Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan z glasbo Bacha, Telemanna, Corellija in Vivaldija v 1. delu, Mozarta in Pasquinija v 2. delu ter Griega, Gadeja, Saint-Saënsa in Čajkovskega v 3. delu.
V novi dan z glasbo Bacha, Telemanna, Corellija in Vivaldija v 1. delu, Mozarta in Pasquinija v 2. delu ter Griega, Gadeja, Saint-Saënsa in Čajkovskega v 3. delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Bacha, Telemanna, Corellija in Vivaldija v 1. delu, Mozarta in Pasquinija v 2. delu ter Griega, Gadeja, Saint-Saënsa in Čajkovskega v 3. delu.
V novi dan z glasbo Bacha, Telemanna, Corellija in Vivaldija v 1. delu, Mozarta in Pasquinija v 2. delu ter Griega, Gadeja, Saint-Saënsa in Čajkovskega v 3. delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Uživali boste v glasbi slovenskega skladatelja Andreja Missona, posvečeni pomladi, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca, tenorista Aca Aleksandra Bišćevića in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu in se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Uživali boste v glasbi slovenskega skladatelja Andreja Missona, posvečeni pomladi, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca, tenorista Aca Aleksandra Bišćevića in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu in se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Prvo obdobje Gubajduline zaznamujejo zlasti specifična obravnava tonskih vrst, poudarjeno delo s fizikalnimi razsežnostmi zvoka, preplet raznovrstnih avantgardnih prijemov in uglasbljanje religioznih simbolov. V drugem ustvarjalnem obdobju se je skladateljica podrobneje posvetila obravnavi ritma. Z uporabo zaporedja Fibonaccijevih števil je razvila koncept tako imenovane ritmične forme. Z raziskovanjem podobnih številčnih serij se je v Gubajdulini zbudilo tudi zanimanje za mističnost števil.
Prvo obdobje Gubajduline zaznamujejo zlasti specifična obravnava tonskih vrst, poudarjeno delo s fizikalnimi razsežnostmi zvoka, preplet raznovrstnih avantgardnih prijemov in uglasbljanje religioznih simbolov. V drugem ustvarjalnem obdobju se je skladateljica podrobneje posvetila obravnavi ritma. Z uporabo zaporedja Fibonaccijevih števil je razvila koncept tako imenovane ritmične forme. Z raziskovanjem podobnih številčnih serij se je v Gubajdulini zbudilo tudi zanimanje za mističnost števil.
JOHN TAVENER: THRINOS (žalostnika) ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: STEVEN ISSERLIS THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE THE KING'S SINGERS JOSEPH HAYDN: GODALNI KVARTET OP. 51, SEDEM ZADNJIH KRISTUSOVIH BESED GODALNI KVARTET RTV LJUBLJANA PAVOL BAGIN: PASTORALE ZA FLAVTO SOLO Flavta: MILOŠ JURKOVIČ FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: ŠTIRJE MOTETI ZA ČAS POKORE in AVE VERUM CORPUS Moteti: TIMOR ET TREMOR, FP 97/1, VINEA MEA ELECTA, TENEBRAE FACTE SUNT, TRISTIS EST ANIMA MEA LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, dirigent: MATJAŽ ŠČEK ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
JOHN TAVENER: THRINOS (žalostnika) ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: STEVEN ISSERLIS THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE THE KING'S SINGERS JOSEPH HAYDN: GODALNI KVARTET OP. 51, SEDEM ZADNJIH KRISTUSOVIH BESED GODALNI KVARTET RTV LJUBLJANA PAVOL BAGIN: PASTORALE ZA FLAVTO SOLO Flavta: MILOŠ JURKOVIČ FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: ŠTIRJE MOTETI ZA ČAS POKORE in AVE VERUM CORPUS Moteti: TIMOR ET TREMOR, FP 97/1, VINEA MEA ELECTA, TENEBRAE FACTE SUNT, TRISTIS EST ANIMA MEA LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, dirigent: MATJAŽ ŠČEK ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
Petki so tisti dan v tednu, ko se pogosto spomnimo jubilejev. Danes se bomo posvetili petim skladateljem. GIACOMO CARISSIMI: VERSETTI Orgle: MILKO BIZJAK FRANZ XAVER SCHNYDER VON WARTENSEE: KONCERT ZA DVA KLARINETA IN ORKESTER V B-DURU ENSEMBLE CAPRICCIO, klarinet: THOMAS FRIEDLI in HANS RUDOLF STALDER MIKLÓS RÓZSA: SONATA ZA KITARO OP. 42 Kitara: ANDRAS CSAKI FRANZ VON SUPPÉ / PETER WALDENMEIER: VALČEK SREČE SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PETER WALDENMEIER JEAN ROGER DUCASSE: iz cikla ŠEST PRELUDIJEV ZA KLAVIR Klavir: JANEZ LOVŠE
Petki so tisti dan v tednu, ko se pogosto spomnimo jubilejev. Danes se bomo posvetili petim skladateljem. GIACOMO CARISSIMI: VERSETTI Orgle: MILKO BIZJAK FRANZ XAVER SCHNYDER VON WARTENSEE: KONCERT ZA DVA KLARINETA IN ORKESTER V B-DURU ENSEMBLE CAPRICCIO, klarinet: THOMAS FRIEDLI in HANS RUDOLF STALDER MIKLÓS RÓZSA: SONATA ZA KITARO OP. 42 Kitara: ANDRAS CSAKI FRANZ VON SUPPÉ / PETER WALDENMEIER: VALČEK SREČE SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PETER WALDENMEIER JEAN ROGER DUCASSE: iz cikla ŠEST PRELUDIJEV ZA KLAVIR Klavir: JANEZ LOVŠE
JOHN TAVENER: THRINOS (žalostnika) ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: STEVEN ISSERLIS THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE THE KING'S SINGERS JOSEPH HAYDN: GODALNI KVARTET OP. 51, SEDEM ZADNJIH KRISTUSOVIH BESED GODALNI KVARTET RTV LJUBLJANA PAVOL BAGIN: PASTORALE ZA FLAVTO SOLO Flavta: MILOŠ JURKOVIČ FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: ŠTIRJE MOTETI ZA ČAS POKORE in AVE VERUM CORPUS Moteti: TIMOR ET TREMOR, FP 97/1, VINEA MEA ELECTA, TENEBRAE FACTE SUNT, TRISTIS EST ANIMA MEA LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, dirigent: MATJAŽ ŠČEK ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
JOHN TAVENER: THRINOS (žalostnika) ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: STEVEN ISSERLIS THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE THE KING'S SINGERS JOSEPH HAYDN: GODALNI KVARTET OP. 51, SEDEM ZADNJIH KRISTUSOVIH BESED GODALNI KVARTET RTV LJUBLJANA PAVOL BAGIN: PASTORALE ZA FLAVTO SOLO Flavta: MILOŠ JURKOVIČ FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: ŠTIRJE MOTETI ZA ČAS POKORE in AVE VERUM CORPUS Moteti: TIMOR ET TREMOR, FP 97/1, VINEA MEA ELECTA, TENEBRAE FACTE SUNT, TRISTIS EST ANIMA MEA LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, dirigent: MATJAŽ ŠČEK ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
Petki so tisti dan v tednu, ko se pogosto spomnimo jubilejev. Danes se bomo posvetili petim skladateljem. GIACOMO CARISSIMI: VERSETTI Orgle: MILKO BIZJAK FRANZ XAVER SCHNYDER VON WARTENSEE: KONCERT ZA DVA KLARINETA IN ORKESTER V B-DURU ENSEMBLE CAPRICCIO, klarinet: THOMAS FRIEDLI in HANS RUDOLF STALDER MIKLÓS RÓZSA: SONATA ZA KITARO OP. 42 Kitara: ANDRAS CSAKI FRANZ VON SUPPÉ / PETER WALDENMEIER: VALČEK SREČE SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PETER WALDENMEIER JEAN ROGER DUCASSE: iz cikla ŠEST PRELUDIJEV ZA KLAVIR Klavir: JANEZ LOVŠE
Petki so tisti dan v tednu, ko se pogosto spomnimo jubilejev. Danes se bomo posvetili petim skladateljem. GIACOMO CARISSIMI: VERSETTI Orgle: MILKO BIZJAK FRANZ XAVER SCHNYDER VON WARTENSEE: KONCERT ZA DVA KLARINETA IN ORKESTER V B-DURU ENSEMBLE CAPRICCIO, klarinet: THOMAS FRIEDLI in HANS RUDOLF STALDER MIKLÓS RÓZSA: SONATA ZA KITARO OP. 42 Kitara: ANDRAS CSAKI FRANZ VON SUPPÉ / PETER WALDENMEIER: VALČEK SREČE SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PETER WALDENMEIER JEAN ROGER DUCASSE: iz cikla ŠEST PRELUDIJEV ZA KLAVIR Klavir: JANEZ LOVŠE
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na 4. koncertu 12. cikla komorne glasbe Carpe artem so izvedli raznolik spored glasbe iz 19. in 20. stoletja. Cikel v sodelovanju s SNG Maribor pripravlja društvo za komorno glasbo Amadeus.
Na 4. koncertu 12. cikla komorne glasbe Carpe artem so izvedli raznolik spored glasbe iz 19. in 20. stoletja. Cikel v sodelovanju s SNG Maribor pripravlja društvo za komorno glasbo Amadeus.
14. avgusta lani je na gradu Snežnik kot del festivala Seviqc nastopila zasedba Laterna Magica, ki je predstavila izbor del Johanna Sebastiana Bacha. Izvajala je sonate in suite ter jih menjavala s koralnimi preludiji. Večina del je izvirno sicer nastala za orgle, glasbeniki pa so jih priredili za izvajanje v svojem sestavu. Zasedbo Laterna Magica sestavljajo Laura Pok – kljunasta flavta, Ronan Kernoa – violončelo in Raphaël Collignon – čembalo, diplomirani glasbeniki ali učitelji na višjih konservatorijih v Bruslju, Parizu in Haagu, ki pravijo, da bi lahko svoje poslanstvo označili kot približevanje evropskemu baročnemu repertoarju z možnostmi, ki jih ponuja njihova kombinacija instrumentov. Johann Sebastian Bach: SONATA ZA KLJUNASTO FLAVTO, VIOLONČELO IN ČEMBALO BWV 1003 ICH RUF ZU DIR ZA KLJUNASTO FLAVTO, VIOLONČELO IN ČEMBALO (KORAL) BWV 639 SUITA ŠT. 3, BWV 1009 NUN KOMM DER HEIDEN HEILAND, BWV 659 (KORAL) SONATA BWV 1035 WACHET AUF, RUF UNS DIE STIMME BWV 645
14. avgusta lani je na gradu Snežnik kot del festivala Seviqc nastopila zasedba Laterna Magica, ki je predstavila izbor del Johanna Sebastiana Bacha. Izvajala je sonate in suite ter jih menjavala s koralnimi preludiji. Večina del je izvirno sicer nastala za orgle, glasbeniki pa so jih priredili za izvajanje v svojem sestavu. Zasedbo Laterna Magica sestavljajo Laura Pok – kljunasta flavta, Ronan Kernoa – violončelo in Raphaël Collignon – čembalo, diplomirani glasbeniki ali učitelji na višjih konservatorijih v Bruslju, Parizu in Haagu, ki pravijo, da bi lahko svoje poslanstvo označili kot približevanje evropskemu baročnemu repertoarju z možnostmi, ki jih ponuja njihova kombinacija instrumentov. Johann Sebastian Bach: SONATA ZA KLJUNASTO FLAVTO, VIOLONČELO IN ČEMBALO BWV 1003 ICH RUF ZU DIR ZA KLJUNASTO FLAVTO, VIOLONČELO IN ČEMBALO (KORAL) BWV 639 SUITA ŠT. 3, BWV 1009 NUN KOMM DER HEIDEN HEILAND, BWV 659 (KORAL) SONATA BWV 1035 WACHET AUF, RUF UNS DIE STIMME BWV 645
8. maja 2024 je v okviru cikla Mladi mladim nastopil saksofonist Lan Meden in ob klavirski spremljavi Svena Brajkovića izvedel sonato Luboša Sluke in sonatino Alexandra Tansmana. Svojo glasbeno pot je saksofonist začel na Glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici, izobraževanje nadaljeval na ljubljanskem konservatoriju v razredu Leva Pupisa, avgusta 2022 pa je z odliko končal dodiplomski študij saksofona na Zasebni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju v razredu Michaela Krenna. Jeseni 2020 se je udeležil študijske izmenjave na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih pri Joonatanu Rautioli, po diplomi pa se je vpisal na podiplomski študij saksofona v razredu Mihe Rogine na Akademiji za glasbo v Ljubljani. LUBOŠ SLUKA: SONATA ZA BARITONSKI SAKSOFON IN KLAVIR ALEXANDRE TANSMAN/LAN MEDEN: SONATINA ZA FAGOT IN KLAVIR (PRIREDBA ZA SAKSOFON IN KLAVIR)
8. maja 2024 je v okviru cikla Mladi mladim nastopil saksofonist Lan Meden in ob klavirski spremljavi Svena Brajkovića izvedel sonato Luboša Sluke in sonatino Alexandra Tansmana. Svojo glasbeno pot je saksofonist začel na Glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici, izobraževanje nadaljeval na ljubljanskem konservatoriju v razredu Leva Pupisa, avgusta 2022 pa je z odliko končal dodiplomski študij saksofona na Zasebni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju v razredu Michaela Krenna. Jeseni 2020 se je udeležil študijske izmenjave na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih pri Joonatanu Rautioli, po diplomi pa se je vpisal na podiplomski študij saksofona v razredu Mihe Rogine na Akademiji za glasbo v Ljubljani. LUBOŠ SLUKA: SONATA ZA BARITONSKI SAKSOFON IN KLAVIR ALEXANDRE TANSMAN/LAN MEDEN: SONATINA ZA FAGOT IN KLAVIR (PRIREDBA ZA SAKSOFON IN KLAVIR)
Tokrat ... »Uvertura k operi Vilinsko dete« Jurija Mihevca, »Koncert za rog in godalni orkester« Jurija Gregorca, »Prebujenje« Demetrija Žebreta in »Adagio lamentoso« Alojza Ajdiča.
Tokrat ... »Uvertura k operi Vilinsko dete« Jurija Mihevca, »Koncert za rog in godalni orkester« Jurija Gregorca, »Prebujenje« Demetrija Žebreta in »Adagio lamentoso« Alojza Ajdiča.
Violinist Gidon Kremer je s krstno izvedbo Koncerta za violino in orkester, poimenovanega Offertorium Sofije Gubajduline, na Dunaju leta 1981 poskrbel, da jo je spoznala širša evropska javnost. Poslušalci so bili prevzeti nad pozornost vzbujajočo lepoto njene glasbe. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja je Gubajdulina deležna mednarodne prepoznavnosti.
Violinist Gidon Kremer je s krstno izvedbo Koncerta za violino in orkester, poimenovanega Offertorium Sofije Gubajduline, na Dunaju leta 1981 poskrbel, da jo je spoznala širša evropska javnost. Poslušalci so bili prevzeti nad pozornost vzbujajočo lepoto njene glasbe. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja je Gubajdulina deležna mednarodne prepoznavnosti.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Francoskemu skladatelju Césarju Francku so svetovni ugled in nesmrtnost prinesle tri umetnine: Sonata za violino in klavir v A-duru, Simfonične variacije za klavir in orkester in Simfonija v d-molu. V drugi polovici 19. stoletja so se zgodili novi premiki. Franck pa je bil eden od prvih znanilcev novega časa. »Ustvarjanje, tisočletni izziv: Cesar Franck« v oddaji Čas, prostor in glasba.
Francoskemu skladatelju Césarju Francku so svetovni ugled in nesmrtnost prinesle tri umetnine: Sonata za violino in klavir v A-duru, Simfonične variacije za klavir in orkester in Simfonija v d-molu. V drugi polovici 19. stoletja so se zgodili novi premiki. Franck pa je bil eden od prvih znanilcev novega časa. »Ustvarjanje, tisočletni izziv: Cesar Franck« v oddaji Čas, prostor in glasba.
Glasbeni utrip tokrat začenjamo s praznikom slovenske glasbe, in sicer pozornost namenjamo 39. slovenskim glasbenim dnevom. Poleg tega prisluhnite še komentarjem koncerta za abonma Kromatika (Simfonični orkester RTV Slovenija, Ivan Krpan, Ivan Hut), koncerta za Srebrni abonma (Simon Trpčeski), večeru iz cikla ArsSonica (Luka Juhart, Uroš Rojko), in koncertu Dihi z glasbo Alda Kumarja. Spremljali smo še Bravničarjevo tekmovanje za mlade violiniste ter dva jubilejna koncerta: enega na 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija, enega pa ob 100. obletnici rojstva Ivana Ščeka.
Glasbeni utrip tokrat začenjamo s praznikom slovenske glasbe, in sicer pozornost namenjamo 39. slovenskim glasbenim dnevom. Poleg tega prisluhnite še komentarjem koncerta za abonma Kromatika (Simfonični orkester RTV Slovenija, Ivan Krpan, Ivan Hut), koncerta za Srebrni abonma (Simon Trpčeski), večeru iz cikla ArsSonica (Luka Juhart, Uroš Rojko), in koncertu Dihi z glasbo Alda Kumarja. Spremljali smo še Bravničarjevo tekmovanje za mlade violiniste ter dva jubilejna koncerta: enega na 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija, enega pa ob 100. obletnici rojstva Ivana Ščeka.
Študijska pot Sofije Gubajduline je bila polna kritik in negotovosti. K temu, naj sledi svoji glasbeni govorici, jo je spodbujal Dmitrij Šostakovič, ki je bil v času njenega študija predsednik državnega izpitnega odbora. Sofija Gubajdulina je leta 1954 končala šolanje na konservatoriju v Kazanu, nato pa nadaljevala študij na prestižnem moskovskem konservatoriju, kjer je leta 1961 magistrirala. Po študiju se je preživljala s pisanjem filmske glasbe za sovjetske filme, ki pa ji je, kot pravi sama, prineslo vsaj nekaj eksperimentalne svobode.
Študijska pot Sofije Gubajduline je bila polna kritik in negotovosti. K temu, naj sledi svoji glasbeni govorici, jo je spodbujal Dmitrij Šostakovič, ki je bil v času njenega študija predsednik državnega izpitnega odbora. Sofija Gubajdulina je leta 1954 končala šolanje na konservatoriju v Kazanu, nato pa nadaljevala študij na prestižnem moskovskem konservatoriju, kjer je leta 1961 magistrirala. Po študiju se je preživljala s pisanjem filmske glasbe za sovjetske filme, ki pa ji je, kot pravi sama, prineslo vsaj nekaj eksperimentalne svobode.
V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi. Predvajamo Robert Schumann: Sonata št. 1 za violino in klavir v a-molu, op. 105 Franz Liszt: Simfonična pesnitev Orfej Clara Schumann: Sonata za klavir v g-molu, stavek Allegro Richard Wagner: Preludij in Ljubezenska smrt iz opere Tristan in Izolda
V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi. Predvajamo Robert Schumann: Sonata št. 1 za violino in klavir v a-molu, op. 105 Franz Liszt: Simfonična pesnitev Orfej Clara Schumann: Sonata za klavir v g-molu, stavek Allegro Richard Wagner: Preludij in Ljubezenska smrt iz opere Tristan in Izolda
V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi. Predvajamo Heinrich von Herzogenberg: 3 Legende, op. 62 Peter Cornelius: Uvertura opere Bagdadski brivec Robert Fuchs: Serenada za godalni orkester v e-molu, op. 21 Hector Berlioz: Fantastična simfonija, stavek Sanjarjenja
V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi. Predvajamo Heinrich von Herzogenberg: 3 Legende, op. 62 Peter Cornelius: Uvertura opere Bagdadski brivec Robert Fuchs: Serenada za godalni orkester v e-molu, op. 21 Hector Berlioz: Fantastična simfonija, stavek Sanjarjenja
V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi. Predvajamo Robert Schumann: Sonata št. 1 za violino in klavir v a-molu, op. 105 Franz Liszt: Simfonična pesnitev Orfej Clara Schumann: Sonata za klavir v g-molu, stavek Allegro Richard Wagner: Preludij in Ljubezenska smrt iz opere Tristan in Izolda
V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi. Predvajamo Robert Schumann: Sonata št. 1 za violino in klavir v a-molu, op. 105 Franz Liszt: Simfonična pesnitev Orfej Clara Schumann: Sonata za klavir v g-molu, stavek Allegro Richard Wagner: Preludij in Ljubezenska smrt iz opere Tristan in Izolda
V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi. Predvajamo Robert Schumann: Sonata št. 1 za violino in klavir v a-molu, op. 105 Franz Liszt: Simfonična pesnitev Orfej Clara Schumann: Sonata za klavir v g-molu, stavek Allegro Richard Wagner: Preludij in Ljubezenska smrt iz opere Tristan in Izolda
V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi. Predvajamo Robert Schumann: Sonata št. 1 za violino in klavir v a-molu, op. 105 Franz Liszt: Simfonična pesnitev Orfej Clara Schumann: Sonata za klavir v g-molu, stavek Allegro Richard Wagner: Preludij in Ljubezenska smrt iz opere Tristan in Izolda
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Filharmonični orkester iz Rotterdama je s svojim šefom dirigentom Lahavom Shanijem na koncertu 6. aprila izvedel Simfonijo št. 2 v D-duru Ludwiga van Beethovna, 1. Violinski koncert Sergeja Prokofjeva in Simfonijo št. 39 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta. V vlogi solistke se je predstavila violinistka Clara-Jumi Kang.
Filharmonični orkester iz Rotterdama je s svojim šefom dirigentom Lahavom Shanijem na koncertu 6. aprila izvedel Simfonijo št. 2 v D-duru Ludwiga van Beethovna, 1. Violinski koncert Sergeja Prokofjeva in Simfonijo št. 39 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta. V vlogi solistke se je predstavila violinistka Clara-Jumi Kang.
Oddajo namenjamo glasbi dveh italijanskih skladateljev 18. stoletja. Felice Giardini, rojen 12. aprila 1716 v Torinu, je bil odličen violinski virtuoz in skladatelj oper ter komorne glasbe. Večino življenja je živel v Angliji, kjer je bil več let koncertni mojster in ravnatelj Italijanske opere v Londonu. Skladatelj Pietro Nardini, rojen leta 1722, pa je bil eden najljubših učencev Giuseppa Tartinija. Deloval je v Nemčiji in Italiji, njegov slog igranja jje med drugimi visoko cenil Leopold Mozart.
Oddajo namenjamo glasbi dveh italijanskih skladateljev 18. stoletja. Felice Giardini, rojen 12. aprila 1716 v Torinu, je bil odličen violinski virtuoz in skladatelj oper ter komorne glasbe. Večino življenja je živel v Angliji, kjer je bil več let koncertni mojster in ravnatelj Italijanske opere v Londonu. Skladatelj Pietro Nardini, rojen leta 1722, pa je bil eden najljubših učencev Giuseppa Tartinija. Deloval je v Nemčiji in Italiji, njegov slog igranja jje med drugimi visoko cenil Leopold Mozart.
Duhovni nazori Sofije Gubajduline so skladateljici že v študijskih letih povzročali nemalo težav. Uradno ateistična Sovjetska zveza je bila v tistem času povsem nastrojena do vsakogar, ki pri komponiranju ni upošteval rigidnih politično motiviranih estetskih smernic, ki so poveličevale socialistični realizem. Sofija Gubujdulina v več intervjujih pripoveduje, kako so v študentskih domovih, kjer so redno izvajali racije, na skrivaj pregledovali partiture Cagea, Ivesa in Stravinskega, ki so bile strogo prepovedane.
Duhovni nazori Sofije Gubajduline so skladateljici že v študijskih letih povzročali nemalo težav. Uradno ateistična Sovjetska zveza je bila v tistem času povsem nastrojena do vsakogar, ki pri komponiranju ni upošteval rigidnih politično motiviranih estetskih smernic, ki so poveličevale socialistični realizem. Sofija Gubujdulina v več intervjujih pripoveduje, kako so v študentskih domovih, kjer so redno izvajali racije, na skrivaj pregledovali partiture Cagea, Ivesa in Stravinskega, ki so bile strogo prepovedane.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko Ivana Fischerja je na koncertu 31. januarja v Münchnu izvedel: 1. Klavirski koncert in Madžarski ples št. 11 Johannesa Brahmsa, Osmo simfonijo v G-duru in Legendo op. 59, št. 10 Antonína Dvořáka. Solist je bil pianist Kirill Gerstein.
Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko Ivana Fischerja je na koncertu 31. januarja v Münchnu izvedel: 1. Klavirski koncert in Madžarski ples št. 11 Johannesa Brahmsa, Osmo simfonijo v G-duru in Legendo op. 59, št. 10 Antonína Dvořáka. Solist je bil pianist Kirill Gerstein.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Marca je na enajstih glasbenih šolah v osrednji Sloveniji potekalo 54. Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije − TEMSIG, osrednje slovensko glasbeno tekmovanje, namenjeno mladim, ki so ga letos organizirali za enajst tekmovalnih disciplin: klavir, flavta, kljunasta flavta, oboa, saksofon, klarinet, fagot, petje, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili, komorne skupine jazz. Skupaj se je tekmovanja udeležilo 919 tekmovalcev, njihove nastope pa so ocenjevali priznani glasbeniki, pedagogi oziroma koncertanti, ki so podelili 290 zlatih plaket, 337 srebrnih plaket, 149 bronastih plaket, 59 prvih nagrad, 61 drugih nagrad in 51 tretjih nagrad, posebna priznanja in priznanja za udeležbo. Tekmovanje se je sklenilo 28. marca s slavnostnim koncertom prvonagrajencev v Dvorani Lucijana Marije Škerjanca Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, na katerem so nastopili izbrani prvonagrajenci, predstavniki vseh disciplin. Ob posnetku koncerta bomo v oddaji našteli prav vse prvonagrajence posameznih kategorij in disciplin.
Marca je na enajstih glasbenih šolah v osrednji Sloveniji potekalo 54. Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije − TEMSIG, osrednje slovensko glasbeno tekmovanje, namenjeno mladim, ki so ga letos organizirali za enajst tekmovalnih disciplin: klavir, flavta, kljunasta flavta, oboa, saksofon, klarinet, fagot, petje, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili, komorne skupine jazz. Skupaj se je tekmovanja udeležilo 919 tekmovalcev, njihove nastope pa so ocenjevali priznani glasbeniki, pedagogi oziroma koncertanti, ki so podelili 290 zlatih plaket, 337 srebrnih plaket, 149 bronastih plaket, 59 prvih nagrad, 61 drugih nagrad in 51 tretjih nagrad, posebna priznanja in priznanja za udeležbo. Tekmovanje se je sklenilo 28. marca s slavnostnim koncertom prvonagrajencev v Dvorani Lucijana Marije Škerjanca Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, na katerem so nastopili izbrani prvonagrajenci, predstavniki vseh disciplin. Ob posnetku koncerta bomo v oddaji našteli prav vse prvonagrajence posameznih kategorij in disciplin.
Pianistka Tatjana Ognjanović je redna profesorica za klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo. Tokrat bomo predstavili pianistko s solističnimi in komornimi skladbami Aleksandra Skrjabina, Georgea Crumba, Mihaila Glinke in Ludwiga van Beethovna.
Pianistka Tatjana Ognjanović je redna profesorica za klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo. Tokrat bomo predstavili pianistko s solističnimi in komornimi skladbami Aleksandra Skrjabina, Georgea Crumba, Mihaila Glinke in Ludwiga van Beethovna.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladateljica sama večkrat navaja, da je bila za njen kompozicijski razvoj odločilna versko-kulturna raznovrstnost, ki jo je spremljala že od otroštva. Njen oče je bil Tatar, mama Rusinja. Rodila se je v Čistopolju, Tatarski avtonomni republiki Sovjetske zveze. Bila je vnukinja muslimanskega mule. V tridesetih letih 20. stoletja je bila verska toleranca v uradno ateistični Sovjetski zvezi tako nizka, da je očetu Gubajduline grozila zaporna kazen samo zato, ker je bil sin muslimanskega duhovnika. Sofija je imela judovskega učitelja, zelo hitro pa se je seznanila tudi z nemško glasbeno kulturo.
Skladateljica sama večkrat navaja, da je bila za njen kompozicijski razvoj odločilna versko-kulturna raznovrstnost, ki jo je spremljala že od otroštva. Njen oče je bil Tatar, mama Rusinja. Rodila se je v Čistopolju, Tatarski avtonomni republiki Sovjetske zveze. Bila je vnukinja muslimanskega mule. V tridesetih letih 20. stoletja je bila verska toleranca v uradno ateistični Sovjetski zvezi tako nizka, da je očetu Gubajduline grozila zaporna kazen samo zato, ker je bil sin muslimanskega duhovnika. Sofija je imela judovskega učitelja, zelo hitro pa se je seznanila tudi z nemško glasbeno kulturo.
Na sporedu 'Španski ples' iz opere Kratko življenje Manuela de Falle v priredbi za violino in klavir Fritza Kreislerja, suita iz scenske glasbe k igri Svanevit, op. 54 Jeana Sibeliusa, Briljantna poloneza št. 2 v A-duru za violino in klavir, op. 21 Henryka Wieniawskega, Romunska rapsodija št. 2 v D-duru, op. 11 Georga Enescuja, Scherzo, valček za violino in klavir, op. 34 Petra Iljiča Čajkovskega, suita št. 2 iz baleta Dafnis in Hloa Mauricea Ravela, Šest antičnih epigrafov Clauda Debussyja in Koncert za altovski saksofon in orkester Henrija Tomasija.
Na sporedu 'Španski ples' iz opere Kratko življenje Manuela de Falle v priredbi za violino in klavir Fritza Kreislerja, suita iz scenske glasbe k igri Svanevit, op. 54 Jeana Sibeliusa, Briljantna poloneza št. 2 v A-duru za violino in klavir, op. 21 Henryka Wieniawskega, Romunska rapsodija št. 2 v D-duru, op. 11 Georga Enescuja, Scherzo, valček za violino in klavir, op. 34 Petra Iljiča Čajkovskega, suita št. 2 iz baleta Dafnis in Hloa Mauricea Ravela, Šest antičnih epigrafov Clauda Debussyja in Koncert za altovski saksofon in orkester Henrija Tomasija.
Na sporedu Agitato za klavir Edvarda Griega, Parthia za pihala v F-duru Antonia Rosettija, Koncert za dve trobenti in orkester v C-duru, RV 537 Antonia Vivaldija, Pastorala za orgle, op. 19 Césarja Francka in Godalni kvartet v A-duru, op. 2, št. 1 Josepha Haydna.
Na sporedu Agitato za klavir Edvarda Griega, Parthia za pihala v F-duru Antonia Rosettija, Koncert za dve trobenti in orkester v C-duru, RV 537 Antonia Vivaldija, Pastorala za orgle, op. 19 Césarja Francka in Godalni kvartet v A-duru, op. 2, št. 1 Josepha Haydna.
Na sporedu 'Španski ples' iz opere Kratko življenje Manuela de Falle v priredbi za violino in klavir Fritza Kreislerja, suita iz scenske glasbe k igri Svanevit, op. 54 Jeana Sibeliusa, Briljantna poloneza št. 2 v A-duru za violino in klavir, op. 21 Henryka Wieniawskega, Romunska rapsodija št. 2 v D-duru, op. 11 Georga Enescuja, Scherzo, valček za violino in klavir, op. 34 Petra Iljiča Čajkovskega, suita št. 2 iz baleta Dafnis in Hloa Mauricea Ravela, Šest antičnih epigrafov Clauda Debussyja in Koncert za altovski saksofon in orkester Henrija Tomasija.
Na sporedu 'Španski ples' iz opere Kratko življenje Manuela de Falle v priredbi za violino in klavir Fritza Kreislerja, suita iz scenske glasbe k igri Svanevit, op. 54 Jeana Sibeliusa, Briljantna poloneza št. 2 v A-duru za violino in klavir, op. 21 Henryka Wieniawskega, Romunska rapsodija št. 2 v D-duru, op. 11 Georga Enescuja, Scherzo, valček za violino in klavir, op. 34 Petra Iljiča Čajkovskega, suita št. 2 iz baleta Dafnis in Hloa Mauricea Ravela, Šest antičnih epigrafov Clauda Debussyja in Koncert za altovski saksofon in orkester Henrija Tomasija.
Na sporedu Agitato za klavir Edvarda Griega, Parthia za pihala v F-duru Antonia Rosettija, Koncert za dve trobenti in orkester v C-duru, RV 537 Antonia Vivaldija, Pastorala za orgle, op. 19 Césarja Francka in Godalni kvartet v A-duru, op. 2, št. 1 Josepha Haydna.
Na sporedu Agitato za klavir Edvarda Griega, Parthia za pihala v F-duru Antonia Rosettija, Koncert za dve trobenti in orkester v C-duru, RV 537 Antonia Vivaldija, Pastorala za orgle, op. 19 Césarja Francka in Godalni kvartet v A-duru, op. 2, št. 1 Josepha Haydna.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Vatikanski radio je 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine zaznamoval s koncertom zbora Sikstinske kapele, ki je nastopil v vatikanski dvorani Vnebovzetja, koncertni posnetek pa posredoval v letošnjo ponudbo posebnega Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden. Palestrinove polifonske mojstrovine se v sporedu prepletajo z gregorijanskimi napevi, ki zrcalijo liturgično prakso tega obdobja cerkvenega leta. Palestrinova dela so nastala za od štiri do osem glasov v dvojnem zboru. Medtem ko so vsa polifonska dela na programu brez sence dvoma Palestrinova, sta dve, Ingrediente Domino in Pueri Hebraeorum vestimenta prosternabat, vprašljivega avtorstva. Partituri hrani arhiv lateranske kapele, na njiju pa je podpisan Praenestinus, ime, ki so ga pogosto povezovali s Palestrino, nikoli pa tega zares potrdili.
Vatikanski radio je 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine zaznamoval s koncertom zbora Sikstinske kapele, ki je nastopil v vatikanski dvorani Vnebovzetja, koncertni posnetek pa posredoval v letošnjo ponudbo posebnega Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden. Palestrinove polifonske mojstrovine se v sporedu prepletajo z gregorijanskimi napevi, ki zrcalijo liturgično prakso tega obdobja cerkvenega leta. Palestrinova dela so nastala za od štiri do osem glasov v dvojnem zboru. Medtem ko so vsa polifonska dela na programu brez sence dvoma Palestrinova, sta dve, Ingrediente Domino in Pueri Hebraeorum vestimenta prosternabat, vprašljivega avtorstva. Partituri hrani arhiv lateranske kapele, na njiju pa je podpisan Praenestinus, ime, ki so ga pogosto povezovali s Palestrino, nikoli pa tega zares potrdili.