Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Danes bomo najprej stopili v svet glasbe Matija Bravničarja: skladatelja, violinista, pedagoga, urednika in akademika, ki se je rodil leta 1897 v Tolminu. Glasbi se je posvetil, ko je v rojstnem kraju končal štiri razrede osnovne šole in se nato na dveletni pripravnici za učiteljišče posvetil tudi violini. Te ni nikoli formalno študiral, učil se je je zasebno, glasbeno rasti pa mu je pomagal skladatelj Marij Kogoj, ki je imel tudi pomembno vlogo pri njegovem šolanju in napredovanju v poklicnem življenju.
Danes bomo najprej stopili v svet glasbe Matija Bravničarja: skladatelja, violinista, pedagoga, urednika in akademika, ki se je rodil leta 1897 v Tolminu. Glasbi se je posvetil, ko je v rojstnem kraju končal štiri razrede osnovne šole in se nato na dveletni pripravnici za učiteljišče posvetil tudi violini. Te ni nikoli formalno študiral, učil se je je zasebno, glasbeno rasti pa mu je pomagal skladatelj Marij Kogoj, ki je imel tudi pomembno vlogo pri njegovem šolanju in napredovanju v poklicnem življenju.
Thomas Tallis se je moral prilagajati kar štirim vladarjem in njihovim kapricam. Pisal je glasbo, ki se jim je zdela sprejemljiva, in v miru dočakal osemdeset Iet. Med njegovimi deli so obsežne votivne antifone za Henrika Osmega, krajše skladbe v angleščini za Edvarda Šestega in liturgična glasba za kraljico Marijo. V Elizabetinski dobi je pisal predvsem liturgično glasbo in motete za domačo rabo.
Thomas Tallis se je moral prilagajati kar štirim vladarjem in njihovim kapricam. Pisal je glasbo, ki se jim je zdela sprejemljiva, in v miru dočakal osemdeset Iet. Med njegovimi deli so obsežne votivne antifone za Henrika Osmega, krajše skladbe v angleščini za Edvarda Šestega in liturgična glasba za kraljico Marijo. V Elizabetinski dobi je pisal predvsem liturgično glasbo in motete za domačo rabo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
»Delal sem marsikaj in izgubljal čas in včasih tudi voljo. Velke opere 'Kasandra' nisem dokončal, napisal pa sem dve mali operi in vsaj 300 malih in večjih skladb,« pripoveduje Pavel Mihelčič, hkrati pa se spominja svojega prvega profesorja Marjana Kozine in njegovih hudomušnih zapisov. Na sporedu je deseta oddaja 'Skrivnosti' iz novega cikla Modrost hitrih sprememb.
»Delal sem marsikaj in izgubljal čas in včasih tudi voljo. Velke opere 'Kasandra' nisem dokončal, napisal pa sem dve mali operi in vsaj 300 malih in večjih skladb,« pripoveduje Pavel Mihelčič, hkrati pa se spominja svojega prvega profesorja Marjana Kozine in njegovih hudomušnih zapisov. Na sporedu je deseta oddaja 'Skrivnosti' iz novega cikla Modrost hitrih sprememb.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Thomas Tallis se je rodil v prvem desetletju 16. stoletja. Po več krajših zaposlitvah kot organist in pevec v poklicnih cerkvenih zborih je leta 1542 postal član angleške kraljeve kapele Chapel Royal. Tam je ostal vse do svoje smrti triinštirideset let pozneje. Živel je v času izrednih političnih in verskih nemirov in služil kar štirim angleškim vladarjem: Henriku Osmemu, Edvardu Šestemu, Mariji Tudor in Elizabeti Prvi. Takrat so v angleško cerkveno glasbo prodirale kompozicijske tehnike s celine. V njej je bilo manj melizmatike in več akordske homofonije, besedilo pa je postajalo vedno pomembnejše za čustveni izraz glasbe.
Thomas Tallis se je rodil v prvem desetletju 16. stoletja. Po več krajših zaposlitvah kot organist in pevec v poklicnih cerkvenih zborih je leta 1542 postal član angleške kraljeve kapele Chapel Royal. Tam je ostal vse do svoje smrti triinštirideset let pozneje. Živel je v času izrednih političnih in verskih nemirov in služil kar štirim angleškim vladarjem: Henriku Osmemu, Edvardu Šestemu, Mariji Tudor in Elizabeti Prvi. Takrat so v angleško cerkveno glasbo prodirale kompozicijske tehnike s celine. V njej je bilo manj melizmatike in več akordske homofonije, besedilo pa je postajalo vedno pomembnejše za čustveni izraz glasbe.
Na sporedu: Claude Debussy: Sanjarjenje in Preludij k favnovemu popoldnevu; Augustin Millares Torres: Fantazija za trobento v As-duru, Aldo Kumar: Tehtanje duš in Timotej Kosovinc: Za Lea.
Na sporedu: Claude Debussy: Sanjarjenje in Preludij k favnovemu popoldnevu; Augustin Millares Torres: Fantazija za trobento v As-duru, Aldo Kumar: Tehtanje duš in Timotej Kosovinc: Za Lea.
Na sporedu Ignaz Moscheles: Grande sonata op. 47 za klavir štiriročno.
Na sporedu Ignaz Moscheles: Grande sonata op. 47 za klavir štiriročno.
Na sporedu Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto in orkester v d-molu; Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D-duru in Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 1 v F-duru, ZWV 181, za dve oboi, fagot in basso continuo.
Na sporedu Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto in orkester v d-molu; Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D-duru in Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 1 v F-duru, ZWV 181, za dve oboi, fagot in basso continuo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kullervo je širok, drzen podvig Jeana Sibeliusa, zaznamovan s skladateljevim in prizadevanjem njegove države za neodvisnost. Po več uspešnih izvedbah je Sibelius svoje mladostno delo za časa svojega življenja ohranil v tišini. Vendar pa so ga v zadnjih 50 letih postopno in vztrajno ponovno odkrivali in zdaj velja za enakovredno simfonijo, prvo med enakimi, oštevilčenimi sedmimi simfonijami – za njegovo Nulto simfonijo, nekoliko podobno kot pri Antonu Brucknerju. Pred tem delom bomo slišali tonalno in čustveno privlačno orkestralno delo Drifts Sibeliusovega rojaka Sebastiana Fagerlunda.
Kullervo je širok, drzen podvig Jeana Sibeliusa, zaznamovan s skladateljevim in prizadevanjem njegove države za neodvisnost. Po več uspešnih izvedbah je Sibelius svoje mladostno delo za časa svojega življenja ohranil v tišini. Vendar pa so ga v zadnjih 50 letih postopno in vztrajno ponovno odkrivali in zdaj velja za enakovredno simfonijo, prvo med enakimi, oštevilčenimi sedmimi simfonijami – za njegovo Nulto simfonijo, nekoliko podobno kot pri Antonu Brucknerju. Pred tem delom bomo slišali tonalno in čustveno privlačno orkestralno delo Drifts Sibeliusovega rojaka Sebastiana Fagerlunda.
Na sporedu Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G – duru, Sonata za violino in violončelo in Pavlihova jutranjica.
Na sporedu Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G – duru, Sonata za violino in violončelo in Pavlihova jutranjica.
Thomas Tallis velja poleg Williama Byrda za največjega angleškega skladatelja šestnajstega stoletja. Tallis je začel svojo poklicno pot v času, ko je bila cerkvena glasba v Angliji na vrhuncu. V kraljevskih in plemiških kapelah, katedralah, stolnih cerkvah, večjih samostanih in celo župnijskih cerkvah so gojili zapleteno, raznovrstno virtuozno zborovsko glasbo.
Thomas Tallis velja poleg Williama Byrda za največjega angleškega skladatelja šestnajstega stoletja. Tallis je začel svojo poklicno pot v času, ko je bila cerkvena glasba v Angliji na vrhuncu. V kraljevskih in plemiških kapelah, katedralah, stolnih cerkvah, večjih samostanih in celo župnijskih cerkvah so gojili zapleteno, raznovrstno virtuozno zborovsko glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V okviru obsežne retrospektive se Simfonični orkester Frankfurtskega radia in glavni dirigent Alain Altinoglu intenzivno posvečata simfoničnemu opusu Dmitrija Šostakoviča. Po Simfoniji št. 1 v sezoni 2022/23 in Simfoniji št. 4 v prejšnji sezoni današnji program predstavlja Osmo simfonijo, ki leži v samem jedru Šostakovičevega simfoničnega opusa. Šostakovič velja poleg Stravinskega in Prokofjeva za najpomembnejšega ruskega skladatelja 20. stoletja in najpomembnejšega simfonika po Gustavu Mahlerju. S svojim značilnim glasbenim jezikom, ki sega od grotesknega pretiravanja do pretresljivega tarnanja, zna neposredno nagovoriti široke sloje občinstva kot le malo drugih predstavnikov modernizma. Njegova Osma simfonija je nastala leta 1943, sredi druge svetovne vojne. V prvem delu koncerta bo nastopila violinistka Hilary Hahn, ena najtesnejših umetniških partneric Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia: po preteklih skupnih nastopih v Münchnu, Berlinu, Dresdnu, Pragi, na Dunaju, v Carigradu, pa tudi na Japonskem in v Južni Koreji se je ameriška violinska virtuozinja zdaj že desetič od leta 2003 vrnila v Frankfurt k projektu tega orkestra. Tokrat igra Beethovnov Violinski koncert, prelomno delo, ki se zdi kot nalašč zanjo.
V okviru obsežne retrospektive se Simfonični orkester Frankfurtskega radia in glavni dirigent Alain Altinoglu intenzivno posvečata simfoničnemu opusu Dmitrija Šostakoviča. Po Simfoniji št. 1 v sezoni 2022/23 in Simfoniji št. 4 v prejšnji sezoni današnji program predstavlja Osmo simfonijo, ki leži v samem jedru Šostakovičevega simfoničnega opusa. Šostakovič velja poleg Stravinskega in Prokofjeva za najpomembnejšega ruskega skladatelja 20. stoletja in najpomembnejšega simfonika po Gustavu Mahlerju. S svojim značilnim glasbenim jezikom, ki sega od grotesknega pretiravanja do pretresljivega tarnanja, zna neposredno nagovoriti široke sloje občinstva kot le malo drugih predstavnikov modernizma. Njegova Osma simfonija je nastala leta 1943, sredi druge svetovne vojne. V prvem delu koncerta bo nastopila violinistka Hilary Hahn, ena najtesnejših umetniških partneric Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia: po preteklih skupnih nastopih v Münchnu, Berlinu, Dresdnu, Pragi, na Dunaju, v Carigradu, pa tudi na Japonskem in v Južni Koreji se je ameriška violinska virtuozinja zdaj že desetič od leta 2003 vrnila v Frankfurt k projektu tega orkestra. Tokrat igra Beethovnov Violinski koncert, prelomno delo, ki se zdi kot nalašč zanjo.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Predvajamo in predstavljamo Valse romantique za klavir Gregorja Gojmirja Kreka, Sinfonietto za orkester Primoža Ramovša, Osterčevo Partito za violončelo in klavir ter orkestrsko suito Če se pleše Marija Kogoja.
Predvajamo in predstavljamo Valse romantique za klavir Gregorja Gojmirja Kreka, Sinfonietto za orkester Primoža Ramovša, Osterčevo Partito za violončelo in klavir ter orkestrsko suito Če se pleše Marija Kogoja.
Koncert Slovenskega mladega abonmaja je septembra lani potekal v Radovljiški graščini. Tokrat poslušamo drugi del projekta Mala mlada glasba z naslovom Arco. V interpretaciji godalnega kvarteta in seksteta nas čakajo dela štirih skladateljev mlajše generacije, ki jih bodo izvedli violinista Timotej Willewaldt in Laura Calligaris, violistki Tjaša Klanac in Izidora Krenn ter violončelista Manca Kukovič in Izak Hudnik Zajec. JAKOB KOROŠEC: MODALNA RAZISKOVANJA ZA GODALNI SEKSTET MATIC PETEK: GODALNI SEKSTET ŠT. 1 OTMAR TABER: REFLECTIONS ZA GODALNI KVARTET ANDRAŽ BABŠEK: PO SLEDEH ZLATOROGA ZA GODALNI KVARTET
Koncert Slovenskega mladega abonmaja je septembra lani potekal v Radovljiški graščini. Tokrat poslušamo drugi del projekta Mala mlada glasba z naslovom Arco. V interpretaciji godalnega kvarteta in seksteta nas čakajo dela štirih skladateljev mlajše generacije, ki jih bodo izvedli violinista Timotej Willewaldt in Laura Calligaris, violistki Tjaša Klanac in Izidora Krenn ter violončelista Manca Kukovič in Izak Hudnik Zajec. JAKOB KOROŠEC: MODALNA RAZISKOVANJA ZA GODALNI SEKSTET MATIC PETEK: GODALNI SEKSTET ŠT. 1 OTMAR TABER: REFLECTIONS ZA GODALNI KVARTET ANDRAŽ BABŠEK: PO SLEDEH ZLATOROGA ZA GODALNI KVARTET
Mojca Zlobko Vajgl kot solistka nastopa z uglednimi simfoničnimi in komornimi orkestri po Evropi, z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.
Mojca Zlobko Vajgl kot solistka nastopa z uglednimi simfoničnimi in komornimi orkestri po Evropi, z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Angleški renesančni mojster Thomas Tallis velja za enega največjih skladateljev šestnajstega stoletja. V zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor sakralne vokalne polifonije in preživelo je le malo njegovih del za instrumente s tipkami, čeprav je kar petdeset let svojega dolgega življenja deloval kot organist.
Angleški renesančni mojster Thomas Tallis velja za enega največjih skladateljev šestnajstega stoletja. V zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor sakralne vokalne polifonije in preživelo je le malo njegovih del za instrumente s tipkami, čeprav je kar petdeset let svojega dolgega življenja deloval kot organist.
Na sporedu Agnus dei Samuela Barberja, Koncert za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote, nagradna igra, hvalnica Svetemu Disibodu: o presul vere civitatis, Vodnik po orkestru za mladega človeka – variacije in fuga na Purcellovo temo, op. 34 Benjamina Brittna, Izsušeni embriji Erika Satieja, Triple concerto (Trojni koncert) za klavir, simfonični orkester in big band s solisti Milka Lazarja in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.
Na sporedu Agnus dei Samuela Barberja, Koncert za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote, nagradna igra, hvalnica Svetemu Disibodu: o presul vere civitatis, Vodnik po orkestru za mladega človeka – variacije in fuga na Purcellovo temo, op. 34 Benjamina Brittna, Izsušeni embriji Erika Satieja, Triple concerto (Trojni koncert) za klavir, simfonični orkester in big band s solisti Milka Lazarja in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, arija Noči iz 2. dejanja semiopere Vilinska kraljica Henryja Purcella, Uvertura v F-duru za blok flavto in godala Christopha Graupnerja in Kvartet v D-duru, K. 285 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, arija Noči iz 2. dejanja semiopere Vilinska kraljica Henryja Purcella, Uvertura v F-duru za blok flavto in godala Christopha Graupnerja in Kvartet v D-duru, K. 285 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, arija Noči iz 2. dejanja semiopere Vilinska kraljica Henryja Purcella, Uvertura v F-duru za blok flavto in godala Christopha Graupnerja in Kvartet v D-duru, K. 285 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, arija Noči iz 2. dejanja semiopere Vilinska kraljica Henryja Purcella, Uvertura v F-duru za blok flavto in godala Christopha Graupnerja in Kvartet v D-duru, K. 285 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Predstavljamo življenjsko pot skladatelja, glasbenega zgodovinarja, publicista in kritika.
Predstavljamo življenjsko pot skladatelja, glasbenega zgodovinarja, publicista in kritika.
Tokrat boste lahko slišali nekaj izvrstnih posnetkov del skladateljev 19. in 20. stoletja, ki so nastali pod prsti organista Christopherja Herricka, orgelskega virtuoza iz Anglije. Kraljica pa se je tokrat odpravila na obisk malo bolj daleč – prav gotovo ne brez razloga, saj boste lahko prisluhnili vélikim orglam Mestne hiše v Melbournu v Avstraliji. Več kot 200 registrov in štirje manuali s pedalom so glavne značilnosti tega instrumenta.
Tokrat boste lahko slišali nekaj izvrstnih posnetkov del skladateljev 19. in 20. stoletja, ki so nastali pod prsti organista Christopherja Herricka, orgelskega virtuoza iz Anglije. Kraljica pa se je tokrat odpravila na obisk malo bolj daleč – prav gotovo ne brez razloga, saj boste lahko prisluhnili vélikim orglam Mestne hiše v Melbournu v Avstraliji. Več kot 200 registrov in štirje manuali s pedalom so glavne značilnosti tega instrumenta.
Orkester italijanske Švice je na koncertu 14. novembra lani v Avditoriju Stelia Mola radijske hiše italijanske Švice v Luganu vodil Heinz Holliger, vsestranski glasbenik, ki je večkrat gostoval tudi v Sloveniji in ga poznamo kot umetnika, ki na sporedih pogosto združuje repertoarne stalnice starejših obdobij s sodobnejšo glasbo. Tak je bil tudi spored novembrskega koncerta v Luganu, ki je v prvem delu ponudil Dva stavka za sedem trobilnih instrumentov leta 2017 preminulega švicarskega skladatelja Klausa Huberja ter Šest pesmi za sopran in orkester dirigenta skladatelja Heinza Holligerja, v drugem pa še Schubertovo obsežno 9. simfonijo z vzdevkom 'Velika'.
Orkester italijanske Švice je na koncertu 14. novembra lani v Avditoriju Stelia Mola radijske hiše italijanske Švice v Luganu vodil Heinz Holliger, vsestranski glasbenik, ki je večkrat gostoval tudi v Sloveniji in ga poznamo kot umetnika, ki na sporedih pogosto združuje repertoarne stalnice starejših obdobij s sodobnejšo glasbo. Tak je bil tudi spored novembrskega koncerta v Luganu, ki je v prvem delu ponudil Dva stavka za sedem trobilnih instrumentov leta 2017 preminulega švicarskega skladatelja Klausa Huberja ter Šest pesmi za sopran in orkester dirigenta skladatelja Heinza Holligerja, v drugem pa še Schubertovo obsežno 9. simfonijo z vzdevkom 'Velika'.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Tokrat bomo predvajali koncert, ki je bil 26.maja letos v sklopu festivala v Palači lepih umetnosti v Bruslju, kjer je potekalo Tekmovanje kraljice Elizabete. Na odru so bili Bruseljski filharmoniki, kot solista pa sta se predstavila dva izmed finalistov omenjenega tekmovanja, Japonec Yuki Yoshima in Francozinja Natalia Milstein.
Tokrat bomo predvajali koncert, ki je bil 26.maja letos v sklopu festivala v Palači lepih umetnosti v Bruslju, kjer je potekalo Tekmovanje kraljice Elizabete. Na odru so bili Bruseljski filharmoniki, kot solista pa sta se predstavila dva izmed finalistov omenjenega tekmovanja, Japonec Yuki Yoshima in Francozinja Natalia Milstein.
Poslušamo Milotinke Josipine Turnograjske, Cantate Domino za visoke glasove in orgle Klare Mlakar, Libera me Nane Forte, skladbo Tri iveri Tadeje Vulc, Venec treh dolin Katarine Pustinek Rakar, Suito latino za flavto in dve harfi Brine Zupančič, V sencah Nine Šenk, Meditacijo v petih odslikavah za violončelo in klavir Brine Jež Brezavšček, skladbo Tri za dva klavirja Larise Vrhunc, Nekaj je v zraku Uršule Jašovec, Tančice Bojane Šaljić Podešva, Brezčasnost za mešani zbor Petre Strahovnik in drugi stavek skladbe A propus danubiana Blaženke Arnič Lemež.
Poslušamo Milotinke Josipine Turnograjske, Cantate Domino za visoke glasove in orgle Klare Mlakar, Libera me Nane Forte, skladbo Tri iveri Tadeje Vulc, Venec treh dolin Katarine Pustinek Rakar, Suito latino za flavto in dve harfi Brine Zupančič, V sencah Nine Šenk, Meditacijo v petih odslikavah za violončelo in klavir Brine Jež Brezavšček, skladbo Tri za dva klavirja Larise Vrhunc, Nekaj je v zraku Uršule Jašovec, Tančice Bojane Šaljić Podešva, Brezčasnost za mešani zbor Petre Strahovnik in drugi stavek skladbe A propus danubiana Blaženke Arnič Lemež.
Poslušamo Milotinke Josipine Turnograjske, Cantate Domino za visoke glasove in orgle Klare Mlakar, Libera me Nane Forte, skladbo Tri iveri Tadeje Vulc, Venec treh dolin Katarine Pustinek Rakar, Suito latino za flavto in dve harfi Brine Zupančič, V sencah Nine Šenk, Meditacijo v petih odslikavah za violončelo in klavir Brine Jež Brezavšček, skladbo Tri za dva klavirja Larise Vrhunc, Nekaj je v zraku Uršule Jašovec, Tančice Bojane Šaljić Podešva, Brezčasnost za mešani zbor Petre Strahovnik in drugi stavek skladbe A propus danubiana Blaženke Arnič Lemež.
Poslušamo Milotinke Josipine Turnograjske, Cantate Domino za visoke glasove in orgle Klare Mlakar, Libera me Nane Forte, skladbo Tri iveri Tadeje Vulc, Venec treh dolin Katarine Pustinek Rakar, Suito latino za flavto in dve harfi Brine Zupančič, V sencah Nine Šenk, Meditacijo v petih odslikavah za violončelo in klavir Brine Jež Brezavšček, skladbo Tri za dva klavirja Larise Vrhunc, Nekaj je v zraku Uršule Jašovec, Tančice Bojane Šaljić Podešva, Brezčasnost za mešani zbor Petre Strahovnik in drugi stavek skladbe A propus danubiana Blaženke Arnič Lemež.
Poslušamo Sonato za klavir št. 18 v D-duru, K 576 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncert za harfo in orkester Augusta Carla Dittersa von Dittersdorfa ter prvi stavek Godalnega kvarteta v d-molu, op. 74 Maxa Regerja.
Poslušamo Sonato za klavir št. 18 v D-duru, K 576 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncert za harfo in orkester Augusta Carla Dittersa von Dittersdorfa ter prvi stavek Godalnega kvarteta v d-molu, op. 74 Maxa Regerja.
Poslušamo Sonato za klavir št. 18 v D-duru, K 576 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncert za harfo in orkester Augusta Carla Dittersa von Dittersdorfa ter prvi stavek Godalnega kvarteta v d-molu, op. 74 Maxa Regerja.
Poslušamo Sonato za klavir št. 18 v D-duru, K 576 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncert za harfo in orkester Augusta Carla Dittersa von Dittersdorfa ter prvi stavek Godalnega kvarteta v d-molu, op. 74 Maxa Regerja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo d'Andrieuja, Corellija, Emanuela Bacha, Cimarose, Mozarta, Rahmaninova in Suka v prvem, Hrovata v drugem ter Rodriga, Leopolda Mozarta, Haydna in Brahmsa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo d'Andrieuja, Corellija, Emanuela Bacha, Cimarose, Mozarta, Rahmaninova in Suka v prvem, Hrovata v drugem ter Rodriga, Leopolda Mozarta, Haydna in Brahmsa v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Tokrat oddajo v celoti namenjamo godalnemu kvartet Takács. Slišali bomo tri skladbe, ki so zazvenele na koncertu, ki je bil na sporedu 24. novembra lani v Dvorani Oriola Martorella v Barceloni v sklopu tamkajšnjega Festivala za godalne kvartete.
Tokrat oddajo v celoti namenjamo godalnemu kvartet Takács. Slišali bomo tri skladbe, ki so zazvenele na koncertu, ki je bil na sporedu 24. novembra lani v Dvorani Oriola Martorella v Barceloni v sklopu tamkajšnjega Festivala za godalne kvartete.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kakor kaže poročilo angleškega glasbenega zgodovinarja Charlesa Burneyja potovanja na Dunaj leta 1772, so Glucka že za življenja priznavali kot izjemnega skladatelja. Burney ga je primerjal z Michelangelom in je objavil svoj prevod njegovega predgovora k operi Alkesta. Kulturni diskurz se je v Parizu skoraj vsak dan ukvarjal z Gluckovo "glasbeno revolucijo". Ta izraz so uporabljali tako njegovi nasprotniki kakor zagovorniki. Leta 1781 so "revolucijo, ki jo je v glasbi izvedel Monsieur le Chevalier Gluck", uporabili kot naslov vrste pamfletov. Ti so govorili tako v prid Glucka kakor proti njemu, a z občutno uredniško naklonjenostjo v njegovo korist.
Kakor kaže poročilo angleškega glasbenega zgodovinarja Charlesa Burneyja potovanja na Dunaj leta 1772, so Glucka že za življenja priznavali kot izjemnega skladatelja. Burney ga je primerjal z Michelangelom in je objavil svoj prevod njegovega predgovora k operi Alkesta. Kulturni diskurz se je v Parizu skoraj vsak dan ukvarjal z Gluckovo "glasbeno revolucijo". Ta izraz so uporabljali tako njegovi nasprotniki kakor zagovorniki. Leta 1781 so "revolucijo, ki jo je v glasbi izvedel Monsieur le Chevalier Gluck", uporabili kot naslov vrste pamfletov. Ti so govorili tako v prid Glucka kakor proti njemu, a z občutno uredniško naklonjenostjo v njegovo korist.