košak

8. 11. 2016

Preverili smo, kje lahko v Sloveniji svojci pokopljejo umrle muslimane in koliko se jih še vedno odloči, da bo na zadnji počitek odšlo v Bosno, Srbijo, Črno goro, Makedonijo ali Kosovo. Pred kratkim so obeležili 20 let pouka makedonščine po vsej Sloveniji, mi pa smo obiskali OŠ Dravlje v Ljubljani. Kako je biti Slovenec v Makedoniji, pa bo gledalcem pojasnil gost v studiu, režiser Outsiderja Andrej Košak, ki zadnja leta živi v Skopju. Sprehodili smo se do gostujoče razstave Muzeja zgodovine Jugoslavije z naslovom Nikoli jim ni bilo bolje?. V Muzeju novejše zgodovine si lahko do junija 2017 ogledate potek modernizacije vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji.

14 min

Preverili smo, kje lahko v Sloveniji svojci pokopljejo umrle muslimane in koliko se jih še vedno odloči, da bo na zadnji počitek odšlo v Bosno, Srbijo, Črno goro, Makedonijo ali Kosovo. Pred kratkim so obeležili 20 let pouka makedonščine po vsej Sloveniji, mi pa smo obiskali OŠ Dravlje v Ljubljani. Kako je biti Slovenec v Makedoniji, pa bo gledalcem pojasnil gost v studiu, režiser Outsiderja Andrej Košak, ki zadnja leta živi v Skopju. Sprehodili smo se do gostujoče razstave Muzeja zgodovine Jugoslavije z naslovom Nikoli jim ni bilo bolje?. V Muzeju novejše zgodovine si lahko do junija 2017 ogledate potek modernizacije vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji.

Dr. Neža Kogovšek Šalamon

25. 10. 2016

Kam se lahko pritožite, če zaradi mehkega ć-ja ne dobite službe ali pa vas šef zaradi te okoliščine nadleguje? Slovenija kmalu dobi novega zagovornika načela enakosti, ki bo imel več pristojnosti kot njegov predhodnik. Kako zmanjšati diskriminacijo pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, bomo v studiu NaGlasa! vprašali direktorico Mirovnega inštituta dr. Nežo Kogovšek Šalamon. V Mariboru smo bili na predstavitvi prvega slovensko-albanskega pravnega slovarja, v Škofji Loki pa smo govorili z operno pevko iz Črne gore Mileno Moračo.

16 min

Kam se lahko pritožite, če zaradi mehkega ć-ja ne dobite službe ali pa vas šef zaradi te okoliščine nadleguje? Slovenija kmalu dobi novega zagovornika načela enakosti, ki bo imel več pristojnosti kot njegov predhodnik. Kako zmanjšati diskriminacijo pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, bomo v studiu NaGlasa! vprašali direktorico Mirovnega inštituta dr. Nežo Kogovšek Šalamon. V Mariboru smo bili na predstavitvi prvega slovensko-albanskega pravnega slovarja, v Škofji Loki pa smo govorili z operno pevko iz Črne gore Mileno Moračo.

Mag. Branislav Rajić

11. 10. 2016

Jesen je čas za ajvar, zato po vsej Sloveniji diši po pečenih paprikah. Gledalci bodo izvedeli, kako lahko pripravijo okusne balkanske specialitete ajvar in »pinđur« oziroma »ljutenico«. V Celju smo obiskali makedonskega virtuoza na klarinetu in skladatelja Gorana Bojčevskega. Zaigral nam je tudi na tradicionalno glasbilo kaval. Srbi v Sloveniji so dobili novo krovno združenje - Nacionalni svet Srbov Slovenije. V studiu gostimo njegovega predsednika, poslanca SMC in priseljenca iz Sremske Mitrovice mag. Branislava Rajića.

15 min

Jesen je čas za ajvar, zato po vsej Sloveniji diši po pečenih paprikah. Gledalci bodo izvedeli, kako lahko pripravijo okusne balkanske specialitete ajvar in »pinđur« oziroma »ljutenico«. V Celju smo obiskali makedonskega virtuoza na klarinetu in skladatelja Gorana Bojčevskega. Zaigral nam je tudi na tradicionalno glasbilo kaval. Srbi v Sloveniji so dobili novo krovno združenje - Nacionalni svet Srbov Slovenije. V studiu gostimo njegovega predsednika, poslanca SMC in priseljenca iz Sremske Mitrovice mag. Branislava Rajića.

Lidija Dimkovska

27. 9. 2016

»Živimo v svetu, kjer so ljudje zaznamovani z usodo izseljenca, priseljenca, migranta, begunca. Ne moremo ignorirati dejstva, da svet postaja vse bolj nomadski in mobilen. Ta tema identitete in vsega, kar je povezano s preselitvijo v neko državo – četudi nisem mislila, ko sem živela samo v Makedoniji, da bo v mojem primeru tako – je postala v bistvu glavna tema moje literature,« v oddaji NaGlas! razmišljala makedonsko-slovenska pisateljica Lidija Dimkovska, ki je zadnja leta tudi borka za pravice priseljenskih pisateljev pri nas. Pogovarjali smo se tudi s Vojislavom Pejovićem – nevroznanstvenikom in pisateljem iz Črne gore, ki živi in dela v ZDA, piše pa v angleščini in srbo-hrvaščini. V slovenščini je izšel njegov roman Ameriški sfumato. Kako zvenijo Z'borke? Kar tretjina članic pevskega zbora so priseljenke.

13 min

»Živimo v svetu, kjer so ljudje zaznamovani z usodo izseljenca, priseljenca, migranta, begunca. Ne moremo ignorirati dejstva, da svet postaja vse bolj nomadski in mobilen. Ta tema identitete in vsega, kar je povezano s preselitvijo v neko državo – četudi nisem mislila, ko sem živela samo v Makedoniji, da bo v mojem primeru tako – je postala v bistvu glavna tema moje literature,« v oddaji NaGlas! razmišljala makedonsko-slovenska pisateljica Lidija Dimkovska, ki je zadnja leta tudi borka za pravice priseljenskih pisateljev pri nas. Pogovarjali smo se tudi s Vojislavom Pejovićem – nevroznanstvenikom in pisateljem iz Črne gore, ki živi in dela v ZDA, piše pa v angleščini in srbo-hrvaščini. V slovenščini je izšel njegov roman Ameriški sfumato. Kako zvenijo Z'borke? Kar tretjina članic pevskega zbora so priseljenke.

Slađana Jović Mićković

13. 9. 2016

Naglas! v Celju pri Sari Kolak in Andreju Hajnšku Obiskali smo hrvaško olimpijsko zmagovalko v metu kopja Saro Kolak. Sara pravi, da polovica njene zlate kolajne pripada tudi Sloveniji, saj dobri dve leti trenira pri slovenskem trenerju Andreju Hajnšku v Celju. Potem ko so spoštovalci Vuka Stefanovića Karadžića v Sloveniji na njegovem spomeniku v Ljubljani napačno zapisali priimek največjega srbskega jezikoslovca, smo preverili kako je s poukom srbščine v Sloveniji. V studiu smo gostili inkluzivno pedagoginjo Slađano Jović Mićković, ki opozarja, da so težave otrok priseljencev pogosto prezrte. Gladalce smo povabili k poslušanju prve oddaje na Radiu Slovenija Sami naši, namenjeni skupnostim nekdanje Jugoslavije v Sloveniji.

15 min

Naglas! v Celju pri Sari Kolak in Andreju Hajnšku Obiskali smo hrvaško olimpijsko zmagovalko v metu kopja Saro Kolak. Sara pravi, da polovica njene zlate kolajne pripada tudi Sloveniji, saj dobri dve leti trenira pri slovenskem trenerju Andreju Hajnšku v Celju. Potem ko so spoštovalci Vuka Stefanovića Karadžića v Sloveniji na njegovem spomeniku v Ljubljani napačno zapisali priimek največjega srbskega jezikoslovca, smo preverili kako je s poukom srbščine v Sloveniji. V studiu smo gostili inkluzivno pedagoginjo Slađano Jović Mićković, ki opozarja, da so težave otrok priseljencev pogosto prezrte. Gladalce smo povabili k poslušanju prve oddaje na Radiu Slovenija Sami naši, namenjeni skupnostim nekdanje Jugoslavije v Sloveniji.

Slaviša Stojanović

28. 6. 2016

O medkulturnosti v nogometu smo se pogovarjali z nekdanjim selektorjem slovenske nogometne reprezentance, nogometašem in trenerjem srbskega rodu Slavišo Stojanovićem. Zakaj se priseljenci težko naučijo slovensko nam je razkril violinist Marko Ramljak. Izveste tudi s čim si je pediatrinja iz Niša Danijela Mitić prislužila laskavi naziv zdravnice leta? Zvezdnik ameriške NBA lige Goran Dragić je na dobrodelni dražbi kupil sliko Mirsada Begića, sredstva pa bodo šla za obnovo pravoslavne cerkve v Beli krajini.

15 min

O medkulturnosti v nogometu smo se pogovarjali z nekdanjim selektorjem slovenske nogometne reprezentance, nogometašem in trenerjem srbskega rodu Slavišo Stojanovićem. Zakaj se priseljenci težko naučijo slovensko nam je razkril violinist Marko Ramljak. Izveste tudi s čim si je pediatrinja iz Niša Danijela Mitić prislužila laskavi naziv zdravnice leta? Zvezdnik ameriške NBA lige Goran Dragić je na dobrodelni dražbi kupil sliko Mirsada Begića, sredstva pa bodo šla za obnovo pravoslavne cerkve v Beli krajini.

Dr. Vesna Mikolič

14. 6. 2016

V tokratnem NaGlas!-u govorimo o nogometu, biatlonu in knjigah. Kako se napetosti med Zagrebom in Ljubljano čutijo v slačilnici slovenske biatlonske reprezentance, nam je zaupal Jakov Fak. Knjižnica v Kamniku je ena redkih v Sloveniji, ki ponuja knjige v jezikih narodov nekdanje Jugoslavije. Spomladanski piknik društva Ljiljan v Ljubljani je prerastel v kakovosten turnir v malem nogometu. Gostja v studiu je predstojnica Inštituta za jezikoslovje na Primorski univerzi dr. Vesna Mikolič, ki je spregovorila o medkulturni vzgoji in večkulturnosti kot naložbi za prihodnost.

15 min

V tokratnem NaGlas!-u govorimo o nogometu, biatlonu in knjigah. Kako se napetosti med Zagrebom in Ljubljano čutijo v slačilnici slovenske biatlonske reprezentance, nam je zaupal Jakov Fak. Knjižnica v Kamniku je ena redkih v Sloveniji, ki ponuja knjige v jezikih narodov nekdanje Jugoslavije. Spomladanski piknik društva Ljiljan v Ljubljani je prerastel v kakovosten turnir v malem nogometu. Gostja v studiu je predstojnica Inštituta za jezikoslovje na Primorski univerzi dr. Vesna Mikolič, ki je spregovorila o medkulturni vzgoji in večkulturnosti kot naložbi za prihodnost.

Dr. Svetlana Slapšak

31. 5. 2016

V čem je skrivnost dobre baklave? Se pripravlja samo z orehi, ali pa tudi z mandeljni, lešniki in pistacijami? O družbeni energiji baklave in čevapčičev, je v studiu spregovorila antropologinja dr. Svetlana Slapšak, ki je napisala knjigo esejev Kuhinja z razgledom. Čeprav Slovenija krvavo potrebuje zdravnike, še posebej anesteziologe, pot Gorana Točkova od Ohrida do Ljubljane ni bila postlana z rožicami. Slovenski Bošnjaki, Hrvati in Srbi so skupaj pokazali folklorna znanja in veščine, ki jih predajajo tudi mladim rodovom.

15 min

V čem je skrivnost dobre baklave? Se pripravlja samo z orehi, ali pa tudi z mandeljni, lešniki in pistacijami? O družbeni energiji baklave in čevapčičev, je v studiu spregovorila antropologinja dr. Svetlana Slapšak, ki je napisala knjigo esejev Kuhinja z razgledom. Čeprav Slovenija krvavo potrebuje zdravnike, še posebej anesteziologe, pot Gorana Točkova od Ohrida do Ljubljane ni bila postlana z rožicami. Slovenski Bošnjaki, Hrvati in Srbi so skupaj pokazali folklorna znanja in veščine, ki jih predajajo tudi mladim rodovom.

Dr. Milica Popović

17. 5. 2016

Zakaj se 25 let po razpadu Jugoslavije še vedno bojimo jugonostalgije, smo vprašali politologinjo Milico Popović, ki je v Parizu magistrirala na temo Jugonostalgija - Jugoslavija skozi oči zadnjih pionirjev. Muzej polpretekle zgodovine mnoge navdušuje, a v Mestni občini Ljubljana in drugih turističnih in kulturnih ustanovah ni prav nobenega zanimanja zanj. Kako je glasbenik albanskega rodu iz Makedonije Dino Murtezani viže domačega kraja pod Šar-planino prenesel v novo domovino pod Alpami? Člani bošnjaškega društva Behar v Kopru obujajo tradicijo: značilne preproge – ćilime so postavili kar na steno in raziskali njihov pravi izvor.

15 min

Zakaj se 25 let po razpadu Jugoslavije še vedno bojimo jugonostalgije, smo vprašali politologinjo Milico Popović, ki je v Parizu magistrirala na temo Jugonostalgija - Jugoslavija skozi oči zadnjih pionirjev. Muzej polpretekle zgodovine mnoge navdušuje, a v Mestni občini Ljubljana in drugih turističnih in kulturnih ustanovah ni prav nobenega zanimanja zanj. Kako je glasbenik albanskega rodu iz Makedonije Dino Murtezani viže domačega kraja pod Šar-planino prenesel v novo domovino pod Alpami? Člani bošnjaškega društva Behar v Kopru obujajo tradicijo: značilne preproge – ćilime so postavili kar na steno in raziskali njihov pravi izvor.

Dijana Matković

3. 5. 2016

Hišo glavnega arhitekta Ljubljane Jožeta Plečnika že pol leta krasijo predmeti, ki jih je oblikovala Beograjčanka Ljubica Suna Čehovin. Usoda se je v 90ih letih poigrala tudi z Josipom Ostijem, pesnikom slovenskih korenin: dobitnik največjih slovenskih literarnih nagrad je bil izbrisan. Obiskali smo ga v domačem kraju Srečka Kosovela – Tomaju. Gostja v studiu NaGlasa! je mlada pisateljica Dijana Matković, hči priseljenskih staršev, ki je ponosna na mehki ć v svojem priimku.

15 min

Hišo glavnega arhitekta Ljubljane Jožeta Plečnika že pol leta krasijo predmeti, ki jih je oblikovala Beograjčanka Ljubica Suna Čehovin. Usoda se je v 90ih letih poigrala tudi z Josipom Ostijem, pesnikom slovenskih korenin: dobitnik največjih slovenskih literarnih nagrad je bil izbrisan. Obiskali smo ga v domačem kraju Srečka Kosovela – Tomaju. Gostja v studiu NaGlasa! je mlada pisateljica Dijana Matković, hči priseljenskih staršev, ki je ponosna na mehki ć v svojem priimku.

Ana Lasić

19. 4. 2016

Kako odprta sta slovensko gledališče in film za tujce, smo vprašali scenaristko, dramaturginjo in predavateljico na AGRFT Ano Lasić in umetniškega vodjo Slovenskega mladinskega gledališča Gorana Injaca. Pred prazniki smo izmerili tudi utrip ljubljanske avtobusne postaje. Tam ob petkih mrgoli priseljencev, ki obiskujejo svoje rodne kraje.

15 min

Kako odprta sta slovensko gledališče in film za tujce, smo vprašali scenaristko, dramaturginjo in predavateljico na AGRFT Ano Lasić in umetniškega vodjo Slovenskega mladinskega gledališča Gorana Injaca. Pred prazniki smo izmerili tudi utrip ljubljanske avtobusne postaje. Tam ob petkih mrgoli priseljencev, ki obiskujejo svoje rodne kraje.

Srđan Đorđević

5. 4. 2016

"Mladi imajo manj predsodkov in zato se lažje prilagodijo novemu okolju, šport pa je pri tem odličen pripomoček," pravi vrhunski strokovnjak za kondicijske priprave športnikov Srđan Đorđević, ki smo ga gostili v studiu. Poglejte si tudi kako je nogomet razblini marsikateri stereotip - tudi tistega, da so Slovenci zgolj narod smučarjev. O tem je za NaGlas! spregovoril nekdanji reprezentant in napadalec ljubljanske Olimpije Sebastjan Cimirotić. Spoznali boste Adriano Kuči, avtorico prve Enciklopedije košarkarskih reprezentantov Slovenije, ki jo je pot od Sarajeva pripeljala v Slovenske Konjice.

14 min

"Mladi imajo manj predsodkov in zato se lažje prilagodijo novemu okolju, šport pa je pri tem odličen pripomoček," pravi vrhunski strokovnjak za kondicijske priprave športnikov Srđan Đorđević, ki smo ga gostili v studiu. Poglejte si tudi kako je nogomet razblini marsikateri stereotip - tudi tistega, da so Slovenci zgolj narod smučarjev. O tem je za NaGlas! spregovoril nekdanji reprezentant in napadalec ljubljanske Olimpije Sebastjan Cimirotić. Spoznali boste Adriano Kuči, avtorico prve Enciklopedije košarkarskih reprezentantov Slovenije, ki jo je pot od Sarajeva pripeljala v Slovenske Konjice.

Ahmed Burić v NaGlas!-u

22. 3. 2016

Univerzitetni diplomirani inženir kemije in biokemije iz Niša Goran Pešić že nekaj let v Novem mestu v tamkajšnjem Društvu za razvijanje prostovoljnega dela albanskim otrokom pomaga pri biologiji, kemiji in matematiki. V Sloveniji bo mesec marec v pisateljski rezidenci založbe Goga preživel znani sarajevski pesnik, pisatelj in novinar Ahmed Burić, ki je nekaj časa živel v Sloveniji. Pravkar pa je v slovenščini izšla zbirka njegovih pesmi Vrata raja. Preverili smo tudi, kje v Sloveniji najdemo knjige v hrvaškem jeziku oziroma katere založbe prevajajo avtorje iz držav nekdanje Jugoslavije.

15 min

Univerzitetni diplomirani inženir kemije in biokemije iz Niša Goran Pešić že nekaj let v Novem mestu v tamkajšnjem Društvu za razvijanje prostovoljnega dela albanskim otrokom pomaga pri biologiji, kemiji in matematiki. V Sloveniji bo mesec marec v pisateljski rezidenci založbe Goga preživel znani sarajevski pesnik, pisatelj in novinar Ahmed Burić, ki je nekaj časa živel v Sloveniji. Pravkar pa je v slovenščini izšla zbirka njegovih pesmi Vrata raja. Preverili smo tudi, kje v Sloveniji najdemo knjige v hrvaškem jeziku oziroma katere založbe prevajajo avtorje iz držav nekdanje Jugoslavije.

Dr. Anja Zalta

8. 3. 2016

V kolikšni meri so emancipirane muslimanske ženske v Sloveniji? Velika večina se jih ne pokriva. O tem, ali in kako religija in tradicionalne prakse vplivajo na življenje priseljenk, bo v studiu spregovorila dr. Anja Zalta, strokovnjakinja za sociologijo religije in spola s Filozofske fakultete v Ljubljani. Predstavljamo modno oblikovalko Sanjo Grcić, ki je ob prelomu 90ih bosansko-hercegovsko mestece Prozor zamenjala za Ljubljano. Slovensko modno sceno je zaznamovala ne samo z odličnimi kolekcijami, ampak tudi z družbenim angažmajem. Fahir Gutić je novi predsednik EXYUMAK-a.

15 min

V kolikšni meri so emancipirane muslimanske ženske v Sloveniji? Velika večina se jih ne pokriva. O tem, ali in kako religija in tradicionalne prakse vplivajo na življenje priseljenk, bo v studiu spregovorila dr. Anja Zalta, strokovnjakinja za sociologijo religije in spola s Filozofske fakultete v Ljubljani. Predstavljamo modno oblikovalko Sanjo Grcić, ki je ob prelomu 90ih bosansko-hercegovsko mestece Prozor zamenjala za Ljubljano. Slovensko modno sceno je zaznamovala ne samo z odličnimi kolekcijami, ampak tudi z družbenim angažmajem. Fahir Gutić je novi predsednik EXYUMAK-a.

Damir Avdić

23. 2. 2016

V tokratni oddaji NaGlas! predstavljamo bosanska umetnika starejše in mlajše generacije: kipar in risar Mirsad Begić je študiral v Ljubljani, da bi preveril koliko je njegov talent vreden v drugačnem kulturnem okolju. Zdaj je eden od najbolj spoštovanih umetnikov v Sloveniji. Gost v studiu je Damir Avdić, ki ga kličejo tudi bosanski psiho: je pevec, kitarist, pesnik, igralec in pisatelj. Če mu je decembra grozil izgon iz Slovenije zaradi neurejenega bivanja, je februarja na odru Cankarjevega doma verze Prešernove zdravljice prepeval v bosanskem jeziku. Obiskali smo tudi OŠ Bršljin v Novem mestu, kjer s poznavanjem različnih kultur učenci presegajo predsodke o pripadnikih različnih narodov.

14 min

V tokratni oddaji NaGlas! predstavljamo bosanska umetnika starejše in mlajše generacije: kipar in risar Mirsad Begić je študiral v Ljubljani, da bi preveril koliko je njegov talent vreden v drugačnem kulturnem okolju. Zdaj je eden od najbolj spoštovanih umetnikov v Sloveniji. Gost v studiu je Damir Avdić, ki ga kličejo tudi bosanski psiho: je pevec, kitarist, pesnik, igralec in pisatelj. Če mu je decembra grozil izgon iz Slovenije zaradi neurejenega bivanja, je februarja na odru Cankarjevega doma verze Prešernove zdravljice prepeval v bosanskem jeziku. Obiskali smo tudi OŠ Bršljin v Novem mestu, kjer s poznavanjem različnih kultur učenci presegajo predsodke o pripadnikih različnih narodov.

Dr. Jasna Murgel

9. 2. 2016

Kateri poslanci v državnem zboru so pripadniki narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije? Ali jim je ta okoliščina prinesla več ali manj glasov volivcev? Odgovarjala bosta igralca in poslanca Violeta Tomić in Saša Tabaković. Gostja v studiu bo poslanka SMC Jasna Murgel, ponosna hči Bosanca in Slovenke. Rojena je bila v Jajcu, doktorirala je na Pravni fakulteti v Mariboru, magistrirala pa s področja mednarodnega prava za varstvo manjšin.

14 min

Kateri poslanci v državnem zboru so pripadniki narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije? Ali jim je ta okoliščina prinesla več ali manj glasov volivcev? Odgovarjala bosta igralca in poslanca Violeta Tomić in Saša Tabaković. Gostja v studiu bo poslanka SMC Jasna Murgel, ponosna hči Bosanca in Slovenke. Rojena je bila v Jajcu, doktorirala je na Pravni fakulteti v Mariboru, magistrirala pa s področja mednarodnega prava za varstvo manjšin.

Ivana Đilas

26. 1. 2016

Ali so begunci avantgarda 21. stoletja – to je vprašanje, na katerega so za NaGlas! spregovorili številni gledališčniki. V studiu je nanj odgovarjala režiserka Ivana Đilas. V Slovenijo se je priselila iz Srbije pred več kot 15 leti in režirala več kot 40 predstav. Tudi družbeno angažirane. Vsaka njena kolumna v Mladini - kot sta denimo tista o prekarnih delavcih v kulturi in materinstvu po 40. letu - odmeva še danes. Izvedeli boste tudi, zakaj je Armani za predstavitev svoje najnovejše kolekcije izbral manekenko makedonskega rodu Jano Kotesko.

15 min

Ali so begunci avantgarda 21. stoletja – to je vprašanje, na katerega so za NaGlas! spregovorili številni gledališčniki. V studiu je nanj odgovarjala režiserka Ivana Đilas. V Slovenijo se je priselila iz Srbije pred več kot 15 leti in režirala več kot 40 predstav. Tudi družbeno angažirane. Vsaka njena kolumna v Mladini - kot sta denimo tista o prekarnih delavcih v kulturi in materinstvu po 40. letu - odmeva še danes. Izvedeli boste tudi, zakaj je Armani za predstavitev svoje najnovejše kolekcije izbral manekenko makedonskega rodu Jano Kotesko.

Tomislav Jovanović Tokac

12. 1. 2016

V prvi oddaji NaGlasa! v letu 2016 predstavljamo Mišo Stanko - uspešno producentko muzikla Cvetje v jeseni in gledališke predstave Priznam. Je otrok mešanega zakona, hčerka Slovenke in Hrvata, a s svojo identiteto nima težav. O svoji DNK bo v studiu spregovoril pevec skupine Dan D Tomislav Jovanović Tokac, ki govori slovensko bolje kot marsikateri »čistokrvni« Slovenec. V zborni slovenščini tudi piše pesmi in jih poje. V Novo mesto ga je leta 1991 pregnala vojna na Hrvaškem. Ob prvi obletnici NaGlasa! se bomo spomnili tudi tem, o katerih smo na glas spregovorili v letu 2015!

14 min

V prvi oddaji NaGlasa! v letu 2016 predstavljamo Mišo Stanko - uspešno producentko muzikla Cvetje v jeseni in gledališke predstave Priznam. Je otrok mešanega zakona, hčerka Slovenke in Hrvata, a s svojo identiteto nima težav. O svoji DNK bo v studiu spregovoril pevec skupine Dan D Tomislav Jovanović Tokac, ki govori slovensko bolje kot marsikateri »čistokrvni« Slovenec. V zborni slovenščini tudi piše pesmi in jih poje. V Novo mesto ga je leta 1991 pregnala vojna na Hrvaškem. Ob prvi obletnici NaGlasa! se bomo spomnili tudi tem, o katerih smo na glas spregovorili v letu 2015!

Dr. Zoran Milivojević

29. 12. 2015

Kako se na novoletne praznike pripravljajo v večjezičnih in multikulturnih družinah? Novinarka Ivana Stipić Lah je v Grosupljem obiskala slovensko-hrvaško družino, ki že desetletja živi v harmoniji in ohranja običaje obeh narodov. Kako vzgajati otroke v večjezičnih in večnarodnostnih družinah, smo v studiu NaGlasa! vprašali psihoterapevta iz Novega Sada dr. Zorana Milivojevića . Preverite tudi, kaj sta vam v novem letu zaželela stand-up komika - Husein Šakanovič je edini stand-up komik med gradbenimi delavci, Dušan Tomić Dule pa prihaja iz ljubljanskih Fužin, ki so gojišče tudi tega fenomena urbane kulture.

14 min

Kako se na novoletne praznike pripravljajo v večjezičnih in multikulturnih družinah? Novinarka Ivana Stipić Lah je v Grosupljem obiskala slovensko-hrvaško družino, ki že desetletja živi v harmoniji in ohranja običaje obeh narodov. Kako vzgajati otroke v večjezičnih in večnarodnostnih družinah, smo v studiu NaGlasa! vprašali psihoterapevta iz Novega Sada dr. Zorana Milivojevića . Preverite tudi, kaj sta vam v novem letu zaželela stand-up komika - Husein Šakanovič je edini stand-up komik med gradbenimi delavci, Dušan Tomić Dule pa prihaja iz ljubljanskih Fužin, ki so gojišče tudi tega fenomena urbane kulture.

Dr. Božidar Jezernik

15. 12. 2015

Zakaj je Kitajec Bao Jie izbral prav Ljubljano za študij Balkana? V novem NaGlasu! boste spoznali tudi druge študente katedre za kulturologijo FDV-ja, ki so zbrani okrog profesorjev Mitje Velikonje in Božidarja Jezernika. Ta bo v studiu odgovarjal tudi na vprašanja o turški in bosanski kavi. Predstavili bomo vsestransko Beograjčanko Jeleno Rusjan, ki igra, režira gledališke predstave, pleše, plete, šiva in povrhu še igra bas v kar dveh glasbenih skupinah – Borghesia in Napravi me dete.

14 min

Zakaj je Kitajec Bao Jie izbral prav Ljubljano za študij Balkana? V novem NaGlasu! boste spoznali tudi druge študente katedre za kulturologijo FDV-ja, ki so zbrani okrog profesorjev Mitje Velikonje in Božidarja Jezernika. Ta bo v studiu odgovarjal tudi na vprašanja o turški in bosanski kavi. Predstavili bomo vsestransko Beograjčanko Jeleno Rusjan, ki igra, režira gledališke predstave, pleše, plete, šiva in povrhu še igra bas v kar dveh glasbenih skupinah – Borghesia in Napravi me dete.

Bekim Sejranović

1. 12. 2015

Begunci ali migranti? Nič od tega – priseljenci iz čustvenih razlogov – v novem NaGlasu! razkrivamo do zdaj manj znano kategorijo srčnih pribežnikov. Eden izmed njih je skladatelj iz Zagreba Davor Herceg, ki je zaradi ljubezni v Ljubljani že 15 let. Je najbolj poslušan hrvaški glasbenik pri nas, saj je skladal glasbo za Gremo mi po svoje in druge slovenske filme in gledališke predstave. Gost NaGlasa! bo bosanskohercegovski, hrvaški in norveški pisatelj Bekim Sejranović, ki živi v trikotniku Zagreb-Oslo-Ljubljana. V slovenski prestolnici ima hčerko, v Zagrebu pa je pravkar izšel njegov roman Tvoj sin Huckleberry Finn. Pogovarjali se bomo tudi o posledicah napadov v Parizu in jih primerjali s tistimi Andreasa Breyvika na Norveškem. Zabeležili smo tudi zadnje slovo Aleksandra Stipčevića, hrvaškega arheologa, bibliografa, albanologa in knjižničarja albanskega porekla, ki je bil dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Dolga leta je živel in ustvarjal v Sloveniji.

14 min

Begunci ali migranti? Nič od tega – priseljenci iz čustvenih razlogov – v novem NaGlasu! razkrivamo do zdaj manj znano kategorijo srčnih pribežnikov. Eden izmed njih je skladatelj iz Zagreba Davor Herceg, ki je zaradi ljubezni v Ljubljani že 15 let. Je najbolj poslušan hrvaški glasbenik pri nas, saj je skladal glasbo za Gremo mi po svoje in druge slovenske filme in gledališke predstave. Gost NaGlasa! bo bosanskohercegovski, hrvaški in norveški pisatelj Bekim Sejranović, ki živi v trikotniku Zagreb-Oslo-Ljubljana. V slovenski prestolnici ima hčerko, v Zagrebu pa je pravkar izšel njegov roman Tvoj sin Huckleberry Finn. Pogovarjali se bomo tudi o posledicah napadov v Parizu in jih primerjali s tistimi Andreasa Breyvika na Norveškem. Zabeležili smo tudi zadnje slovo Aleksandra Stipčevića, hrvaškega arheologa, bibliografa, albanologa in knjižničarja albanskega porekla, ki je bil dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Dolga leta je živel in ustvarjal v Sloveniji.

Aida Kurtović

17. 11. 2015

Iz dolgčasa begunskega centra je sredi 90ih v Ljubljani nastala skupina Dertum bend. Fantje in dekleta so bosanske sevdalinke zmešali s kančki jazza in rocka ter uspešno polnili dvorane po Sloveniji. Nedavno smo dobili skupino tAman, ki si z Dertumom deli glasbeno zvrst in pevko: Majdo Džinić Poljak. V studiu NaGlasa! bo naša gostja glasbena urednica na Radiu Slovenija Aida Kurtović, ki je vodila legendarno oddajo Radia Študent Nisam ja odavde (Nisem od tukaj). Vprašali jo bomo, kako so begunci bolečo izkušnjo izgube doma, v Sloveniji prelevili v glasbeno kreativnost. Predstavili bomo tudi pisateljico, glasbenico in aktivistko Nino Dragičević, ki se je rodila v družini, ki je v Slovenijo prišla iz Hrvaške v iskanju boljšega življenja. Književno in glasbeno izražanje je zanjo sredstvo, s katerim se bojuje proti predsodkom in diskriminaciji, še posebej žensk.

14 min

Iz dolgčasa begunskega centra je sredi 90ih v Ljubljani nastala skupina Dertum bend. Fantje in dekleta so bosanske sevdalinke zmešali s kančki jazza in rocka ter uspešno polnili dvorane po Sloveniji. Nedavno smo dobili skupino tAman, ki si z Dertumom deli glasbeno zvrst in pevko: Majdo Džinić Poljak. V studiu NaGlasa! bo naša gostja glasbena urednica na Radiu Slovenija Aida Kurtović, ki je vodila legendarno oddajo Radia Študent Nisam ja odavde (Nisem od tukaj). Vprašali jo bomo, kako so begunci bolečo izkušnjo izgube doma, v Sloveniji prelevili v glasbeno kreativnost. Predstavili bomo tudi pisateljico, glasbenico in aktivistko Nino Dragičević, ki se je rodila v družini, ki je v Slovenijo prišla iz Hrvaške v iskanju boljšega življenja. Književno in glasbeno izražanje je zanjo sredstvo, s katerim se bojuje proti predsodkom in diskriminaciji, še posebej žensk.

Brankica Petković

3. 11. 2015

Kakšni so mediji v jezikih narodnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji? Kdo jih pripravlja in kdo jih spremlja? Ali se ustrezno odzivajo na sodobne izzive skupnosti? O tem se bomo v studiu NaGlasa! pogovarjali z direktorico medijskega programa Mirovnega inštituta Brankico Petković. Beseda bo tekla tudi o podobi priseljencev v slovenskem javnem prostoru ter neprimernem komentiranju na spletu. Slednje je še posebej opaziti pri vsebinah, ki govorijo prav o pripadnikih drugih narodov, ki živijo pri nas.

14 min

Kakšni so mediji v jezikih narodnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji? Kdo jih pripravlja in kdo jih spremlja? Ali se ustrezno odzivajo na sodobne izzive skupnosti? O tem se bomo v studiu NaGlasa! pogovarjali z direktorico medijskega programa Mirovnega inštituta Brankico Petković. Beseda bo tekla tudi o podobi priseljencev v slovenskem javnem prostoru ter neprimernem komentiranju na spletu. Slednje je še posebej opaziti pri vsebinah, ki govorijo prav o pripadnikih drugih narodov, ki živijo pri nas.

Dr. Sašo Gazdić

20. 10. 2015

Kulturna društva etničnih skupnosti so nezadovoljna, ker se zadnjih pet let vztrajno krčijo sredstva za njihove dejavnosti. Ali je za to kriva samo ekonomska kriza ali tudi nerešen manjšinski status teh skupnosti v Sloveniji? Zakaj Javni sklad RS za kulturne dejavnosti sofinancira kar 222 projektov, četudi nekatere samo z 200 evri? Gost v studiu je bil dr. Sašo Gazdić z Ministrstva za kulturo. Albanci se na Primorsko priseljujejo od 12. stoletja. Spoznali boste zanimivo zgodovino plemiške rodbine De Bruti. Videli boste tudi razstavo na ljubljanskem Magistratu o obnovi sarajevske Vijećnice, ki je ponovno povezala arhitekte in restavratorje iz regije.

14 min

Kulturna društva etničnih skupnosti so nezadovoljna, ker se zadnjih pet let vztrajno krčijo sredstva za njihove dejavnosti. Ali je za to kriva samo ekonomska kriza ali tudi nerešen manjšinski status teh skupnosti v Sloveniji? Zakaj Javni sklad RS za kulturne dejavnosti sofinancira kar 222 projektov, četudi nekatere samo z 200 evri? Gost v studiu je bil dr. Sašo Gazdić z Ministrstva za kulturo. Albanci se na Primorsko priseljujejo od 12. stoletja. Spoznali boste zanimivo zgodovino plemiške rodbine De Bruti. Videli boste tudi razstavo na ljubljanskem Magistratu o obnovi sarajevske Vijećnice, ki je ponovno povezala arhitekte in restavratorje iz regije.

Dr. Tanja Petrović

6. 10. 2015

Ali ste vedeli, da je internet v Slovenijo in takratno Jugoslavijo prišel zahvaljujoč znanstvenici makedonskega rodu? Zaradi nje ima Slovenija domeno .si! Spoznajte redno profesorico Ekonomske fakultete v Ljubljani in vodjo laboratorija za odprte sisteme in mreže Inštituta Jožef Stefan dr. Borko Džonovo Jerman Blažič. Letošnjo najboljšo doktorsko disertacijo s področja politologije v EU je spisala priseljenka iz Beograda – dr. Jovana Mihajlović Trbovc, ki je zdaj raziskovalka na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU-ja v Ljubljani. V studiu NaGlasa! bo o spregledanem prispevku znanstvenikov in znanstvenic z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji spregovorila predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije dr. Tanja Petrović.

15 min

Ali ste vedeli, da je internet v Slovenijo in takratno Jugoslavijo prišel zahvaljujoč znanstvenici makedonskega rodu? Zaradi nje ima Slovenija domeno .si! Spoznajte redno profesorico Ekonomske fakultete v Ljubljani in vodjo laboratorija za odprte sisteme in mreže Inštituta Jožef Stefan dr. Borko Džonovo Jerman Blažič. Letošnjo najboljšo doktorsko disertacijo s področja politologije v EU je spisala priseljenka iz Beograda – dr. Jovana Mihajlović Trbovc, ki je zdaj raziskovalka na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU-ja v Ljubljani. V studiu NaGlasa! bo o spregledanem prispevku znanstvenikov in znanstvenic z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji spregovorila predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije dr. Tanja Petrović.

Herman Pušnik

22. 9. 2015

V tokratni oddaji smo spregovorili o uspešnem vključevanju priseljenih dijakov v slovenske srednje šole. Gost v studiu je bil ravnatelj Prve gimnazije Maribor Herman Pušnik. Spoznali smo dijaka te šole, ki sta v Slovenijo prišla iz Srbije in se odlično vključila. Eden zdaj pridno študira, drugi pa ob šoli pridno trenira hokej. Ekipa oddaje NaGlas! je bila tudi v Škofji Loki, kjer je obiskala Sabor hrvaške kulture, osrednji dogodek v letu za vsa hrvaška društva, ki delujejo v Sloveniji. Četrti Sabor sta v Škofji Loki organizirala Hrvaško kulturno umetniško društvo Komušina in Zveza hrvaških društev Slovenije. Potekal je pod pokroviteljstvom hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović.

14 min

V tokratni oddaji smo spregovorili o uspešnem vključevanju priseljenih dijakov v slovenske srednje šole. Gost v studiu je bil ravnatelj Prve gimnazije Maribor Herman Pušnik. Spoznali smo dijaka te šole, ki sta v Slovenijo prišla iz Srbije in se odlično vključila. Eden zdaj pridno študira, drugi pa ob šoli pridno trenira hokej. Ekipa oddaje NaGlas! je bila tudi v Škofji Loki, kjer je obiskala Sabor hrvaške kulture, osrednji dogodek v letu za vsa hrvaška društva, ki delujejo v Sloveniji. Četrti Sabor sta v Škofji Loki organizirala Hrvaško kulturno umetniško društvo Komušina in Zveza hrvaških društev Slovenije. Potekal je pod pokroviteljstvom hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović.

Aida Hadžiahmetović

8. 9. 2015

Gostja v studiu je bila Aida Hadžiahmetović, pravnica v Slovenski filantropiji, ki ji je pomoč beguncem in azilantom postala poklic. Spoznali boste tudi slikarko Natašo Kupljenik, ki pravi, da s slikanjem beži od realnosti s pisanjem pa se nanjo odziva. Izvedeli boste tudi, kje v Ljubljani lahko dobite in zamenjate knjige v cirilici.

14 min

Gostja v studiu je bila Aida Hadžiahmetović, pravnica v Slovenski filantropiji, ki ji je pomoč beguncem in azilantom postala poklic. Spoznali boste tudi slikarko Natašo Kupljenik, ki pravi, da s slikanjem beži od realnosti s pisanjem pa se nanjo odziva. Izvedeli boste tudi, kje v Ljubljani lahko dobite in zamenjate knjige v cirilici.

Tina Cigler

30. 6. 2015

Ekipa oddaje NaGlas! je obiskala Novo mesto, kjer se priseljenci s pomočjo Društva za razvijanje prostovoljnega dela pridno učijo slovenščine. Tam so že 22 let vedno dobrodošle tudi priseljenske družine. Zakaj je delo Društva za razvijanje prostovoljnega dela za zgled tudi drugim občinam, ki se soočajo s priseljevanjem, je v studiu NaGlasa! pojasnila koordinatorka programov Tina Cigler. Portretirali smo nagrajenega pisatelja Zorana Kneževića, ki kljub diplomi iz kulturologije dela kot varnostnik v nakupovalnem središču – kjer prodajajo tudi njegovo knjigo Dvoživke umirajo dvakrat. Ne zamudite reportaže o dvojezični multimedijski gledališki predstavi Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva v Velenju.

15 min

Ekipa oddaje NaGlas! je obiskala Novo mesto, kjer se priseljenci s pomočjo Društva za razvijanje prostovoljnega dela pridno učijo slovenščine. Tam so že 22 let vedno dobrodošle tudi priseljenske družine. Zakaj je delo Društva za razvijanje prostovoljnega dela za zgled tudi drugim občinam, ki se soočajo s priseljevanjem, je v studiu NaGlasa! pojasnila koordinatorka programov Tina Cigler. Portretirali smo nagrajenega pisatelja Zorana Kneževića, ki kljub diplomi iz kulturologije dela kot varnostnik v nakupovalnem središču – kjer prodajajo tudi njegovo knjigo Dvoživke umirajo dvakrat. Ne zamudite reportaže o dvojezični multimedijski gledališki predstavi Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva v Velenju.

Dr. Ana Hofman

16. 6. 2015

Kaj je sevdah, kako se ga poje in kdo ga posluša, bo gledalcem NaGlasa! zaupal Damir Imamović, revolucionar žanra sevdalinke. V Novem mestu smo obiskali vokalno glasbeno skupino Hrvatski pleter. Slišali boste tudi glas 37-letne Marte Kosturske, ki v zborih poje od svojega drugega leta. Trenutno je nepogrešljiva v Perpetuum Jazzile, ima tudi svojo skupino Ethnusiasm. Gostja je bila dr. Ana Hofman. Ne zamudite glasbeno obarvanega NaGlasa!, v katerem bo gostja Beograjčanka, ki že nekaj časa živi v Ljubljani etnomuzikologinja dr. Ana Hofman

14 min

Kaj je sevdah, kako se ga poje in kdo ga posluša, bo gledalcem NaGlasa! zaupal Damir Imamović, revolucionar žanra sevdalinke. V Novem mestu smo obiskali vokalno glasbeno skupino Hrvatski pleter. Slišali boste tudi glas 37-letne Marte Kosturske, ki v zborih poje od svojega drugega leta. Trenutno je nepogrešljiva v Perpetuum Jazzile, ima tudi svojo skupino Ethnusiasm. Gostja je bila dr. Ana Hofman. Ne zamudite glasbeno obarvanega NaGlasa!, v katerem bo gostja Beograjčanka, ki že nekaj časa živi v Ljubljani etnomuzikologinja dr. Ana Hofman

Dr. Franc Trček

2. 6. 2015

Burek. Je boljši bosanski ali kosovski? Kdo si je izmislil pico-burek? Zakaj Slovenci radi jejo burek in kako se ga pripravi doma? Na ta vprašanja odgovarjajo ustvarjalci oddaje NaGlas! Gost oddaje bo poslanec ZL v DZ dr. Franc Trček, sicer sociolog, antropolog in poznavalec balkanske kuhinje. Novinarka Ivana Stipić Lah je obiskala ambulanto za zdravljenje ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani, Admir Baltić pa se je odpravil na Jesenice preveriti delovanje tamkajšnjega bošnjaškega društva

14 min

Burek. Je boljši bosanski ali kosovski? Kdo si je izmislil pico-burek? Zakaj Slovenci radi jejo burek in kako se ga pripravi doma? Na ta vprašanja odgovarjajo ustvarjalci oddaje NaGlas! Gost oddaje bo poslanec ZL v DZ dr. Franc Trček, sicer sociolog, antropolog in poznavalec balkanske kuhinje. Novinarka Ivana Stipić Lah je obiskala ambulanto za zdravljenje ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani, Admir Baltić pa se je odpravil na Jesenice preveriti delovanje tamkajšnjega bošnjaškega društva

Goran Popović

19. 5. 2015

Zakaj pouk hrvaškega jezika v slovenskih šolah plačuje Hrvaška in ne Slovenija – v reportaži Vesne Hrdlička Bergelj iz Grosupljega. Kljub temu, da kar 95 odstotkov učencev ljubljanske OŠ Ledina niso Slovenci, jim ministrstvo za izobraževanje financira samo osem ur slovenščine več kot drugim šolam po Sloveniji. Ljubljanska osnovna šola pač ni obmejna, pravijo. Gost bo ravnatelj OŠ Ledina Goran Popović, ki je tudi sam priseljenec. V Sloveniji uspešno dela kar nekaj makedonskih zdravnikov in zobozdravnikov. Kako so prišli in kakšne so njihove izkušnje, bo gledalcem v prispevku predstavila Violeta Stojkovska. NaGlas! ureja in vodi Saša Banjanac Lubej.

15 min

Zakaj pouk hrvaškega jezika v slovenskih šolah plačuje Hrvaška in ne Slovenija – v reportaži Vesne Hrdlička Bergelj iz Grosupljega. Kljub temu, da kar 95 odstotkov učencev ljubljanske OŠ Ledina niso Slovenci, jim ministrstvo za izobraževanje financira samo osem ur slovenščine več kot drugim šolam po Sloveniji. Ljubljanska osnovna šola pač ni obmejna, pravijo. Gost bo ravnatelj OŠ Ledina Goran Popović, ki je tudi sam priseljenec. V Sloveniji uspešno dela kar nekaj makedonskih zdravnikov in zobozdravnikov. Kako so prišli in kakšne so njihove izkušnje, bo gledalcem v prispevku predstavila Violeta Stojkovska. NaGlas! ureja in vodi Saša Banjanac Lubej.

Sonja Šarac

5. 5. 2015

Mediji smo velikokrat poročali o žalostnih zgodbah migrantskih delavcev, v oddaji pa vam bomo predstavili njihove zagovornike. Migrantsko svetovalnico v Ljubljani je obiskal novinar Admir Baltić. Gostja oddaje je Sonja Šarac, zagovornica pravic delavcev migrantov, beguncev in prosilcev za azil. Sonja Šarac je odgovarjala tudi na vprašanje o tem, zakaj Slovenija hrvaške študente, ki pri nas delajo prek študentskih servisov, sili v plačevanje pokojninskega zavarovanja.

14 min

Mediji smo velikokrat poročali o žalostnih zgodbah migrantskih delavcev, v oddaji pa vam bomo predstavili njihove zagovornike. Migrantsko svetovalnico v Ljubljani je obiskal novinar Admir Baltić. Gostja oddaje je Sonja Šarac, zagovornica pravic delavcev migrantov, beguncev in prosilcev za azil. Sonja Šarac je odgovarjala tudi na vprašanje o tem, zakaj Slovenija hrvaške študente, ki pri nas delajo prek študentskih servisov, sili v plačevanje pokojninskega zavarovanja.

Lucija Ćirović

21. 4. 2015

Kdo je Edis Vukalić, ki je Ljubljančanom vrnil Kino Bežigrad? Za otroški program kina bo skrbelo Gledališče iz desnega žepka, ki bo ob koncih tedna izvajalo lutkovne predstave in otroške delavnice. Vodi ga igralka Lucija Ćirović, ki bo gostja v studiu NaGlasa! Gledalci lahko vidijo portret Marka Mandića, ki ima glavno vlogo v predstavi Ivice Buljana Jugoslavija Moja, dežela. Kosovski slikar Gani Llalloshi že 25 let živi v Sloveniji. Pravi, da je tukaj našel okolje v katerem se svobodno izraža kot umetnik. V Novi Gorici smo si ogledali njegovo razstavo z naslovom »O meni in o tistih, ki so mi blizu«.

14 min

Kdo je Edis Vukalić, ki je Ljubljančanom vrnil Kino Bežigrad? Za otroški program kina bo skrbelo Gledališče iz desnega žepka, ki bo ob koncih tedna izvajalo lutkovne predstave in otroške delavnice. Vodi ga igralka Lucija Ćirović, ki bo gostja v studiu NaGlasa! Gledalci lahko vidijo portret Marka Mandića, ki ima glavno vlogo v predstavi Ivice Buljana Jugoslavija Moja, dežela. Kosovski slikar Gani Llalloshi že 25 let živi v Sloveniji. Pravi, da je tukaj našel okolje v katerem se svobodno izraža kot umetnik. V Novi Gorici smo si ogledali njegovo razstavo z naslovom »O meni in o tistih, ki so mi blizu«.

Ivica Buljan

7. 4. 2015

Spregovoriti o diskriminaciji v gledališču – to je bistvo koncepta gledališča zatiranih, ki ga je v Kopru izvajala nevladna organizacija Pina in bo tema nove oddaje NaGlas! Gledališčniki so celo pripravili predloge zakonov, ki naj bi odpravili diskriminacijo pripadnikov narodov z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji. Gost oddaje bo Ivica Buljan, hrvaški režiser, ki v SNG Drama pripravlja predstavo po romanu Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela. Nedavno umrli Vlada Divljan ni samo glasbena legenda skupine Idoli temveč tudi ponazarja veliko kreativnih in izobraženih ljudi, ki je v 90-ih letih zapustilo Srbijo. Gledalci bodo izvedeli tudi, kako dobri folkloristi so Makedonci v Kranju.

16 min

Spregovoriti o diskriminaciji v gledališču – to je bistvo koncepta gledališča zatiranih, ki ga je v Kopru izvajala nevladna organizacija Pina in bo tema nove oddaje NaGlas! Gledališčniki so celo pripravili predloge zakonov, ki naj bi odpravili diskriminacijo pripadnikov narodov z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji. Gost oddaje bo Ivica Buljan, hrvaški režiser, ki v SNG Drama pripravlja predstavo po romanu Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela. Nedavno umrli Vlada Divljan ni samo glasbena legenda skupine Idoli temveč tudi ponazarja veliko kreativnih in izobraženih ljudi, ki je v 90-ih letih zapustilo Srbijo. Gledalci bodo izvedeli tudi, kako dobri folkloristi so Makedonci v Kranju.

Dr. Ilija Dimitrievski

24. 3. 2015

Kdo so narodne manjšine v Sloveniji – na to vprašanje bo s strokovnjaki odgovore iskal novinar NaGlasa! Admir Baltić. Prizadevanja pripadnikov narodnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji, za pridobitev statusa manjšine, bo v studiu predstavil dr. Ilija Dimitrievski, predstavnik Zveze zvez kulturnih društev Slovenije. Z Bleda poročamo tudi o slavnostni akademiji ob 20. obletnici Zveze srbskih društev Slovenije. Gledalci bodo spoznali tudi zvezdo dalmatinske klape Dalmari iz Maribora – slovenskega tenorja Boštjana Razborška.

14 min

Kdo so narodne manjšine v Sloveniji – na to vprašanje bo s strokovnjaki odgovore iskal novinar NaGlasa! Admir Baltić. Prizadevanja pripadnikov narodnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji, za pridobitev statusa manjšine, bo v studiu predstavil dr. Ilija Dimitrievski, predstavnik Zveze zvez kulturnih društev Slovenije. Z Bleda poročamo tudi o slavnostni akademiji ob 20. obletnici Zveze srbskih društev Slovenije. Gledalci bodo spoznali tudi zvezdo dalmatinske klape Dalmari iz Maribora – slovenskega tenorja Boštjana Razborška.

Dr. Milica Antić Gaber

10. 3. 2015

V današnji oddaji NaGlas! vam bomo predstavili eno izmed redkih žensk, ki se pri nas ukvarja s politično ilustracijo in grafičnim oblikovanjem. V avtobiografskem grafičnem romanu Balkanalije je Semira Kentrić spregovorila o dozorevanju v družini priseljenih bosanskih delavcev. O položaju priseljenk v Sloveniji bo v studiu na vprašanja urednice in voditeljice oddaje NaGlas! Saše Banjanac Lubej odgovarjala sociologinja s Filozofske fakultetev Ljubljani dr. Milica Antić Gaber. Predstavili bomo tudi hrvaška umetnika iz Maribora - Slađano Matić Trstenjak in Marijana Mirta, ki ju je v Slovenijo pripeljala – ljubezen. Spomnili se bomo tudi pisatelja Danila Kiša, ki bi – če bi bil živ – nedavno dopolnil 80 let. Spomin nanj ohranja Srbski kulturni center Danilo Kiš s sedežem v Ljubljani.

15 min

V današnji oddaji NaGlas! vam bomo predstavili eno izmed redkih žensk, ki se pri nas ukvarja s politično ilustracijo in grafičnim oblikovanjem. V avtobiografskem grafičnem romanu Balkanalije je Semira Kentrić spregovorila o dozorevanju v družini priseljenih bosanskih delavcev. O položaju priseljenk v Sloveniji bo v studiu na vprašanja urednice in voditeljice oddaje NaGlas! Saše Banjanac Lubej odgovarjala sociologinja s Filozofske fakultetev Ljubljani dr. Milica Antić Gaber. Predstavili bomo tudi hrvaška umetnika iz Maribora - Slađano Matić Trstenjak in Marijana Mirta, ki ju je v Slovenijo pripeljala – ljubezen. Spomnili se bomo tudi pisatelja Danila Kiša, ki bi – če bi bil živ – nedavno dopolnil 80 let. Spomin nanj ohranja Srbski kulturni center Danilo Kiš s sedežem v Ljubljani.

Dr. Tatjana Balažic Bulc

24. 2. 2015

Katere besede so najbolj iskane v prvem bosansko-slovenskem slovarju? Kako se dvojezični ustvarjalci sprehajajo iz jezika v jezik? Na ta in podobna vprašanja bo odgovore ponudila oddaja NaGlas! Pripravili smo prispevek o predstavi z naslovom ABC ODER KRIEG, ki govori o prijateljevanju Jerneja Kopitarja, Vuka Karadžića, Matije Čopa in Franceta Prešerna. O uporabi srbskega, hrvaškega in bosanskega jezika v sodobni Sloveniji bo v studiu spregovorila predavateljica južnoslovanskih jezikov oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Tatjana Balažic Bulc. Obiskali smo tudi vidnejše Albance v Mariboru. Oddajo ureja in vodi Saša Banjanac Lubej.

15 min

Katere besede so najbolj iskane v prvem bosansko-slovenskem slovarju? Kako se dvojezični ustvarjalci sprehajajo iz jezika v jezik? Na ta in podobna vprašanja bo odgovore ponudila oddaja NaGlas! Pripravili smo prispevek o predstavi z naslovom ABC ODER KRIEG, ki govori o prijateljevanju Jerneja Kopitarja, Vuka Karadžića, Matije Čopa in Franceta Prešerna. O uporabi srbskega, hrvaškega in bosanskega jezika v sodobni Sloveniji bo v studiu spregovorila predavateljica južnoslovanskih jezikov oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Tatjana Balažic Bulc. Obiskali smo tudi vidnejše Albance v Mariboru. Oddajo ureja in vodi Saša Banjanac Lubej.

Miha Mazzini

10. 2. 2015

V tretji oddaji, bomo govorili o izbrisanih v slovenski kulturi in umetnosti. Gost v studiu bo Miha Mazzini, prvi slovenski pisatelj, ki ga je izbris navdihnil za roman z naslovom Izbrisana. Predstavili bomo tudi jezik umetnosti, ki jo ustvarja slovenski slikar in grafik makedonskega porekla Todorče Atanasov. Spomnili se bodo še nedavno preminulega legendarnega sarajevskega pevca Kemala Montena. Članke in prispevke, povezane z oddajo NaGlas!, lahko spremljate tudi na MMC RTV Slovenija in na družabnih omrežjih Facebook in Twitter. Gledalci lahko uredništvu oddaje pišejo na elektronski naslov: naglas@rtvslo.si.

15 min

V tretji oddaji, bomo govorili o izbrisanih v slovenski kulturi in umetnosti. Gost v studiu bo Miha Mazzini, prvi slovenski pisatelj, ki ga je izbris navdihnil za roman z naslovom Izbrisana. Predstavili bomo tudi jezik umetnosti, ki jo ustvarja slovenski slikar in grafik makedonskega porekla Todorče Atanasov. Spomnili se bodo še nedavno preminulega legendarnega sarajevskega pevca Kemala Montena. Članke in prispevke, povezane z oddajo NaGlas!, lahko spremljate tudi na MMC RTV Slovenija in na družabnih omrežjih Facebook in Twitter. Gledalci lahko uredništvu oddaje pišejo na elektronski naslov: naglas@rtvslo.si.

Dr.Marijanca Ajša Vižintin

27. 1. 2015

V oddaji nam bo znani stand up komik Perica Jerković spregovoril o svojih izkušnjah z vključevanjem v slovensko šolo, potem ko je kot begunec prišel iz Bosne in Hercegovine. Gostja v studiu bo strokovnjakinja za vključevanje priseljenskih otrok v slovenske šole, dr. Marijanca Ajša Vižintin. Pripravili smo prispevek o vezeh med črnogorskim voditeljem in pesnikom Petrom Petrovićem Njegošem in Ljubljano. Poročamo tudi o prednostnih nalogah novega predsednika Zveze hrvaških društev Slovenije Đanina Kutnjaka.

15 min

V oddaji nam bo znani stand up komik Perica Jerković spregovoril o svojih izkušnjah z vključevanjem v slovensko šolo, potem ko je kot begunec prišel iz Bosne in Hercegovine. Gostja v studiu bo strokovnjakinja za vključevanje priseljenskih otrok v slovenske šole, dr. Marijanca Ajša Vižintin. Pripravili smo prispevek o vezeh med črnogorskim voditeljem in pesnikom Petrom Petrovićem Njegošem in Ljubljano. Poročamo tudi o prednostnih nalogah novega predsednika Zveze hrvaških društev Slovenije Đanina Kutnjaka.

Jadranka Matić Zupančič

13. 1. 2015

V prvi oddaji boste videli, kako v Sloveniji živi in dela več kot 120 manjšinskih in priseljenskih pisateljev; spoznali boste košarkarja Alena Omića, ki je rojstno Tuzlo zamenjal za Ljubljano; odpeljali vas bomo tudi v Koper, kjer so pripadniki albanske skupnosti v pičlih 20 dneh sami prenovili svoj kulturni dom.

14 min

V prvi oddaji boste videli, kako v Sloveniji živi in dela več kot 120 manjšinskih in priseljenskih pisateljev; spoznali boste košarkarja Alena Omića, ki je rojstno Tuzlo zamenjal za Ljubljano; odpeljali vas bomo tudi v Koper, kjer so pripadniki albanske skupnosti v pičlih 20 dneh sami prenovili svoj kulturni dom.