Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel komponirati filmsko glasbo za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.
Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel komponirati filmsko glasbo za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Glasbo za violončelo in orkester so skladatelji v preteklih stoletjih pisali bolj ali manj kot vešče dopolnilo svojim ustvarjalnim nagibom. Pisali so jo tudi, kadar je v njihovem krogu bival umetnik, ki mu je ta instrument odpiral nova obzorja. Pa ni šlo samo za spretnostne prvine; pomembnejša se je zdela izraznost, občutljivost nanosov. Ko so umetniki odkrili, da ima violončelo izraz, ki ga ta instrument pokriva od izrazite basovske do bogate tenorske in senzibilne sopranske lege, je skladateljem postal zanimiv tudi violončelo. Zdaj vemo, da se je glasba za violončelo zgodila kot rezultat merjenja moči. Med Haydnom in Tartinijem so velike stilne razlike. Tartini je poklicno razvijal violinsko igro. Še preden je violinsko tehniko utrdil Paganini, je Tartini spoznal, da ima družina godal čarobno moč. Haydn se tehničnim zmogljivostim godal ni pretirano posvečal. Pisal je glasbo, ki so jo godala zmogla izvajati. Šlo mu je za melodično moč. Ta mu je utrjevala izraz in z njim vsebino. Med skladatelji vseh dob so bila izrazu podložna merjenja moči. Po Haydnu je glasba postala umetnost čustev. Romantika je bila blizu. Za petindvajseto oddajo iz cikla »Čarobna družina godal« smo izbrali glasbo Giuseppa Tartinija in Josepha Haydna. Tartinijev Koncert za violončelo in godala v A-duru bodo izvajali Miklós Perényi, Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut. Drugi in tretji stavek Haydnovega Koncerta za violončelo in orkester v D-duru bomo poslušali v izvedbi violončelista Igorja Škerjanca, Orkestra Slovenske filharmonije in dirigenta Marka Letonje. Koncert za violončelo in orkester v C-duru istega skladatelja (Haydna) pa so izvajali: violončelist Milan Hudnik, simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg. Oddajo ‘Čas, prostor in glasba’ je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.
Glasbo za violončelo in orkester so skladatelji v preteklih stoletjih pisali bolj ali manj kot vešče dopolnilo svojim ustvarjalnim nagibom. Pisali so jo tudi, kadar je v njihovem krogu bival umetnik, ki mu je ta instrument odpiral nova obzorja. Pa ni šlo samo za spretnostne prvine; pomembnejša se je zdela izraznost, občutljivost nanosov. Ko so umetniki odkrili, da ima violončelo izraz, ki ga ta instrument pokriva od izrazite basovske do bogate tenorske in senzibilne sopranske lege, je skladateljem postal zanimiv tudi violončelo. Zdaj vemo, da se je glasba za violončelo zgodila kot rezultat merjenja moči. Med Haydnom in Tartinijem so velike stilne razlike. Tartini je poklicno razvijal violinsko igro. Še preden je violinsko tehniko utrdil Paganini, je Tartini spoznal, da ima družina godal čarobno moč. Haydn se tehničnim zmogljivostim godal ni pretirano posvečal. Pisal je glasbo, ki so jo godala zmogla izvajati. Šlo mu je za melodično moč. Ta mu je utrjevala izraz in z njim vsebino. Med skladatelji vseh dob so bila izrazu podložna merjenja moči. Po Haydnu je glasba postala umetnost čustev. Romantika je bila blizu. Za petindvajseto oddajo iz cikla »Čarobna družina godal« smo izbrali glasbo Giuseppa Tartinija in Josepha Haydna. Tartinijev Koncert za violončelo in godala v A-duru bodo izvajali Miklós Perényi, Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut. Drugi in tretji stavek Haydnovega Koncerta za violončelo in orkester v D-duru bomo poslušali v izvedbi violončelista Igorja Škerjanca, Orkestra Slovenske filharmonije in dirigenta Marka Letonje. Koncert za violončelo in orkester v C-duru istega skladatelja (Haydna) pa so izvajali: violončelist Milan Hudnik, simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg. Oddajo ‘Čas, prostor in glasba’ je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.
Dobili smo tudi Slovensko društvo glasbenih pedagogov.
Dobili smo tudi Slovensko društvo glasbenih pedagogov.
Violinist Vasilij Meljnikov je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 2003/2004 do sezone 2010/2011. V Arsovih spominčicah bomo predvajali skladbe z violinistom Vasilijem Meljnikovom. Violino je študiral na glasbeni akademiji v Minsku pri Olgi Parkomenko, pri kateri je končal tudi magistrski študij, potem se je izpopolnjeval pri pedagogih glasbenega konservatorija Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi. Vasilij Meljnikov od leta 1990 umetniško in pedagoško deluje v Sloveniji in je redni profesor za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1997 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Vienna Modern Masters na Dunaju, kot solist in komorni glasbenik pa izvaja koncerte po številnih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Violinista Vasilija Meljnikova bomo poslušali v izvajanju 1. in 2. stavka Sonate za violino in klavir Alfreda Schnittkeja, Štirih ditirambičnih skladb Lucijana Marije Škerjanca, Violinskega koncerta Petra Šavlija in Sonate za violino in klavir št. 3 Milka Lazarja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 19. marca, ob 5.05.
Violinist Vasilij Meljnikov je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 2003/2004 do sezone 2010/2011. V Arsovih spominčicah bomo predvajali skladbe z violinistom Vasilijem Meljnikovom. Violino je študiral na glasbeni akademiji v Minsku pri Olgi Parkomenko, pri kateri je končal tudi magistrski študij, potem se je izpopolnjeval pri pedagogih glasbenega konservatorija Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi. Vasilij Meljnikov od leta 1990 umetniško in pedagoško deluje v Sloveniji in je redni profesor za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1997 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Vienna Modern Masters na Dunaju, kot solist in komorni glasbenik pa izvaja koncerte po številnih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Violinista Vasilija Meljnikova bomo poslušali v izvajanju 1. in 2. stavka Sonate za violino in klavir Alfreda Schnittkeja, Štirih ditirambičnih skladb Lucijana Marije Škerjanca, Violinskega koncerta Petra Šavlija in Sonate za violino in klavir št. 3 Milka Lazarja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 19. marca, ob 5.05.
Leta 1916 sta bili v Münchnu v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni prvi operi Ericha Wolfganga Korngolda z naslovoma Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljivi talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. V letih od 1917 do 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearjevo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.
Leta 1916 sta bili v Münchnu v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni prvi operi Ericha Wolfganga Korngolda z naslovoma Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljivi talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. V letih od 1917 do 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearjevo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 24. oktobra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil ameriškega dirigenta Rodericka Coxa in ameriško kanadsko violinistko Leilo Josefowicz. Večer se je odprl s skladbo Helix Ese-Pekke Salonena, sledil je Koncert za violino in orkester v D-duru Igorja Stravinskega, na koncu pa je bila izvedena še Simfonija št. 4 Petra Iljiča Čajkovskega.
Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 24. oktobra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil ameriškega dirigenta Rodericka Coxa in ameriško kanadsko violinistko Leilo Josefowicz. Večer se je odprl s skladbo Helix Ese-Pekke Salonena, sledil je Koncert za violino in orkester v D-duru Igorja Stravinskega, na koncu pa je bila izvedena še Simfonija št. 4 Petra Iljiča Čajkovskega.
Ruski skladatelj, rojen 18. marca 1844, je bil velik mojster orkestracije, svoja največja dela pa je ustvaril na področju opere in programske simfonične glasbe. Med njegova najbolj priljubljena dela sodi simfonična pesnitev Šeherezada, ki jo je napisal leta 1888 po navdihu zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Skladbo Čmrljev let je ustvaril za opero Pravljica o carju Sultanu, zaradi svoje virtuoznosti je doživela zelo veliko priredb.Tokrat predstavljamo priredbo za klarinet in klavir ter priredbo za ksilofon in klavir.
Ruski skladatelj, rojen 18. marca 1844, je bil velik mojster orkestracije, svoja največja dela pa je ustvaril na področju opere in programske simfonične glasbe. Med njegova najbolj priljubljena dela sodi simfonična pesnitev Šeherezada, ki jo je napisal leta 1888 po navdihu zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Skladbo Čmrljev let je ustvaril za opero Pravljica o carju Sultanu, zaradi svoje virtuoznosti je doživela zelo veliko priredb.Tokrat predstavljamo priredbo za klarinet in klavir ter priredbo za ksilofon in klavir.
Erich Wolfgang Korngold je izhajal iz premožne judovske družine, njegov oče pa je bil priznan glasbeni kritik, ki je deloval na Dunaju. Že pri štirih letih, ko se je družina iz Brna preselila v tedanjo avstro-ogrsko prestolnico, sta oče in sin skupaj igrala na klavir, pri petih pa je Erich zmogel odigrati katero koli melodijo, pri čemer ji je sproti dodajal še akorde in spremljavo. Prve skladbe tega mladega glasbenega genija, kot sta Korngolda poimenovala Richard Strauss in Gustav Mahler, so nastale pri njegovih osmih letih.
Erich Wolfgang Korngold je izhajal iz premožne judovske družine, njegov oče pa je bil priznan glasbeni kritik, ki je deloval na Dunaju. Že pri štirih letih, ko se je družina iz Brna preselila v tedanjo avstro-ogrsko prestolnico, sta oče in sin skupaj igrala na klavir, pri petih pa je Erich zmogel odigrati katero koli melodijo, pri čemer ji je sproti dodajal še akorde in spremljavo. Prve skladbe tega mladega glasbenega genija, kot sta Korngolda poimenovala Richard Strauss in Gustav Mahler, so nastale pri njegovih osmih letih.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla in italijanska pianistka Beatrice Rana sta se 24. oktobra lani v Stockholmu srečali s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia v džezovskem in zabavnem Klavirskem koncertu v G-duru Mauricea Ravela. Poleg tega se je orkestru na odru pridružila sopranistka Karolina Bengtsson v Simfoniji št. 21, »Kadiš«, Mieczysława Weinberga, posvečeni žrtvam varšavskega geta med holokavstom. Koncert se je začel s Šostakovičevo satirično kantato Protiformalistični rajok.
Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla in italijanska pianistka Beatrice Rana sta se 24. oktobra lani v Stockholmu srečali s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia v džezovskem in zabavnem Klavirskem koncertu v G-duru Mauricea Ravela. Poleg tega se je orkestru na odru pridružila sopranistka Karolina Bengtsson v Simfoniji št. 21, »Kadiš«, Mieczysława Weinberga, posvečeni žrtvam varšavskega geta med holokavstom. Koncert se je začel s Šostakovičevo satirično kantato Protiformalistični rajok.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Predvajamo glasbo Ambroža Čopija. Predlani je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokroženi vokalni opus. Ambrož Čopi se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani vpisal na študij kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral iz kompozicije v razredu Daneta Škerla, podiplomski študij pa je končal v razredu Uroša Rojka. Prva znanja iz vokalne glasbe je kot asistent dirigenta Stojana Kureta pridobival pri APZ Tone Tomšič v Ljubljani in kot pevec Komornega zbora Ave, svoje petje pa je izpopolnjeval pri Marjanu Trčku na Glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani.
Predvajamo glasbo Ambroža Čopija. Predlani je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokroženi vokalni opus. Ambrož Čopi se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani vpisal na študij kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral iz kompozicije v razredu Daneta Škerla, podiplomski študij pa je končal v razredu Uroša Rojka. Prva znanja iz vokalne glasbe je kot asistent dirigenta Stojana Kureta pridobival pri APZ Tone Tomšič v Ljubljani in kot pevec Komornega zbora Ave, svoje petje pa je izpopolnjeval pri Marjanu Trčku na Glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani.
Z začetkom marca se je v Cankarjevem domu sklenilo drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana 2026. Začelo se je 20. februarja, ko je žrebu vrstnega reda nastopov sledila prva etapa tekmovanja, v kateri je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. V drugi etapi se je za možnost nastopa v finalu potegovalo 12 pianistov, 6 pa jih je 28. februarja in 1. marca nastopilo v finalu, ki je potekal v obliki dveh koncertov. Finalisti so zaigrali s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Ricardom Castrom ter izvedli vsak eno večje koncertno delo, po drugem koncertu pa je žirija razglasila zmagovalce. Zmagovalec tekmovanja je bil italijanski pianist Alberto Ferro, za njim pa so se zvrstili Yul Sun, Džičuan Wang, Jonathan Mak, Elia Cecino in Heeseong Noh. Po vrstnem redu bodo zaigrali v današnji in naslednjih oddajah. Prvi torej Heeseong Noh, ki je poleg nagrade za šesto mesto (3.000 evrov) prejel še posebno nagrado za najboljšo izvedbo klasične sonate, in sicer je izvedel Sonato št. 32 v c-molu, op. 111 Ludwiga van Beethovna. Za nastop s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Ricardom Castrom v finalu Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026 je izbral Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Frederica Chopina.
Z začetkom marca se je v Cankarjevem domu sklenilo drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana 2026. Začelo se je 20. februarja, ko je žrebu vrstnega reda nastopov sledila prva etapa tekmovanja, v kateri je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. V drugi etapi se je za možnost nastopa v finalu potegovalo 12 pianistov, 6 pa jih je 28. februarja in 1. marca nastopilo v finalu, ki je potekal v obliki dveh koncertov. Finalisti so zaigrali s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Ricardom Castrom ter izvedli vsak eno večje koncertno delo, po drugem koncertu pa je žirija razglasila zmagovalce. Zmagovalec tekmovanja je bil italijanski pianist Alberto Ferro, za njim pa so se zvrstili Yul Sun, Džičuan Wang, Jonathan Mak, Elia Cecino in Heeseong Noh. Po vrstnem redu bodo zaigrali v današnji in naslednjih oddajah. Prvi torej Heeseong Noh, ki je poleg nagrade za šesto mesto (3.000 evrov) prejel še posebno nagrado za najboljšo izvedbo klasične sonate, in sicer je izvedel Sonato št. 32 v c-molu, op. 111 Ludwiga van Beethovna. Za nastop s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Ricardom Castrom v finalu Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026 je izbral Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Frederica Chopina.
V izvedbi sopranistke Vilme Bukovec poslušajte arije iz oper Charlesa Gounoda, Giacoma Puccinija in Dmitrija Šostakoviča.
V izvedbi sopranistke Vilme Bukovec poslušajte arije iz oper Charlesa Gounoda, Giacoma Puccinija in Dmitrija Šostakoviča.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Predvajamo Klavirski trio v B-duru, WoO 39 Ludwiga van Beethovna, koncertno uverturo Lepa Meluzina Felixa Mendelssohna in Pet skladb za pihalni trio Jacquesa Iberta.
Predvajamo Klavirski trio v B-duru, WoO 39 Ludwiga van Beethovna, koncertno uverturo Lepa Meluzina Felixa Mendelssohna in Pet skladb za pihalni trio Jacquesa Iberta.
Na sporedu simfonična pesnitev Vltava Bedřicha Smetane, instrumentalna skladba neznanega srednjeveškega avtorja, Balada za flavto in orkester, op. 288 Carla Reineckeja, Sekstet za klavir in godala v G-duru, op. 58 Friedricha Kalkbrennerja, Savelieder za klavir Miroslava Vilharja, simfonična pesnitev Pesem planin, op. 20 Blaža Arniča, Venec treh dolin za klarinet in klavir Katarine Pustinek Rakar, Arabeska za simfonični orkester Pavla Mihelčiča in Balada za flavto, rog in klavir Erica Ewazena.
Na sporedu simfonična pesnitev Vltava Bedřicha Smetane, instrumentalna skladba neznanega srednjeveškega avtorja, Balada za flavto in orkester, op. 288 Carla Reineckeja, Sekstet za klavir in godala v G-duru, op. 58 Friedricha Kalkbrennerja, Savelieder za klavir Miroslava Vilharja, simfonična pesnitev Pesem planin, op. 20 Blaža Arniča, Venec treh dolin za klarinet in klavir Katarine Pustinek Rakar, Arabeska za simfonični orkester Pavla Mihelčiča in Balada za flavto, rog in klavir Erica Ewazena.
Predvajamo Klavirski trio v B-duru, WoO 39 Ludwiga van Beethovna, koncertno uverturo Lepa Meluzina Felixa Mendelssohna in Pet skladb za pihalni trio Jacquesa Iberta.
Predvajamo Klavirski trio v B-duru, WoO 39 Ludwiga van Beethovna, koncertno uverturo Lepa Meluzina Felixa Mendelssohna in Pet skladb za pihalni trio Jacquesa Iberta.
Na sporedu skladba za violino in klavir z naslovom Ogledalo v ogledalu Arva Pärta, Trio sonata v d-molu, op. 1, št. 12, 'La Folia', Antonia Vivaldija, Preludij za klavir št. 15 v Des-duru, op. 28, 'Dežna kaplja', Frédérica Chopina, Baleti v D-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra in Simfonija št. 85 v B-duru, z vzdevkom 'Kraljica', Josepha Haydna.
Na sporedu skladba za violino in klavir z naslovom Ogledalo v ogledalu Arva Pärta, Trio sonata v d-molu, op. 1, št. 12, 'La Folia', Antonia Vivaldija, Preludij za klavir št. 15 v Des-duru, op. 28, 'Dežna kaplja', Frédérica Chopina, Baleti v D-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra in Simfonija št. 85 v B-duru, z vzdevkom 'Kraljica', Josepha Haydna.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Violistka Rebecca Clarke je bila ena najbolj nadarjenih britanskih skladateljic zgodnjega 20. stoletja. Čeprav je najbolj znana po svoji Sonati za violo, je napisala tudi vrsto drugih izvrstnih del. Ta pogosto združujejo pozno romantični glasbeni jezik z rahlimi primesmi britanske ljudske glasbe. Vsa so zapisana v njenem lastnem, edinstveno osebnem in globoko čustvenem izrazu. V tokratni portretni oddaji predstavljamo njeno življenje in izbor najboljših del iz skladateljskega opusa Rebecce Clarke.
Violistka Rebecca Clarke je bila ena najbolj nadarjenih britanskih skladateljic zgodnjega 20. stoletja. Čeprav je najbolj znana po svoji Sonati za violo, je napisala tudi vrsto drugih izvrstnih del. Ta pogosto združujejo pozno romantični glasbeni jezik z rahlimi primesmi britanske ljudske glasbe. Vsa so zapisana v njenem lastnem, edinstveno osebnem in globoko čustvenem izrazu. V tokratni portretni oddaji predstavljamo njeno življenje in izbor najboljših del iz skladateljskega opusa Rebecce Clarke.
Michelangelo Rossi in Louis Clérambault sta stara mojstra orgelske glasbe, ki ju v letošnjem letu družijo obletnice – od rojstva Michelangela Rossija letos mineva 425 let, od rojstva Louisa Clérambaulta pa 350 let. Oba sta torej ustvarjala v času baroka, čeprav sta njuna kompozicijska sloga že zaradi narodnosti pa tudi stoletja, ki razmejuje čas njunega delovanja, med seboj različna.
Michelangelo Rossi in Louis Clérambault sta stara mojstra orgelske glasbe, ki ju v letošnjem letu družijo obletnice – od rojstva Michelangela Rossija letos mineva 425 let, od rojstva Louisa Clérambaulta pa 350 let. Oba sta torej ustvarjala v času baroka, čeprav sta njuna kompozicijska sloga že zaradi narodnosti pa tudi stoletja, ki razmejuje čas njunega delovanja, med seboj različna.
Freiburški baročni orkester je eden vodilnih evropskih sestavov, ki neguje zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso na historičnih glasbilih. 28. novembra lani je nastopil v Koncertni dvorani mesta Freiburg im Breisgau. To živahno univerzitetno mesto stoji ob Črnem gozdu na jugozahodu Nemčije. Tam je v uvodu zazvenela Serenata notturna v D-duru, K. 239 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Sledil je Koncert za instrument s tipkami št. 6 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist pri fortepianu predstavil Sebastian Wienand, ki živi v Baslu, doma je iz Schwarzwalda, v drugem delu koncerta pa sta se zvrstili še dve Haydnovi deli – Divertimento v Es-duru in Simfonija št. 94 v G-duru, z vzdevkom 'Presenečenje'. Freiburški baročni orkester je vodil violinist Gottfried von der Goltz.
Freiburški baročni orkester je eden vodilnih evropskih sestavov, ki neguje zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso na historičnih glasbilih. 28. novembra lani je nastopil v Koncertni dvorani mesta Freiburg im Breisgau. To živahno univerzitetno mesto stoji ob Črnem gozdu na jugozahodu Nemčije. Tam je v uvodu zazvenela Serenata notturna v D-duru, K. 239 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Sledil je Koncert za instrument s tipkami št. 6 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist pri fortepianu predstavil Sebastian Wienand, ki živi v Baslu, doma je iz Schwarzwalda, v drugem delu koncerta pa sta se zvrstili še dve Haydnovi deli – Divertimento v Es-duru in Simfonija št. 94 v G-duru, z vzdevkom 'Presenečenje'. Freiburški baročni orkester je vodil violinist Gottfried von der Goltz.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Tokrat bo v oddaji zazvenelo res obsežno delo, in sicer bosta Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati izvedla »Simfonijo št. 6 v a-molu« Gustava Mahlerja. Posnetek je nastal 21. decembra lani v Berlinski filharmoniji. Gustav Mahler, eden največjih skladateljev poznega romantizma, je znan po svojih monumentalnih simfonijah in globoko čustvenih glasbenih izrazih. Rodil se je leta 1860 v Avstriji in se uveljavil kot dirigent in kot skladatelj, pri tem je njegovo delo močno zaznamovalo poznejše generacije skladateljev. Njegova Šesta simfonija, znana tudi kot »Tragična«, je nastala v letih 1903 in 1904 in velja za eno njegovih najbolj dramatičnih del. Skladba izstopa po intenzivni čustveni napetosti, kontrastih med temami in motoričnimi ritmi ter prefinjeni orkestraciji, ki ustvarja občutek neizprosne usode. Mahler je v tej simfoniji uporabil tudi inovativne zvočne učinke, kot so udarci kladiva, to pa poudarja tragični karakter dela. Simfonija je zaradi svoje kompleksnosti in čustvene moči postala ena najbolj prepoznavnih in pogosto izvajanih Mahlerjevih skladb.
Tokrat bo v oddaji zazvenelo res obsežno delo, in sicer bosta Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati izvedla »Simfonijo št. 6 v a-molu« Gustava Mahlerja. Posnetek je nastal 21. decembra lani v Berlinski filharmoniji. Gustav Mahler, eden največjih skladateljev poznega romantizma, je znan po svojih monumentalnih simfonijah in globoko čustvenih glasbenih izrazih. Rodil se je leta 1860 v Avstriji in se uveljavil kot dirigent in kot skladatelj, pri tem je njegovo delo močno zaznamovalo poznejše generacije skladateljev. Njegova Šesta simfonija, znana tudi kot »Tragična«, je nastala v letih 1903 in 1904 in velja za eno njegovih najbolj dramatičnih del. Skladba izstopa po intenzivni čustveni napetosti, kontrastih med temami in motoričnimi ritmi ter prefinjeni orkestraciji, ki ustvarja občutek neizprosne usode. Mahler je v tej simfoniji uporabil tudi inovativne zvočne učinke, kot so udarci kladiva, to pa poudarja tragični karakter dela. Simfonija je zaradi svoje kompleksnosti in čustvene moči postala ena najbolj prepoznavnih in pogosto izvajanih Mahlerjevih skladb.
Z nami je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jerica Kozole, ki je v poslušanje izbrala tri zanimiva dela: simfonično pesnitev Junakovo življenje, op. 40 Richarda Straussa, Beethovnovo Sonato za klavir in violino v F-duru, op. 24 ter Mozartov Divertimento v D-duru. Zakaj prav te skladbe in zakaj prav specifične interpretacije teh skladb? Kaj ji pomeni glasba, koliko časa posveti vadenju in kako pogosto si vzame čas, da igra le »za svojo dušo«? Kako komorno muziciranje pripomore k boljši medsebojni komunikaciji in kako so običajno videti njena nedeljska jutra? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo tokratno gostjo Glasbene jutranjice.
Z nami je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jerica Kozole, ki je v poslušanje izbrala tri zanimiva dela: simfonično pesnitev Junakovo življenje, op. 40 Richarda Straussa, Beethovnovo Sonato za klavir in violino v F-duru, op. 24 ter Mozartov Divertimento v D-duru. Zakaj prav te skladbe in zakaj prav specifične interpretacije teh skladb? Kaj ji pomeni glasba, koliko časa posveti vadenju in kako pogosto si vzame čas, da igra le »za svojo dušo«? Kako komorno muziciranje pripomore k boljši medsebojni komunikaciji in kako so običajno videti njena nedeljska jutra? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo tokratno gostjo Glasbene jutranjice.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Mladi, prodorni in že večkrat nagrajeni ukrajinski pianist Dmytro Choni je 14. februarja letos izvedel solistični recital v Studiu 1 Koncertne in radijske hiše Flagey v Bruslju. S tega recitala smo za predvajanje pripravili izbor posnetkov, ki zajema nekaj klavirskih Preludijev Clauda Debussyja, niz Štirih klavirskih skladb, op. 119 Johannesa Brahmsa, izbrane Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna in Ukrajinsko rapsodijo št. 2 'Dumka-Schumka', op. 18 pianistovega rojaka Mykole Lysenka.
Mladi, prodorni in že večkrat nagrajeni ukrajinski pianist Dmytro Choni je 14. februarja letos izvedel solistični recital v Studiu 1 Koncertne in radijske hiše Flagey v Bruslju. S tega recitala smo za predvajanje pripravili izbor posnetkov, ki zajema nekaj klavirskih Preludijev Clauda Debussyja, niz Štirih klavirskih skladb, op. 119 Johannesa Brahmsa, izbrane Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna in Ukrajinsko rapsodijo št. 2 'Dumka-Schumka', op. 18 pianistovega rojaka Mykole Lysenka.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V nov dan z glasbo Emanuela in Sebastiana Bacha, Scarlattija, Vivaldija in Corellija v prvem, Rodriga in Sibeliusa v drugem ter Thalberga, Boccherinija, Diabellija, Mozarta, Katsarisa, Ashmora in Haydna v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Emanuela in Sebastiana Bacha, Scarlattija, Vivaldija in Corellija v prvem, Rodriga in Sibeliusa v drugem ter Thalberga, Boccherinija, Diabellija, Mozarta, Katsarisa, Ashmora in Haydna v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.