Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Godalni kvartet Kleio velja za enega najvznemirljivejših mladih sestavov. Je zmagovalec Mednarodnega komornega glasbenega tekmovanja Carla Nielsena (2023) in del priznanega BBC-jevega programa “Umetnik nove generacije”. Umetniške sile v kvartetu združujejo violinistki Juliette Ross in Katherine Yoon, violistka Yume Fujise in violončelistka Eliza Millett. Glasbenice so pred slabima dvema tednoma – 6. oktobra – nastopile v dvorani Wigmore v Londonu, kjer so se v sklopu cikla “The Lunchtime Concerts” predstavile z glasbo Edwarda Elgarja, Antona Weberna in Josepha Haydna. V izvedbi kvarteta Kleio bomo v Sobotnem koncertu predvajali Elgarjev Godalni kvartet v e-molu, op. 83 in Haydnov Kvartet št. 6 v D-duru, op. 50 z vzdevkom 'Žaba'.
Godalni kvartet Kleio velja za enega najvznemirljivejših mladih sestavov. Je zmagovalec Mednarodnega komornega glasbenega tekmovanja Carla Nielsena (2023) in del priznanega BBC-jevega programa “Umetnik nove generacije”. Umetniške sile v kvartetu združujejo violinistki Juliette Ross in Katherine Yoon, violistka Yume Fujise in violončelistka Eliza Millett. Glasbenice so pred slabima dvema tednoma – 6. oktobra – nastopile v dvorani Wigmore v Londonu, kjer so se v sklopu cikla “The Lunchtime Concerts” predstavile z glasbo Edwarda Elgarja, Antona Weberna in Josepha Haydna. V izvedbi kvarteta Kleio bomo v Sobotnem koncertu predvajali Elgarjev Godalni kvartet v e-molu, op. 83 in Haydnov Kvartet št. 6 v D-duru, op. 50 z vzdevkom 'Žaba'.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Dolarja, Ivančiča in Novaka v prvem, Janija Goloba in Benjamina Ipavca v drugem ter Adamiča, Lipovška, Kozine, Gustava Ipavca, Žebreta, Gabrijelčiča in Arniča v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Dolarja, Ivančiča in Novaka v prvem, Janija Goloba in Benjamina Ipavca v drugem ter Adamiča, Lipovška, Kozine, Gustava Ipavca, Žebreta, Gabrijelčiča in Arniča v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na otvoritvenem koncertu 18. Festivala Maribor 2025 sta pod vodstvom Marka Letonje nastopila Simfonični orkester in Ženski zbor SNG Maribor. Kot solist in skladatelj je sodeloval akordeonist Marko Hatlak.
Na otvoritvenem koncertu 18. Festivala Maribor 2025 sta pod vodstvom Marka Letonje nastopila Simfonični orkester in Ženski zbor SNG Maribor. Kot solist in skladatelj je sodeloval akordeonist Marko Hatlak.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Arcangelo Corelli je ustvaril enega najbolj dovršenih in prepoznavnih glasbenih slogov v zgodovini, a je spodbudil toliko posnemovalcev, da poslušalec težko prepozna izvirnost njegovih inovacij. Za življenja je slovel kot eden največjih violinskih virtuozov in slavili so ga kot »novega Orfeja«. A iz ohranjenih notnih zapisov ne moremo prepoznati vseh njegovih odlik, saj je bila zvočna slika nekoč povsem drugačna od zapisane. Melodične linije, ki se zdijo jasne in uravnotežene, so se šibile pod improviziranimi okraski. Takratni čembalisti so preproste harmonije bogatili z raznimi disonancami in včasih uporabljali akorde, v katerih so hkrati zazveneli vsi toni lestvice. Orkestrske zasedbe so bile pogosto veliko večje od pričakovanih in nekateri dokumenti kažejo, da so predpisanim godalom včasih dodajali pihala in trobila.
Arcangelo Corelli je ustvaril enega najbolj dovršenih in prepoznavnih glasbenih slogov v zgodovini, a je spodbudil toliko posnemovalcev, da poslušalec težko prepozna izvirnost njegovih inovacij. Za življenja je slovel kot eden največjih violinskih virtuozov in slavili so ga kot »novega Orfeja«. A iz ohranjenih notnih zapisov ne moremo prepoznati vseh njegovih odlik, saj je bila zvočna slika nekoč povsem drugačna od zapisane. Melodične linije, ki se zdijo jasne in uravnotežene, so se šibile pod improviziranimi okraski. Takratni čembalisti so preproste harmonije bogatili z raznimi disonancami in včasih uporabljali akorde, v katerih so hkrati zazveneli vsi toni lestvice. Orkestrske zasedbe so bile pogosto veliko večje od pričakovanih in nekateri dokumenti kažejo, da so predpisanim godalom včasih dodajali pihala in trobila.
JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER Oboa: STOJAN DOKUZOV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: ANTON KOLAR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: SONATA V C-MOLU,OP.65/2 Orgle: FRANZ HASELBÖCK CARL CZERNY / KNUDAGE RIISAGER: ÉTUDES, izbor
JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER Oboa: STOJAN DOKUZOV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: ANTON KOLAR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: SONATA V C-MOLU,OP.65/2 Orgle: FRANZ HASELBÖCK CARL CZERNY / KNUDAGE RIISAGER: ÉTUDES, izbor
V Varšavi te dni poteka 19. Chopinovo klavirsko tekmovanje, ki ga izvedejo vsakih pet let. Letos se ga je udeležilo 84 pianistov iz 20 držav. Največ udeležencev prihaja s Kitajske - kar 28, s Poljske in Japonske pa po 13. Tekmovanje obsega tri stopnje ter finale in bo potekalo do 20. oktobra, ko bo znan tudi glavni zmagovalec tekmovanja. Razglasitvi bodo sledili koncerti nagrajencev tekmovanja, ki se bodo zvrstili med 21. in 23. oktobrom. Tekmovanje je zelo priljubljeno, v Varšavo pa se je odpravila tudi naša pianistka Lovorka Nemeš Dular, ki je svoje vtise strnila v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. MICHAŁ KLEOFAS OGIŃSKI: POLONEZA V A-MOLU SIMFONIČNI ORKESTER BRATISLAVSKEGA RADIA, Dirigent: ONDREJ LENÁRD JANEZ MATIČIČ: FANTAZIJA, OP. 2 ŠT. 1, SLOVESNA Klavir: LOVORKA NEMEŠ DULAR FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA FANTAZIJA V AS-DURU, OP. 61 Klavir: ALEKSANDER GADŽIJEV WOLFGANG AMADEUS MOZART: SINFONIA ŠT. 29 V A DURU, K. 201 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: UROŠ LAJOVIC LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA KLAVIR IN VIOLONČELO ŠT. 2 V G-MOLU, OP. 5 (ŠT. 2) Violončelo: KARMEN PEČAR, Klavir: GOTTLIEB WALLISCH JOHN FIELD: NOKTURNO V ES-DURU, ŠT.11 Klavir: RICHARD BURNETT
V Varšavi te dni poteka 19. Chopinovo klavirsko tekmovanje, ki ga izvedejo vsakih pet let. Letos se ga je udeležilo 84 pianistov iz 20 držav. Največ udeležencev prihaja s Kitajske - kar 28, s Poljske in Japonske pa po 13. Tekmovanje obsega tri stopnje ter finale in bo potekalo do 20. oktobra, ko bo znan tudi glavni zmagovalec tekmovanja. Razglasitvi bodo sledili koncerti nagrajencev tekmovanja, ki se bodo zvrstili med 21. in 23. oktobrom. Tekmovanje je zelo priljubljeno, v Varšavo pa se je odpravila tudi naša pianistka Lovorka Nemeš Dular, ki je svoje vtise strnila v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. MICHAŁ KLEOFAS OGIŃSKI: POLONEZA V A-MOLU SIMFONIČNI ORKESTER BRATISLAVSKEGA RADIA, Dirigent: ONDREJ LENÁRD JANEZ MATIČIČ: FANTAZIJA, OP. 2 ŠT. 1, SLOVESNA Klavir: LOVORKA NEMEŠ DULAR FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA FANTAZIJA V AS-DURU, OP. 61 Klavir: ALEKSANDER GADŽIJEV WOLFGANG AMADEUS MOZART: SINFONIA ŠT. 29 V A DURU, K. 201 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: UROŠ LAJOVIC LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA KLAVIR IN VIOLONČELO ŠT. 2 V G-MOLU, OP. 5 (ŠT. 2) Violončelo: KARMEN PEČAR, Klavir: GOTTLIEB WALLISCH JOHN FIELD: NOKTURNO V ES-DURU, ŠT.11 Klavir: RICHARD BURNETT
JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER Oboa: STOJAN DOKUZOV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: ANTON KOLAR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: SONATA V C-MOLU,OP.65/2 Orgle: FRANZ HASELBÖCK CARL CZERNY / KNUDAGE RIISAGER: ÉTUDES, izbor
JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER Oboa: STOJAN DOKUZOV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: ANTON KOLAR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: SONATA V C-MOLU,OP.65/2 Orgle: FRANZ HASELBÖCK CARL CZERNY / KNUDAGE RIISAGER: ÉTUDES, izbor
DOMENICO ZIPOLI: SEDEM VERZOV Orgle: MILKO BIZJAK JEAN BINET: KAVAL ZA FLAVTO IN KLAVIR Flavta: FEDJA RUPEL, Klavir: ACI BERTONCELJ HERBERT HOWELLS: TRIJE PLESI ZA VIOLINO IN ORKESTER, OP. 7 Violina: MALCOLM STEWART, KRALJEVI FILHARMONIČNI ORKESTER IZ LIVERPOOLA, Dirigent: VERNON GEORGE HANDLEY TADEUSZ PACIORKIEWICZ: ŠTIRI KAPRICE ZA KLARINET IN KLAVIR (QUASI UNA SONATA) Klarinet: IGOR KARLIN, Klavir: ACI BERTONCELJ JOSEPH HAYDN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 49 V CIS-MOLU, HOB. XVI: 36 Klavir: JEAN EFFLAM BAVOUZET
DOMENICO ZIPOLI: SEDEM VERZOV Orgle: MILKO BIZJAK JEAN BINET: KAVAL ZA FLAVTO IN KLAVIR Flavta: FEDJA RUPEL, Klavir: ACI BERTONCELJ HERBERT HOWELLS: TRIJE PLESI ZA VIOLINO IN ORKESTER, OP. 7 Violina: MALCOLM STEWART, KRALJEVI FILHARMONIČNI ORKESTER IZ LIVERPOOLA, Dirigent: VERNON GEORGE HANDLEY TADEUSZ PACIORKIEWICZ: ŠTIRI KAPRICE ZA KLARINET IN KLAVIR (QUASI UNA SONATA) Klarinet: IGOR KARLIN, Klavir: ACI BERTONCELJ JOSEPH HAYDN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 49 V CIS-MOLU, HOB. XVI: 36 Klavir: JEAN EFFLAM BAVOUZET
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Komorni studio posvečamo predstavitvi izbranih posnetkov s treh koncertov Srebrnega abonmaja v letih 2024 in 2025.
Komorni studio posvečamo predstavitvi izbranih posnetkov s treh koncertov Srebrnega abonmaja v letih 2024 in 2025.
Največji projekt letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila izvedba oratorija o mučeništvu svete Neže rimskega baročnega mojstra Bernarda Pasquinija. Delo je zazvenelo 11. avgusta v radovljiški cerkvi sv. Petra in v njem je nastopilo pet znanih pevskih solistov iz petih različnih držav. Festivalski baročni orkester s desetimi godalci, arhilutnjo in orgelskim pozitivom je izza čembala vodil Domen Marinčič.
Največji projekt letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila izvedba oratorija o mučeništvu svete Neže rimskega baročnega mojstra Bernarda Pasquinija. Delo je zazvenelo 11. avgusta v radovljiški cerkvi sv. Petra in v njem je nastopilo pet znanih pevskih solistov iz petih različnih držav. Festivalski baročni orkester s desetimi godalci, arhilutnjo in orgelskim pozitivom je izza čembala vodil Domen Marinčič.
Dorotea Senica je že pri petnajstih opravila sprejemni izpit na Univerzi Mozarteum v Salzburgu in nato vzporedno študirala na srednješolski in dodiplomski ravni. V Salzburgu v razredu Michaela Martina Koflerja, po diplomi pa se je vpisala še na študij na pariškem konservatoriju v razredu Philippa Bernolda. Svoje znanje redno dopolnjuje na seminarjih in poletnih šolah pri priznanih profesorjih, izkušnje pa je nabirala tudi kot substitutka Münchenskega filharmoničnega orkestra, in sicer marca 2018 in februarja 2020. Večkrat je že nastopila kot solistka z orkestrom, za svoje dosežke pa je prejela tudi diplomo dr. Romana Klasinca, ki jo svojim najzaslužnejšim dijakom podeljuje Konservatorij za glasbo in balet Maribor. Ob pogovoru z glasbenico bomo v njeni intrepretaciji slišali odlomke del Iberta, Ogdena, Debussyja in Reincekeja.
Dorotea Senica je že pri petnajstih opravila sprejemni izpit na Univerzi Mozarteum v Salzburgu in nato vzporedno študirala na srednješolski in dodiplomski ravni. V Salzburgu v razredu Michaela Martina Koflerja, po diplomi pa se je vpisala še na študij na pariškem konservatoriju v razredu Philippa Bernolda. Svoje znanje redno dopolnjuje na seminarjih in poletnih šolah pri priznanih profesorjih, izkušnje pa je nabirala tudi kot substitutka Münchenskega filharmoničnega orkestra, in sicer marca 2018 in februarja 2020. Večkrat je že nastopila kot solistka z orkestrom, za svoje dosežke pa je prejela tudi diplomo dr. Romana Klasinca, ki jo svojim najzaslužnejšim dijakom podeljuje Konservatorij za glasbo in balet Maribor. Ob pogovoru z glasbenico bomo v njeni intrepretaciji slišali odlomke del Iberta, Ogdena, Debussyja in Reincekeja.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Ko je imel Corelli nekaj več kot dvajset let, se je preselil v Rim in tam deloval večino življenja. Sprva je igral violino v raznih orkestrih, okrog leta 1679 pa se je zaposlil kot komorni glasbenik švedske kraljice Kristine. Ta se je petindvajset let prej odpovedala prestolu, prevzela katoliško vero in se preselila v Italijo. Kot velika ljubiteljica glasbe je podpirala najpomembnejše rimske glasbenike, kot so bili Carissimi, Stradella in Alessandro Scarlatti.
Ko je imel Corelli nekaj več kot dvajset let, se je preselil v Rim in tam deloval večino življenja. Sprva je igral violino v raznih orkestrih, okrog leta 1679 pa se je zaposlil kot komorni glasbenik švedske kraljice Kristine. Ta se je petindvajset let prej odpovedala prestolu, prevzela katoliško vero in se preselila v Italijo. Kot velika ljubiteljica glasbe je podpirala najpomembnejše rimske glasbenike, kot so bili Carissimi, Stradella in Alessandro Scarlatti.
Valček je vsem znana zvrst glasbe, ob kateri najprej pomislimo na ples dunajske estrade, ali pa na znameniti Straussov valček, ki opeva lepote modre Donave. Naše glasbeno popotovanje se pričenja na začetku devetnajstega stoletja. Poslušamo: Povabilo na ples, op. 65 Carla Marie von Webra Valčka iz opusa št. 34: št. 1 v As-duru in št. 2 v a-molu Frederica Chopina Valček iz Suite iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega Zgodbe iz Dunajskega gozda Johanna Straussa mlajšega Valse Triste – žalostni valček Jeana Sibeliusa
Valček je vsem znana zvrst glasbe, ob kateri najprej pomislimo na ples dunajske estrade, ali pa na znameniti Straussov valček, ki opeva lepote modre Donave. Naše glasbeno popotovanje se pričenja na začetku devetnajstega stoletja. Poslušamo: Povabilo na ples, op. 65 Carla Marie von Webra Valčka iz opusa št. 34: št. 1 v As-duru in št. 2 v a-molu Frederica Chopina Valček iz Suite iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega Zgodbe iz Dunajskega gozda Johanna Straussa mlajšega Valse Triste – žalostni valček Jeana Sibeliusa
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Valček je vsem znana zvrst glasbe, ob kateri najprej pomislimo na ples dunajske estrade, ali pa na znameniti Straussov valček, ki opeva lepote modre Donave. Naše glasbeno popotovanje se pričenja na začetku devetnajstega stoletja. Poslušamo: Povabilo na ples, op. 65 Carla Marie von Webra Valčka iz opusa št. 34: št. 1 v As-duru in št. 2 v a-molu Frederica Chopina Valček iz Suite iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega Zgodbe iz Dunajskega gozda Johanna Straussa mlajšega Valse Triste – žalostni valček Jeana Sibeliusa
Valček je vsem znana zvrst glasbe, ob kateri najprej pomislimo na ples dunajske estrade, ali pa na znameniti Straussov valček, ki opeva lepote modre Donave. Naše glasbeno popotovanje se pričenja na začetku devetnajstega stoletja. Poslušamo: Povabilo na ples, op. 65 Carla Marie von Webra Valčka iz opusa št. 34: št. 1 v As-duru in št. 2 v a-molu Frederica Chopina Valček iz Suite iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega Zgodbe iz Dunajskega gozda Johanna Straussa mlajšega Valse Triste – žalostni valček Jeana Sibeliusa
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
V SNG opera in balet Ljubljana je bila 9. oktobra 2025 premiera Rossinijeve komedije Potovanje v Reims. Poleg tega ta teden poročamo s koncertov za tri abonmajske cikle. V okviru Kromatike sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopila dirigent Elias Grandy in kitarist Mak Grgić, na Zlatem abonmaju je gostoval Kraljevi škotski nacionalni orkester s šefom dirigentom Thomasom Søndergårdom in pianistom Francescom Piemontesijem, v okviru Filharmoničnih klasičnih koncertov pa sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dirigentka Lucie Leguay in pianist Alexandre Tharaud. Napovedujemo še Abonma Zavoda Celeia Celje, ki letos poteka pod naslovom Sosedje.
V SNG opera in balet Ljubljana je bila 9. oktobra 2025 premiera Rossinijeve komedije Potovanje v Reims. Poleg tega ta teden poročamo s koncertov za tri abonmajske cikle. V okviru Kromatike sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopila dirigent Elias Grandy in kitarist Mak Grgić, na Zlatem abonmaju je gostoval Kraljevi škotski nacionalni orkester s šefom dirigentom Thomasom Søndergårdom in pianistom Francescom Piemontesijem, v okviru Filharmoničnih klasičnih koncertov pa sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dirigentka Lucie Leguay in pianist Alexandre Tharaud. Napovedujemo še Abonma Zavoda Celeia Celje, ki letos poteka pod naslovom Sosedje.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Corelli se je rodil leta 1653 v Fusignanu in večino življenja deloval v Rimu. Že v sedemdesetih letih sedemnajstega stoletja je tam zaslovel kot izvrsten violinist. Pozneje je postal eden najslavnejših violinskih virtuozov svojega časa, izredno pa so ga cenili tudi kot učitelja violine. Njegovi najbolj znani učenci so bili Castrucci, Gasparini, Bonporti, Geminiani in Locatelli.
Corelli se je rodil leta 1653 v Fusignanu in večino življenja deloval v Rimu. Že v sedemdesetih letih sedemnajstega stoletja je tam zaslovel kot izvrsten violinist. Pozneje je postal eden najslavnejših violinskih virtuozov svojega časa, izredno pa so ga cenili tudi kot učitelja violine. Njegovi najbolj znani učenci so bili Castrucci, Gasparini, Bonporti, Geminiani in Locatelli.
Glasbeni minimalizem je z vrnitvijo k tonalni konsonanci in z vseobsegajočo repetitivnostjo sprožil pravo revolucijo, predvsem pa je odprl možnost za nove glasbene prakse. Minimalizem pa ni ostal samo domena ameriških skladateljev, od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja je počasi, vendar neustavljivo prodiral tudi v evropsko glasbeno okolje. Poslušamo: Polvolk nor pleše v mesečini Terryja Rileyja Fratres Arva Pärta Zanke skakačev Johna Adamsa Nagoya Marimbas Steva Reicha
Glasbeni minimalizem je z vrnitvijo k tonalni konsonanci in z vseobsegajočo repetitivnostjo sprožil pravo revolucijo, predvsem pa je odprl možnost za nove glasbene prakse. Minimalizem pa ni ostal samo domena ameriških skladateljev, od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja je počasi, vendar neustavljivo prodiral tudi v evropsko glasbeno okolje. Poslušamo: Polvolk nor pleše v mesečini Terryja Rileyja Fratres Arva Pärta Zanke skakačev Johna Adamsa Nagoya Marimbas Steva Reicha
Glasbeni minimalizem je z vrnitvijo k tonalni konsonanci in z vseobsegajočo repetitivnostjo sprožil pravo revolucijo, predvsem pa je odprl možnost za nove glasbene prakse. Minimalizem pa ni ostal samo domena ameriških skladateljev, od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja je počasi, vendar neustavljivo prodiral tudi v evropsko glasbeno okolje. Poslušamo: Polvolk nor pleše v mesečini Terryja Rileyja Fratres Arva Pärta Zanke skakačev Johna Adamsa Nagoya Marimbas Steva Reicha
Glasbeni minimalizem je z vrnitvijo k tonalni konsonanci in z vseobsegajočo repetitivnostjo sprožil pravo revolucijo, predvsem pa je odprl možnost za nove glasbene prakse. Minimalizem pa ni ostal samo domena ameriških skladateljev, od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja je počasi, vendar neustavljivo prodiral tudi v evropsko glasbeno okolje. Poslušamo: Polvolk nor pleše v mesečini Terryja Rileyja Fratres Arva Pärta Zanke skakačev Johna Adamsa Nagoya Marimbas Steva Reicha
Philip Glass je eden od začetnikov tako imenovanega glasbenega minimalizma. To gibanje je predstavljajo odziv na kompozicijsko kompleksnost povojne glasbene avantgarde. Z vrnitvijo k tonalni konsonanci in z vseobsegajočo repetitivnostjo je ta novi kompozicijski val sprožil pravo revolucijo, predvsem pa je odprl možnost za nove glasbene prakse. Glass je že kot najstnik spoznal veliko klasične glasbe. V glasbeni trgovini, ki jo je imel v lasti njegov oče, je lahko poslušal dela klasikov preteklosti in sodobnosti. Med drugim sta nanj vplivala Scarlatti in Schubert. Poslušamo: Šest sonat za klavir Domenica Scarlattija Klavirski trio št. 1 v B-duru Franza Schuberta Suito za klavir štiriročno Tri skladbe v obliki hruške Erika Satieja
Philip Glass je eden od začetnikov tako imenovanega glasbenega minimalizma. To gibanje je predstavljajo odziv na kompozicijsko kompleksnost povojne glasbene avantgarde. Z vrnitvijo k tonalni konsonanci in z vseobsegajočo repetitivnostjo je ta novi kompozicijski val sprožil pravo revolucijo, predvsem pa je odprl možnost za nove glasbene prakse. Glass je že kot najstnik spoznal veliko klasične glasbe. V glasbeni trgovini, ki jo je imel v lasti njegov oče, je lahko poslušal dela klasikov preteklosti in sodobnosti. Med drugim sta nanj vplivala Scarlatti in Schubert. Poslušamo: Šest sonat za klavir Domenica Scarlattija Klavirski trio št. 1 v B-duru Franza Schuberta Suito za klavir štiriročno Tri skladbe v obliki hruške Erika Satieja
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkril tudi kardinal dr. Franc Rode. Iskreno je spregovoril o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in o svoji ljubezni do te glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkril tudi kardinal dr. Franc Rode. Iskreno je spregovoril o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in o svoji ljubezni do te glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je na koncertu, ki ga je imel 26. septembra v Hamburgu, gostil violinista Augustina Hadelicha, ki je poustvaril 2. Violinski koncert v g-molu Sergeja Prokofjeva. Za uvod je zazvenela suita iz glasbe za film Vrtoglavica Bernarda Hermanna, koncert pa se je pod taktirko sloveškega dirigenta Juraja Valčuhe končal s Simfoničnimi plesi, op. 45 Sergeja Rahmaninova.
Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je na koncertu, ki ga je imel 26. septembra v Hamburgu, gostil violinista Augustina Hadelicha, ki je poustvaril 2. Violinski koncert v g-molu Sergeja Prokofjeva. Za uvod je zazvenela suita iz glasbe za film Vrtoglavica Bernarda Hermanna, koncert pa se je pod taktirko sloveškega dirigenta Juraja Valčuhe končal s Simfoničnimi plesi, op. 45 Sergeja Rahmaninova.
Te dni je v Varšavi 19. Chopinovo klavirsko tekmovanje s 84-imi pianisti iz dvajsetih držav. Leta 2021 je prav na tem tekmovanju slovensko-italijanski pianist Aleksander Gadžijev osvojil drugo nagrado, za izvedbo Chopinove sonate pa je prejel tudi posebno nagrado Krystiana Zimermana. Po tem velikem uspehu je novembra 2021 nastopil v Portorožu in med drugim izvedel tudi Chopinovo Drugo sonato v b-molu, op. 35.
Te dni je v Varšavi 19. Chopinovo klavirsko tekmovanje s 84-imi pianisti iz dvajsetih držav. Leta 2021 je prav na tem tekmovanju slovensko-italijanski pianist Aleksander Gadžijev osvojil drugo nagrado, za izvedbo Chopinove sonate pa je prejel tudi posebno nagrado Krystiana Zimermana. Po tem velikem uspehu je novembra 2021 nastopil v Portorožu in med drugim izvedel tudi Chopinovo Drugo sonato v b-molu, op. 35.
Poglavitna naloga mednarodne dejavnosti je skrb za izmenjavo informacij mednarodnega značaja, udeležba članov društva na mednarodnih festivalih, simpozijih, konferencah in glasbenih sejmih v Evropi in v svetu. Žiga Stanič je predstavnik slovenskih skladateljev v Mednarodnem združenju za sodobno glasbo ISCM, ki že več kot stoletje prireja festival Svetovni glasbeni dnevi, Leon Firšt pa je umetniški oblikovalec mednarodne dejavnosti Društva slovenskih skladateljev in delegat v združenja ECSA, Evropske zveze skladateljev in piscev besedil.
Poglavitna naloga mednarodne dejavnosti je skrb za izmenjavo informacij mednarodnega značaja, udeležba članov društva na mednarodnih festivalih, simpozijih, konferencah in glasbenih sejmih v Evropi in v svetu. Žiga Stanič je predstavnik slovenskih skladateljev v Mednarodnem združenju za sodobno glasbo ISCM, ki že več kot stoletje prireja festival Svetovni glasbeni dnevi, Leon Firšt pa je umetniški oblikovalec mednarodne dejavnosti Društva slovenskih skladateljev in delegat v združenja ECSA, Evropske zveze skladateljev in piscev besedil.
Corelli je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in med italijanskim glasbeniki prevzel podobno vlogo kakor v Franciji dvajset let starejši Jean-Baptiste Lully. Nenavadno je, da je tak sloves dosegel le s skladanjem instrumentalne glasbe. Zapustil je le violinske sonate, triosonate za dve violini in basso continuo in concerte grosse. Skoraj vsa njegova ohranjena dela so izšla v šestih zbirkah, ki obsegajo po dvanajst skladb.
Corelli je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in med italijanskim glasbeniki prevzel podobno vlogo kakor v Franciji dvajset let starejši Jean-Baptiste Lully. Nenavadno je, da je tak sloves dosegel le s skladanjem instrumentalne glasbe. Zapustil je le violinske sonate, triosonate za dve violini in basso continuo in concerte grosse. Skoraj vsa njegova ohranjena dela so izšla v šestih zbirkah, ki obsegajo po dvanajst skladb.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dirigent Lahav Shani je z Rotterdamskim filharmoničnim orkestrom 4. septembra gostoval na mednarodnem festivalu Georgeja Enescuja v romunskem Ateneju v Bukarešti. Z njim se je v vlogi solista predstavil romunski violinist Valentin Șerban, ki je poustvaril 5. Violinski koncert Wolfganga Amadeusa Mozarta, na programu pa sta bili še uvertura za orkester Cyrano de Bergerac, op. 23 nizozemskega skladatelja Johana Wagenaarja in Simfonija št. 9, »Iz Novega sveta« Antonína Dvořáka.
Dirigent Lahav Shani je z Rotterdamskim filharmoničnim orkestrom 4. septembra gostoval na mednarodnem festivalu Georgeja Enescuja v romunskem Ateneju v Bukarešti. Z njim se je v vlogi solista predstavil romunski violinist Valentin Șerban, ki je poustvaril 5. Violinski koncert Wolfganga Amadeusa Mozarta, na programu pa sta bili še uvertura za orkester Cyrano de Bergerac, op. 23 nizozemskega skladatelja Johana Wagenaarja in Simfonija št. 9, »Iz Novega sveta« Antonína Dvořáka.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Poslušamo odlomka z dveh koncertov, ki sta bila izvedena spomladi in poleti v Radovljici v okviru Slovenskega mladega abonmaja. V okviru iniciative Glasba mladih so sredi julija zvenela dela Eneja Laha, Eve Ostanek, Vida Ožbolta in Jurija Mušiča, ki jih lahko slišite v prihodnji oddaji, ter glasba Andraža Babška in Simona Kravosa, ki jo poslušamo danes. Andraž Babšek je avtor Slovenske rapsodije, Simon Kravos pa skladbe Vzdihi in ples. Obe je izvedel Ansambel Glasba mladih pod taktirko Lare Willewaldt. Že 25. maja pa je potekal koncert cikla SMA gostuje, na katerem je nastopil Godalni kvartet Fides in izvedel Godalni kvartet v d-molu, št. 15, K. 421 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Poslušamo odlomka z dveh koncertov, ki sta bila izvedena spomladi in poleti v Radovljici v okviru Slovenskega mladega abonmaja. V okviru iniciative Glasba mladih so sredi julija zvenela dela Eneja Laha, Eve Ostanek, Vida Ožbolta in Jurija Mušiča, ki jih lahko slišite v prihodnji oddaji, ter glasba Andraža Babška in Simona Kravosa, ki jo poslušamo danes. Andraž Babšek je avtor Slovenske rapsodije, Simon Kravos pa skladbe Vzdihi in ples. Obe je izvedel Ansambel Glasba mladih pod taktirko Lare Willewaldt. Že 25. maja pa je potekal koncert cikla SMA gostuje, na katerem je nastopil Godalni kvartet Fides in izvedel Godalni kvartet v d-molu, št. 15, K. 421 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Eva-Nina Kozmus ob delu solistke v opernem orkestru v Limogesu pogosto muzicira v različnih komornih skupinah v Sloveniji in tujini.
Eva-Nina Kozmus ob delu solistke v opernem orkestru v Limogesu pogosto muzicira v različnih komornih skupinah v Sloveniji in tujini.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Corelli je zapustil razmeroma malo skladb in se pri komponiranju omejil na tri glasbene oblike: solistične sonate, triosonate in concerte grosse. Za tisk je pripravil le šest zbirk instrumentalne glasbe, njegova v rokopisu ohranjena dela pa lahko preštejemo na prste. Kljub temu je že za življenja zaslovel po vsej Evropi. Postal je najvplivnejši italijanski glasbenik po Monteverdiju in ikona italijanske glasbe, podobno kakor dvajset let starejši Jean-Baptiste Lully, ki je poosebljal francoski slog. Njegove sonate in koncerte so občudovali in preučevali še dolgo po tem, ko so izginile zasedbe, za katere so nastale.
Corelli je zapustil razmeroma malo skladb in se pri komponiranju omejil na tri glasbene oblike: solistične sonate, triosonate in concerte grosse. Za tisk je pripravil le šest zbirk instrumentalne glasbe, njegova v rokopisu ohranjena dela pa lahko preštejemo na prste. Kljub temu je že za življenja zaslovel po vsej Evropi. Postal je najvplivnejši italijanski glasbenik po Monteverdiju in ikona italijanske glasbe, podobno kakor dvajset let starejši Jean-Baptiste Lully, ki je poosebljal francoski slog. Njegove sonate in koncerte so občudovali in preučevali še dolgo po tem, ko so izginile zasedbe, za katere so nastale.
S skladbo Velika plovba 1492 češkega skladatelja Pavla Stanka zaznamujemo Kolumbov dan (13. oktober), zatem v pogovoru Anamarije Štukelj Cusma z generalnim sekretarjem pri Društvu slovenskih skladateljev Klemenom Weissom, strokovno sodelavko Društva Rebeko Glasenčnik Kociper ter skladateljem in multiinštrumentalistom Milkom Lazarjem prečešemo založništvo nekoč in danes v okviru delovanja Društva slovenskih skladateljev, sklepni del ponedeljkove Glasbene jutranjice pa namenjamo glasbi Milka Lazarja, Tomaža Habeta, Tilna Slakana in Dušana Bavdka.
S skladbo Velika plovba 1492 češkega skladatelja Pavla Stanka zaznamujemo Kolumbov dan (13. oktober), zatem v pogovoru Anamarije Štukelj Cusma z generalnim sekretarjem pri Društvu slovenskih skladateljev Klemenom Weissom, strokovno sodelavko Društva Rebeko Glasenčnik Kociper ter skladateljem in multiinštrumentalistom Milkom Lazarjem prečešemo založništvo nekoč in danes v okviru delovanja Društva slovenskih skladateljev, sklepni del ponedeljkove Glasbene jutranjice pa namenjamo glasbi Milka Lazarja, Tomaža Habeta, Tilna Slakana in Dušana Bavdka.
Na sporedu Suita renesančnih plesov (volt) Michaela Praetoriusa, Spev duhov nad vodami, op. 167 Franza Schuberta, Koncert v c-molu za oboo, violino, godala in basso continuo, BWV 1060R Johanna Sebastiana Bacha, Sonata za violino in basso continuo v F-duru, op. 5/10 Arcangela Corellija in Sekstet za godala v f-molu, op. 24/4 Luigija Boccherinija.
Na sporedu Suita renesančnih plesov (volt) Michaela Praetoriusa, Spev duhov nad vodami, op. 167 Franza Schuberta, Koncert v c-molu za oboo, violino, godala in basso continuo, BWV 1060R Johanna Sebastiana Bacha, Sonata za violino in basso continuo v F-duru, op. 5/10 Arcangela Corellija in Sekstet za godala v f-molu, op. 24/4 Luigija Boccherinija.