Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
Violinistki Neži Nahtigal posvečamo tokratno oddajo Mladi virtuozi, poslušali pa bomo koncert, na katerem je 20. januarja ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Neža Nahtigal je z učenjem violine začela v glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica in osnovno glasbeno šolo končala pod mentorstvom Mojce Brank, leta 2014 pa je opravila sprejemni izpit Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vendar se je odločila za šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava. Leta 2018 je opravila še sprejemni izpit Akademije za glasbo v Ljubljani ter začela študirati pod vodstvom Žiga Branka. Diplomirala je leta 2021, potem pa se je vpisala na študij pri Janezu Podlesku. CLAUDE DEBUSSY: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, L. 140 EUGÈNE YSAŸE: SONATA ZA SOLO VIOLINO, ŠT. 2, OP. 27 (JACQUES THIBAUD)
Violinistki Neži Nahtigal posvečamo tokratno oddajo Mladi virtuozi, poslušali pa bomo koncert, na katerem je 20. januarja ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Neža Nahtigal je z učenjem violine začela v glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica in osnovno glasbeno šolo končala pod mentorstvom Mojce Brank, leta 2014 pa je opravila sprejemni izpit Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vendar se je odločila za šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava. Leta 2018 je opravila še sprejemni izpit Akademije za glasbo v Ljubljani ter začela študirati pod vodstvom Žiga Branka. Diplomirala je leta 2021, potem pa se je vpisala na študij pri Janezu Podlesku. CLAUDE DEBUSSY: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, L. 140 EUGÈNE YSAŸE: SONATA ZA SOLO VIOLINO, ŠT. 2, OP. 27 (JACQUES THIBAUD)
Spored: 1. Vilko Ukmar: Koncert za violončelo in orkester Izv.: Violončelo: Miloš Mlejnik Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Anton Kolar 2. Matija Bravničar: Etudi Izv.: Klavir: Aci Bertoncelj 3. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Godalni orkester Slovenske filharmonije Dir.: Marko Letonja
Spored: 1. Vilko Ukmar: Koncert za violončelo in orkester Izv.: Violončelo: Miloš Mlejnik Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Anton Kolar 2. Matija Bravničar: Etudi Izv.: Klavir: Aci Bertoncelj 3. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Godalni orkester Slovenske filharmonije Dir.: Marko Letonja
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka. In vendar gre za dobro glasbo, za odlična glasbena dela, ki jih je vredno slišati.
Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka. In vendar gre za dobro glasbo, za odlična glasbena dela, ki jih je vredno slišati.
Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.
Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.
Poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Primoža Ramovša in Janija Goloba. V Arsovih Spominčicah bomo predstavili Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali: flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. V izvedbi Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in radijskega simfoničnega orkestra bomo predstavili 1. stavek Koncertantne simfonije za pihalni kvartet in orkester v Es-duru, K297B, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pentagon za pihalni kvintet in orkester Primoža Ramovša in Koncertantno glasbo za pihalni kvintet in orkester Janija Goloba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 11. decembra, ob 17.05.
Poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Primoža Ramovša in Janija Goloba. V Arsovih Spominčicah bomo predstavili Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali: flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. V izvedbi Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in radijskega simfoničnega orkestra bomo predstavili 1. stavek Koncertantne simfonije za pihalni kvartet in orkester v Es-duru, K297B, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pentagon za pihalni kvintet in orkester Primoža Ramovša in Koncertantno glasbo za pihalni kvintet in orkester Janija Goloba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 11. decembra, ob 17.05.
Leta 1830 je Evropo preplavil revolucionarni val, oktobra je imel 20-letni Chopin v Varšavi svoj poslovilni večer. Na njem je izvedel tudi Koncert za klavir in orkester št.1 v e-molu op.11, s katerim je pozneje zablestel v Parizu, na 19. mednarodnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi, oktobra 2025 pa je z njim zablestela 17-letna Kitajka Tianyao Lyu.
Leta 1830 je Evropo preplavil revolucionarni val, oktobra je imel 20-letni Chopin v Varšavi svoj poslovilni večer. Na njem je izvedel tudi Koncert za klavir in orkester št.1 v e-molu op.11, s katerim je pozneje zablestel v Parizu, na 19. mednarodnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi, oktobra 2025 pa je z njim zablestela 17-letna Kitajka Tianyao Lyu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Beethovnov Violinski koncert v D-duru zveni čustveno, živahno in vseobsegajoče. Le malokdo ga izvaja tako kot violinist Frank Peter Zimmermann. Zelo priznani glasbenik je pred časom celo napisal pismo pokojnemu skladatelju, v katerem je zapisal: »Dragi Ludwig, brez tvoje glasbe bi bilo življenje revnejše.« Večer Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia, ki je 31. oktobra igral pod taktirko Marka Janowskega, dopolnjuje Beethovnova Prva simfonija, ki prekipeva od mladostne drznosti in očara s svojo svežino že od prvega tona.
Beethovnov Violinski koncert v D-duru zveni čustveno, živahno in vseobsegajoče. Le malokdo ga izvaja tako kot violinist Frank Peter Zimmermann. Zelo priznani glasbenik je pred časom celo napisal pismo pokojnemu skladatelju, v katerem je zapisal: »Dragi Ludwig, brez tvoje glasbe bi bilo življenje revnejše.« Večer Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia, ki je 31. oktobra igral pod taktirko Marka Janowskega, dopolnjuje Beethovnova Prva simfonija, ki prekipeva od mladostne drznosti in očara s svojo svežino že od prvega tona.
Na sporedu Jean Sibelius: suiti Pelleas in Melisanda in Karelia ter Finska himna.
Na sporedu Jean Sibelius: suiti Pelleas in Melisanda in Karelia ter Finska himna.
Po uspelem prvem gostovanju na Dunaju so se Chopin in njegove bližnji opogumili ter velikopotezno načrtovali še večjo turnejo. A Chopin je odlašal. Prevevale so ga zle slutnje zapuščanja svojih ljubljenih za vedno, podajanja v neznane kraje in zlovešče vizije umiranja v izgnanstvu. Ga je bilo strah sprememb?
Po uspelem prvem gostovanju na Dunaju so se Chopin in njegove bližnji opogumili ter velikopotezno načrtovali še večjo turnejo. A Chopin je odlašal. Prevevale so ga zle slutnje zapuščanja svojih ljubljenih za vedno, podajanja v neznane kraje in zlovešče vizije umiranja v izgnanstvu. Ga je bilo strah sprememb?
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Koncert Simfoničnega orkestra Finskega radia nas popelje na potovanje v globine uma skozi delo Sončni vzhod Ide Moberg, ki ga navdihujejo miti, meditacija in podobe narave. Večer se konča z mogočno Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, vmes pa bomo slišali britansko glasbo, Koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja v izvedbi mlade finske solistke Senje Rummukainen.
Koncert Simfoničnega orkestra Finskega radia nas popelje na potovanje v globine uma skozi delo Sončni vzhod Ide Moberg, ki ga navdihujejo miti, meditacija in podobe narave. Večer se konča z mogočno Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, vmes pa bomo slišali britansko glasbo, Koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja v izvedbi mlade finske solistke Senje Rummukainen.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Petega februarja je v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji potekal koncert Orkestra Slovenske filharmonije in študentov. Pod taktirko dirigenta Slavena Kulenovića so nastopili violinistka Nuša Rejc, tolkalca Peter Jeretina in Inti Pucihar, violinistka Hana Krivcova in pianist Sven Brajković. Ta teden poslušamo nastopa zadnjih dveh. Hana Krivcova bo izvedla rapsodijo Cigan Mauricea Ravela, Sven Brajković pa Koncert za klavir št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva.
Petega februarja je v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji potekal koncert Orkestra Slovenske filharmonije in študentov. Pod taktirko dirigenta Slavena Kulenovića so nastopili violinistka Nuša Rejc, tolkalca Peter Jeretina in Inti Pucihar, violinistka Hana Krivcova in pianist Sven Brajković. Ta teden poslušamo nastopa zadnjih dveh. Hana Krivcova bo izvedla rapsodijo Cigan Mauricea Ravela, Sven Brajković pa Koncert za klavir št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva.
V duu Ritmo Classico igrata harfistka Nicoletta Sanzin in tolkalka Barbara Kresnik na marimbi.
V duu Ritmo Classico igrata harfistka Nicoletta Sanzin in tolkalka Barbara Kresnik na marimbi.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
"Pravi glasbeni genij. Ne samo, da igra najtežja klavirska dela z največjo lahkoto in izjemnim okusom, ampak je tudi skladatelj številnih plesov in variacij," je o osemletnem čudežnem dečku Frédéricu leta 1818 pisal časopis Pamietnik Warszawski. Morda bodo nekateri citati in posnetki izvedb z lavreati znamenitega mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi razkrili tudi manj znane plati Chopinovega življenja in opusa.
"Pravi glasbeni genij. Ne samo, da igra najtežja klavirska dela z največjo lahkoto in izjemnim okusom, ampak je tudi skladatelj številnih plesov in variacij," je o osemletnem čudežnem dečku Frédéricu leta 1818 pisal časopis Pamietnik Warszawski. Morda bodo nekateri citati in posnetki izvedb z lavreati znamenitega mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi razkrili tudi manj znane plati Chopinovega življenja in opusa.
Na sporedu Cantabile in presto za flavto in klavir Georgeja Enescuja, Koncert za klavir v fis-molu, op. 69 Ferdinanda Hillerja, nagradna igra, Simfonija št. 100 v G-duru, 'Vojaška' Josepha Haydna, Dve fantazijski skladbi za oboo in klavir, op. 2 Carla Nielsena, Francesca da Rimini – simfonična fantazija po Danteju, op. 32 Petra Iljiča Čajkovskega, Adagio – odlomek iz baleta Sedem lepotic Kare Karajeva in Karelia – suita za orkester, op. 11 Jeana Sibeliusa.
Na sporedu Cantabile in presto za flavto in klavir Georgeja Enescuja, Koncert za klavir v fis-molu, op. 69 Ferdinanda Hillerja, nagradna igra, Simfonija št. 100 v G-duru, 'Vojaška' Josepha Haydna, Dve fantazijski skladbi za oboo in klavir, op. 2 Carla Nielsena, Francesca da Rimini – simfonična fantazija po Danteju, op. 32 Petra Iljiča Čajkovskega, Adagio – odlomek iz baleta Sedem lepotic Kare Karajeva in Karelia – suita za orkester, op. 11 Jeana Sibeliusa.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Simfonični orkester Praškega radia z dirigentom Robertom Jindro in gostoma organistom Christianom Schmittom in pianistom Markom Kozákom se je 3. novembra letos z deli Samuela Barberja, Julessa Masseneta in Camilla Saint-Saënsa predstavil v dvorani Bedřiha Smetane v Mestni hiši v Pragi.
Simfonični orkester Praškega radia z dirigentom Robertom Jindro in gostoma organistom Christianom Schmittom in pianistom Markom Kozákom se je 3. novembra letos z deli Samuela Barberja, Julessa Masseneta in Camilla Saint-Saënsa predstavil v dvorani Bedřiha Smetane v Mestni hiši v Pragi.
Poslušamo Sonato za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 Ludwiga van Beethovna, glasbo za balet v enem dejanju z naslovom Poslušajte! Poslušajte! Aarona Coplanda, Burlesko za klavir in orkester v d-molu, op. 11 Richarda Straussa in Polonezo za violino in orkester v B-duru Franza Schuberta.
Poslušamo Sonato za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 Ludwiga van Beethovna, glasbo za balet v enem dejanju z naslovom Poslušajte! Poslušajte! Aarona Coplanda, Burlesko za klavir in orkester v d-molu, op. 11 Richarda Straussa in Polonezo za violino in orkester v B-duru Franza Schuberta.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v okviru Ljubljana Festivala 2014 izvedel zanimiv projekt, imenovan Fire&Ice oz. Ogenj in led. K sodelovanju je povabil slovenskega skladatelja in saksofonista Vaska Atanasovskega ter makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Na sporedu so bile avtorske skladbe Vaska Atanasovskega ter makedonske ljudske skladbe v njegovih priredbah. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je Klemen Hvala, režiser posnetka Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v okviru Ljubljana Festivala 2014 izvedel zanimiv projekt, imenovan Fire&Ice oz. Ogenj in led. K sodelovanju je povabil slovenskega skladatelja in saksofonista Vaska Atanasovskega ter makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Na sporedu so bile avtorske skladbe Vaska Atanasovskega ter makedonske ljudske skladbe v njegovih priredbah. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je Klemen Hvala, režiser posnetka Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.
Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.