Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu so uvertura k operi Rienzi Richarda Wagnerja, Mazurka v e-molu, op. 25/3 Aleksandra Skrjabina in Fantastični scherzo za orkester, op. 3 Igorja Stravinskega.
Na sporedu so uvertura k operi Rienzi Richarda Wagnerja, Mazurka v e-molu, op. 25/3 Aleksandra Skrjabina in Fantastični scherzo za orkester, op. 3 Igorja Stravinskega.
Na sporedu so Toccata in Chiaccona Alessandra Piccininija, Rondo za violončelo in orkester v g-molu, op. 94 Antonína Dvořáka, 'Fámmi combáttere' - arija naslovnega junaka iz 1. dejanja Händlove opere Orlando, Dvanajst variacij za klavir na francosko otroško ljudsko pesem, K. 265 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija in klavirski preludij Potopljena katedrala Clauda Debussyja.
Na sporedu so Toccata in Chiaccona Alessandra Piccininija, Rondo za violončelo in orkester v g-molu, op. 94 Antonína Dvořáka, 'Fámmi combáttere' - arija naslovnega junaka iz 1. dejanja Händlove opere Orlando, Dvanajst variacij za klavir na francosko otroško ljudsko pesem, K. 265 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija in klavirski preludij Potopljena katedrala Clauda Debussyja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Letošnji prejemnik Župančičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo za izjemne umetniške dosežke podeljuje mestna občina Ljubljana, je dirigent in pedagog Uroš Lajovic. Lajovic je po končanem študiju dirigiranja in kompozicije na akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij dirigiranja pri izjemnih dirigentih Brunu Maderni v Salzburgu in profesorju Hansu Swarowskem na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Dirigentsko kariero je začel kot asistent dirigent, nadaljeval pa kot stalni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Vodil jo je 13 let. Bil je tudi šef dirigent Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Zagreb. V letih od 2001 do 2006 je vodil Beograjsko filharmonijo, od leta 2009 pa je poučeval dirigiranje na akademiji za glasbo v Zagrebu. Leta 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum; ta je pod njegovim umetniškim in dirigentskim vodstvom – tudi mednarodno – deloval vse do leta 2001. Od leta 1989 je poučeval dirigiranje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, leta 1991 je bil izbran za rednega profesorja, med njegovimi 300 študenti so bili danes svetovno uveljavljeni dirigenti, ki so na čelu najboljših orkestrov na svetu: Kirill Petrenko, Andres Orosco Estrada .... To funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 2012, ko je prejel naziv profesor emeritus. Maestro Uroš Lajovic je dirigiral več kot 110 različnim orkestrom, sodeloval s približno 900 solisti in imel več kot 1400 nastopov po vsej Evropi, Združenih državah Amerike in Aziji. Za svoje izjemno delo je prejel več mednarodnih priznanj, kot sta medalja beli angel v Beogradu in častni križ za umetnost in znanost republike Avstrije. V oddaji Glasbeni portret bo v pogovoru osvetlil svoje glasbene začetke, študij, izjemno koncertno delovanje in profesuro, pa tudi ovire, ki so mu stale na poti. Oddajo bogatijo arhivski posnetki, ki so v različnih obdobjih nastali pod njegovo taktirko. Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Hob VIIE, št. 2 – Finale. Allegro (l. 1994) Izvajalci: Stanko Arnold, Simfoniki RTV Slovenija, dirigent Uroš Lajovic Johann Sebastian Bach: Orkestralna suita št. 3 v D-duru, BWV 1068 – 2. Air (l. 2001) Izvajalci: Komorni orkester Slovenicum, dirigent Uroš Lajovic Franz Schrecker: Plesna igra – 2. Menuet (l. 1996) Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic Uroš Lajovic: Stori čudež (l. 1985) Izvajalci: Akademski pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja, Tomaž Faganel Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za 2 klavirja in orkester št. 2 v E-duru, 3. Allegro (l. 1982) Izvajalci: RIAS Sinfonietta Berlin, Joseph in Anthony Paratore, Uroš Lajovic Gustav Mahler: SImfonija št. 3 v d-molu, 6. Langsam. Ruhevoll. Empfunden (l. 1988) Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic
Letošnji prejemnik Župančičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo za izjemne umetniške dosežke podeljuje mestna občina Ljubljana, je dirigent in pedagog Uroš Lajovic. Lajovic je po končanem študiju dirigiranja in kompozicije na akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij dirigiranja pri izjemnih dirigentih Brunu Maderni v Salzburgu in profesorju Hansu Swarowskem na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Dirigentsko kariero je začel kot asistent dirigent, nadaljeval pa kot stalni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Vodil jo je 13 let. Bil je tudi šef dirigent Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Zagreb. V letih od 2001 do 2006 je vodil Beograjsko filharmonijo, od leta 2009 pa je poučeval dirigiranje na akademiji za glasbo v Zagrebu. Leta 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum; ta je pod njegovim umetniškim in dirigentskim vodstvom – tudi mednarodno – deloval vse do leta 2001. Od leta 1989 je poučeval dirigiranje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, leta 1991 je bil izbran za rednega profesorja, med njegovimi 300 študenti so bili danes svetovno uveljavljeni dirigenti, ki so na čelu najboljših orkestrov na svetu: Kirill Petrenko, Andres Orosco Estrada .... To funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 2012, ko je prejel naziv profesor emeritus. Maestro Uroš Lajovic je dirigiral več kot 110 različnim orkestrom, sodeloval s približno 900 solisti in imel več kot 1400 nastopov po vsej Evropi, Združenih državah Amerike in Aziji. Za svoje izjemno delo je prejel več mednarodnih priznanj, kot sta medalja beli angel v Beogradu in častni križ za umetnost in znanost republike Avstrije. V oddaji Glasbeni portret bo v pogovoru osvetlil svoje glasbene začetke, študij, izjemno koncertno delovanje in profesuro, pa tudi ovire, ki so mu stale na poti. Oddajo bogatijo arhivski posnetki, ki so v različnih obdobjih nastali pod njegovo taktirko. Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Hob VIIE, št. 2 – Finale. Allegro (l. 1994) Izvajalci: Stanko Arnold, Simfoniki RTV Slovenija, dirigent Uroš Lajovic Johann Sebastian Bach: Orkestralna suita št. 3 v D-duru, BWV 1068 – 2. Air (l. 2001) Izvajalci: Komorni orkester Slovenicum, dirigent Uroš Lajovic Franz Schrecker: Plesna igra – 2. Menuet (l. 1996) Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic Uroš Lajovic: Stori čudež (l. 1985) Izvajalci: Akademski pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja, Tomaž Faganel Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za 2 klavirja in orkester št. 2 v E-duru, 3. Allegro (l. 1982) Izvajalci: RIAS Sinfonietta Berlin, Joseph in Anthony Paratore, Uroš Lajovic Gustav Mahler: SImfonija št. 3 v d-molu, 6. Langsam. Ruhevoll. Empfunden (l. 1988) Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je 11. oktobra lani v veliki koncertni dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu izvedel dve obsežnejši deli – Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega. Solist v Beethovnovem delu je bil v Taškentu rojeni Yefim Bronfman, ki se danes ponaša z izraelsko-ameriškim državljanstvom. Mednarodno priznani pianist je za dodatek izvedel še občuteni počasni stavek z oznako tempa Largo e Mesto iz Beethovnove Klavirske sonate št. 7 v D-duru, op. 10/3. Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je vodil njegov šef dirigent Alan Gilbert.
Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je 11. oktobra lani v veliki koncertni dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu izvedel dve obsežnejši deli – Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega. Solist v Beethovnovem delu je bil v Taškentu rojeni Yefim Bronfman, ki se danes ponaša z izraelsko-ameriškim državljanstvom. Mednarodno priznani pianist je za dodatek izvedel še občuteni počasni stavek z oznako tempa Largo e Mesto iz Beethovnove Klavirske sonate št. 7 v D-duru, op. 10/3. Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je vodil njegov šef dirigent Alan Gilbert.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Tokrat bomo predvajali koncert, ki je bil izveden 30. maja v koncertni dvorani Ulster /álstǝr/ v Belfastu na Severnem Irskem. Tam je nastopil Ulstrski orkester z dirigentom Dinisom Souso, ki je izvedel uverturo Portsmouth point Williama Waltona in potem še njegov Koncert za violončelo, v katerem se je v vlogi solista predstavil Nicolas Altstaedt. Ob koncu je zazvenela obsežna Simfonija št. 5 v d-molu, op. 47 Dmitrija Šostakoviča.
Tokrat bomo predvajali koncert, ki je bil izveden 30. maja v koncertni dvorani Ulster /álstǝr/ v Belfastu na Severnem Irskem. Tam je nastopil Ulstrski orkester z dirigentom Dinisom Souso, ki je izvedel uverturo Portsmouth point Williama Waltona in potem še njegov Koncert za violončelo, v katerem se je v vlogi solista predstavil Nicolas Altstaedt. Ob koncu je zazvenela obsežna Simfonija št. 5 v d-molu, op. 47 Dmitrija Šostakoviča.
Poslušajmo Antični menuet Mauricea Ravela, Aranjueški koncert za kitaro in orkester Joaquína Rodriga, Duo Concertant za violino in kitaro, op. 25 Maura Giulianija ter Pet preludijev za kitaro solo Heitorja Ville - Lobosa.
Poslušajmo Antični menuet Mauricea Ravela, Aranjueški koncert za kitaro in orkester Joaquína Rodriga, Duo Concertant za violino in kitaro, op. 25 Maura Giulianija ter Pet preludijev za kitaro solo Heitorja Ville - Lobosa.
Poslušajmo Štiri balade, op. 10 Johannesa Brahmsa in Nokturno v c-molu Frederica Chopina.
Poslušajmo Štiri balade, op. 10 Johannesa Brahmsa in Nokturno v c-molu Frederica Chopina.
Poslušamo Variacije na Corellijevo temo, op. 42 Sergeja Rahmaninova, Sonato za violino in continuo v d-molu, št. 12, op. 5 Arcangela Corellija ter Variacije in fugo na Händlovo temo, op. 24 Johannesa Brahmsa.
Poslušamo Variacije na Corellijevo temo, op. 42 Sergeja Rahmaninova, Sonato za violino in continuo v d-molu, št. 12, op. 5 Arcangela Corellija ter Variacije in fugo na Händlovo temo, op. 24 Johannesa Brahmsa.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Aleksander Gadžijev je v zadnjih letih eno najbolj vročih imen slovenske klasične glasbe, zelo zanimiv pa je tudi za najuglednejše tuje odre. To mu je seveda omogočil izjemen uspeh na 18. Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi, na katerem je oktobra 2021 osvojil imenitno 2. mesto in za nameček prejel še posebno nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate. To brez dvoma lahko označimo za največji dosežek v zgodovini slovenske klavirske poustvarjalnosti. Gadžijev je med drugim 3. marca letos nastopil v sloviti londonski dvorani Wigmore in tam izvedel prefinjen in raznovrsten spored, ki ga je sestavljala glasba Debussyja, Corigliana, Bartóka, Schumanna in Rahmaninova. V tokratni oddaji predvajamo izbor posnetkov, in sicer Preludijev iz Debussyjevega 2. zvezka Preludijev za klavir, zadnje klavirsko delo Roberta Schumanna z naslovom Jutranje pesmi, op. 133 in Klavirsko sonato št. 2 v b-molu, op. 36 Sergeja Rahmaninova v priredbi Vladimirja Horowitza. Posnetek recitala Aleksandra Gadžijeva je v evroradijsko izmenjavo posredoval BBC.
Aleksander Gadžijev je v zadnjih letih eno najbolj vročih imen slovenske klasične glasbe, zelo zanimiv pa je tudi za najuglednejše tuje odre. To mu je seveda omogočil izjemen uspeh na 18. Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi, na katerem je oktobra 2021 osvojil imenitno 2. mesto in za nameček prejel še posebno nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate. To brez dvoma lahko označimo za največji dosežek v zgodovini slovenske klavirske poustvarjalnosti. Gadžijev je med drugim 3. marca letos nastopil v sloviti londonski dvorani Wigmore in tam izvedel prefinjen in raznovrsten spored, ki ga je sestavljala glasba Debussyja, Corigliana, Bartóka, Schumanna in Rahmaninova. V tokratni oddaji predvajamo izbor posnetkov, in sicer Preludijev iz Debussyjevega 2. zvezka Preludijev za klavir, zadnje klavirsko delo Roberta Schumanna z naslovom Jutranje pesmi, op. 133 in Klavirsko sonato št. 2 v b-molu, op. 36 Sergeja Rahmaninova v priredbi Vladimirja Horowitza. Posnetek recitala Aleksandra Gadžijeva je v evroradijsko izmenjavo posredoval BBC.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pojdimo v nov dan z glasbo Albinonija, Emanuela in Sebastiana Bacha, Händla in Corellija v 1. delu, Mozarta v drugem in Albinonija oz. Giazotta, Reicha, Mozarta, Schuberta, Baermanna, Verdija, Saint-Saënsa in Gounoda v tretjem.
Pojdimo v nov dan z glasbo Albinonija, Emanuela in Sebastiana Bacha, Händla in Corellija v 1. delu, Mozarta v drugem in Albinonija oz. Giazotta, Reicha, Mozarta, Schuberta, Baermanna, Verdija, Saint-Saënsa in Gounoda v tretjem.
Pojdimo v nov dan z glasbo Albinonija, Emanuela in Sebastiana Bacha, Händla in Corellija v 1. delu, Mozarta v drugem in Albinonija oz. Giazotta, Reicha, Mozarta, Schuberta, Baermanna, Verdija, Saint-Saënsa in Gounoda v tretjem.
Pojdimo v nov dan z glasbo Albinonija, Emanuela in Sebastiana Bacha, Händla in Corellija v 1. delu, Mozarta v drugem in Albinonija oz. Giazotta, Reicha, Mozarta, Schuberta, Baermanna, Verdija, Saint-Saënsa in Gounoda v tretjem.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pettersson je drugi violinski koncert napisal leta 1979, leto dni pred smrtjo, po naročilu švedskega radia s posvetilom violinistki Idi Haendel, ki ga je tudi premierno izvedla. Pettersson je neposredni televizijski prenos koncerta spremljal doma močno bolan in zatem ustvaril še revidirano različico. Enostavčno razsežno delo traja 55 minut in temelji na samospevu Gott geht uber Wiesen iz njegovega cikla 24 Bosonogih samospevov. Čeprav ima naslov violinski koncert, je obliko solističnega koncerta zabrisal in jo naredil neprepoznavno tako, da je solistični inštrument povsem preplavil z orkestrom.
Pettersson je drugi violinski koncert napisal leta 1979, leto dni pred smrtjo, po naročilu švedskega radia s posvetilom violinistki Idi Haendel, ki ga je tudi premierno izvedla. Pettersson je neposredni televizijski prenos koncerta spremljal doma močno bolan in zatem ustvaril še revidirano različico. Enostavčno razsežno delo traja 55 minut in temelji na samospevu Gott geht uber Wiesen iz njegovega cikla 24 Bosonogih samospevov. Čeprav ima naslov violinski koncert, je obliko solističnega koncerta zabrisal in jo naredil neprepoznavno tako, da je solistični inštrument povsem preplavil z orkestrom.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Koncert V objemu romantike je obsegal pester spored glasbe iz druge polovice 18. stoletja W. A. Mozarta in iz 20. stoletja: Uhla in Weingartnerja.
Koncert V objemu romantike je obsegal pester spored glasbe iz druge polovice 18. stoletja W. A. Mozarta in iz 20. stoletja: Uhla in Weingartnerja.
Drugi koncert letošnje petnajste sezone 2025 cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu je bil osemindvajsetega marca v Atriju ZRC v Ljubljani. Dávid Budai in Domen Marinčič sta na osemintridesetih strunah izvajala angleško glasbo 17. stoletja za dve lirski violi z naslovom Dvojni rojstni dan. Igrala sta na edinstvena rekonstruirana glasbila z resonančnimi strunami.
Drugi koncert letošnje petnajste sezone 2025 cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu je bil osemindvajsetega marca v Atriju ZRC v Ljubljani. Dávid Budai in Domen Marinčič sta na osemintridesetih strunah izvajala angleško glasbo 17. stoletja za dve lirski violi z naslovom Dvojni rojstni dan. Igrala sta na edinstvena rekonstruirana glasbila z resonančnimi strunami.
5. marca 2025 je bil v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma koncert iz cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil hornist David Tretjak. Svojo glasbeno pot je začel v Glasbeni šoli Slovenj Gradec pod vodstvom Martina Šmona in že zgodaj osvajal nagrade na tekmovanjih za mlade glasbenike. Šolanje je nadaljeval v Velenju pri Gregorju Dvorjaku in na konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Roberta Prednika, zdaj pa študira na akademiji za glasbo v Ljubljani, na kateri je njegov mentor Boštjan Lipovšek. FRANCIS POULENC: ELEGIJA ZA ROG IN KLAVIR V SPOMIN DENISU BRAINU RICHARD STRAUSS: KONCERT ZA ROG IN ORKESTER ŠT. 1 V ES-DURU, OP. 11 (PRIREDBA ZA ROG IN KLAVIR) Rog: DAVID TRETJAK, Klavir: MAJA KLINAR
5. marca 2025 je bil v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma koncert iz cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil hornist David Tretjak. Svojo glasbeno pot je začel v Glasbeni šoli Slovenj Gradec pod vodstvom Martina Šmona in že zgodaj osvajal nagrade na tekmovanjih za mlade glasbenike. Šolanje je nadaljeval v Velenju pri Gregorju Dvorjaku in na konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Roberta Prednika, zdaj pa študira na akademiji za glasbo v Ljubljani, na kateri je njegov mentor Boštjan Lipovšek. FRANCIS POULENC: ELEGIJA ZA ROG IN KLAVIR V SPOMIN DENISU BRAINU RICHARD STRAUSS: KONCERT ZA ROG IN ORKESTER ŠT. 1 V ES-DURU, OP. 11 (PRIREDBA ZA ROG IN KLAVIR) Rog: DAVID TRETJAK, Klavir: MAJA KLINAR
Poslušamo: 1.Milij Aleksejevič Balakirev: Tamara, simfonična pesnitev Simfonični Orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut 2. Cezar Antonovič Cui: Orientale, op. 50, št. 9 Violončelo: Ciril Škerjanec Klavir: Aci Bertoncelj 3. Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št.2 v g-Molu, op.63 Violina: Tomaž Lorenz Simfonični Orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
Poslušamo: 1.Milij Aleksejevič Balakirev: Tamara, simfonična pesnitev Simfonični Orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut 2. Cezar Antonovič Cui: Orientale, op. 50, št. 9 Violončelo: Ciril Škerjanec Klavir: Aci Bertoncelj 3. Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št.2 v g-Molu, op.63 Violina: Tomaž Lorenz Simfonični Orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
V letih od 1970 do 1980, po devetmesečni hospitalizaciji zaradi obolelih ledvic, ki jih je prizadelo dolgoletno jemanje zdravil proti artritisu, je Pettersson ustvaril dela, ki jih zaznamuje nespravljivost. Opišemo jih lahko kot razširjene izbruhe besa, nepretrgane izlive obtožb in objokovanje v obliki divjega kričanja. Vse te značilnosti jih ločujejo od skladb iz skladateljevega srednjega ustvarjalnega obdobja, ki z vsemi svojimi hrupnimi izlivi čustvenosti še vedno ohranjajo izrazno spravljivost.
V letih od 1970 do 1980, po devetmesečni hospitalizaciji zaradi obolelih ledvic, ki jih je prizadelo dolgoletno jemanje zdravil proti artritisu, je Pettersson ustvaril dela, ki jih zaznamuje nespravljivost. Opišemo jih lahko kot razširjene izbruhe besa, nepretrgane izlive obtožb in objokovanje v obliki divjega kričanja. Vse te značilnosti jih ločujejo od skladb iz skladateljevega srednjega ustvarjalnega obdobja, ki z vsemi svojimi hrupnimi izlivi čustvenosti še vedno ohranjajo izrazno spravljivost.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Peti del novega avtobiografskega cikla 'Modrost hitrih sprememb' se dotika avtorske zaščite in vsega, kar je povezano z njo. Zaščita je breme, ki ga skladatelj težko nosi; utrjuje pa njegovo ustvarjalnost, poklicno angažiranost in preživetje.
Peti del novega avtobiografskega cikla 'Modrost hitrih sprememb' se dotika avtorske zaščite in vsega, kar je povezano z njo. Zaščita je breme, ki ga skladatelj težko nosi; utrjuje pa njegovo ustvarjalnost, poklicno angažiranost in preživetje.
Poročamo o sklepnem koncertu letošnje sezone abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel Lajovčevo Sanjarijo, Sibeliusovo 2. simfonijo in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova z Yeol Eum Son v vlogi solistke, koncertu Komornega zbora Dekor, ki je v Slovenski filharmoniji pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Danija Jurisa s koncertnim programom Circles – DEKORokrog obeležil 10-letnico svojega delovanja, nastopu Zbora dunajskih deklic, ki se je prejšnjo sredo v sklopu daljše evropske turneje predstavil tudi slovenskemu občinstvu v ciklu Plečnik in a-cappella in uprizoritvi Bernsteinove opere Kandid v tržaškem opernem gledališču. Predstavljamo tudi letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za življenjsko delo Mestne občine Ljubljana Uroša Lajovca in na kratko napovedujemo orkestrski vikend Veris v Logatcu.
Poročamo o sklepnem koncertu letošnje sezone abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel Lajovčevo Sanjarijo, Sibeliusovo 2. simfonijo in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova z Yeol Eum Son v vlogi solistke, koncertu Komornega zbora Dekor, ki je v Slovenski filharmoniji pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Danija Jurisa s koncertnim programom Circles – DEKORokrog obeležil 10-letnico svojega delovanja, nastopu Zbora dunajskih deklic, ki se je prejšnjo sredo v sklopu daljše evropske turneje predstavil tudi slovenskemu občinstvu v ciklu Plečnik in a-cappella in uprizoritvi Bernsteinove opere Kandid v tržaškem opernem gledališču. Predstavljamo tudi letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za življenjsko delo Mestne občine Ljubljana Uroša Lajovca in na kratko napovedujemo orkestrski vikend Veris v Logatcu.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Ustvarjalni vzgib za 12. simfonijo je Pettersson dobil leta 1973, ko ga je doletela novica o prevratu v rojstni državi njemu priljubljenega avtorja Pabla Nerude. 11. septembra 1973 so namreč izvedli krvav državni udar na prvega svobodno izvoljenega socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja, ki naj bi si istega dne, da bi se izognil zaporu, vzel življenje. Allende je bil simbol upanja ne samo v rojstnem Čilu, temveč tudi po svetu. Kot politik se je zavzemal za demokratične spremembe v delih sveta, ki jih je od začetka stoletja teptal niz diktatur. Dvanajst dni po udaru, 23. septembra 1973, je Neruda umrl za rakom. Pettersson je 12. simfonijo za orkester in zbor z naslovom ""Mrtvi na trgu"" ustvaril na besedilo devetih v švedski jezik prevedenih pesmi iz petega dela knjige pesmi Veliki spev Pabla Nerude.
Ustvarjalni vzgib za 12. simfonijo je Pettersson dobil leta 1973, ko ga je doletela novica o prevratu v rojstni državi njemu priljubljenega avtorja Pabla Nerude. 11. septembra 1973 so namreč izvedli krvav državni udar na prvega svobodno izvoljenega socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja, ki naj bi si istega dne, da bi se izognil zaporu, vzel življenje. Allende je bil simbol upanja ne samo v rojstnem Čilu, temveč tudi po svetu. Kot politik se je zavzemal za demokratične spremembe v delih sveta, ki jih je od začetka stoletja teptal niz diktatur. Dvanajst dni po udaru, 23. septembra 1973, je Neruda umrl za rakom. Pettersson je 12. simfonijo za orkester in zbor z naslovom ""Mrtvi na trgu"" ustvaril na besedilo devetih v švedski jezik prevedenih pesmi iz petega dela knjige pesmi Veliki spev Pabla Nerude.
Na sporedu dela Vladimirja Hrovata, Igorja Krivokapiča, Žige Staniča, Žarka Živkovića, Marka Brdnika, Uroša Rakovca, Blaža Puciharja in Timoteja Kosovinca.
Na sporedu dela Vladimirja Hrovata, Igorja Krivokapiča, Žige Staniča, Žarka Živkovića, Marka Brdnika, Uroša Rakovca, Blaža Puciharja in Timoteja Kosovinca.
Na sporedu dela Vladimirja Hrovata, Igorja Krivokapiča, Žige Staniča, Žarka Živkovića, Marka Brdnika, Uroša Rakovca, Blaža Puciharja in Timoteja Kosovinca.
Na sporedu dela Vladimirja Hrovata, Igorja Krivokapiča, Žige Staniča, Žarka Živkovića, Marka Brdnika, Uroša Rakovca, Blaža Puciharja in Timoteja Kosovinca.
Na sporedu dela Jeana Féryja Rebela, Luisa Couperina, Françoisa Couperina in Jeana Philippa Rameauja.
Na sporedu dela Jeana Féryja Rebela, Luisa Couperina, Françoisa Couperina in Jeana Philippa Rameauja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ena največjih mladih upov, 30-letna poljska dirigentka Anna Sułkowska-Migoń, je na koncertu 3. aprila dirigirala Simfoničnemu orkestru iz Berna. Na programu je bila Tretja simfonija francoske skladateljice Louise Farrenc, ki je kljub vsem oviram uspešno nadaljevala svojo skladateljsko kariero ter postala prva profesorica klavirja na Pariškem konservatoriju. Njena dela so bila izvedena, pozitivno ocenjena in objavljena – toda po njeni smrti so utonila v pozabo in se šele pred kratkim vrnila na koncertni repertoar. Violinski koncert v a-molu Antonína Dvořáka je nastal natanko tako, kot si je želel Fritz Simrock, skladateljev založnik: »Precej izviren, bogat s kantilenami in za dobre violiniste.« Češki violinist Josef Špaček, zmagovalec več mednarodnih tekmovanj, je eden takih umetnikov in ga bo tokrat izvedel kot solist. S Katamorfozo islandske skladateljice Anne Thorvaldsdottir lahko slišimo eno najvznemirljivejših partitur v novejši glasbeni zgodovini.
Ena največjih mladih upov, 30-letna poljska dirigentka Anna Sułkowska-Migoń, je na koncertu 3. aprila dirigirala Simfoničnemu orkestru iz Berna. Na programu je bila Tretja simfonija francoske skladateljice Louise Farrenc, ki je kljub vsem oviram uspešno nadaljevala svojo skladateljsko kariero ter postala prva profesorica klavirja na Pariškem konservatoriju. Njena dela so bila izvedena, pozitivno ocenjena in objavljena – toda po njeni smrti so utonila v pozabo in se šele pred kratkim vrnila na koncertni repertoar. Violinski koncert v a-molu Antonína Dvořáka je nastal natanko tako, kot si je želel Fritz Simrock, skladateljev založnik: »Precej izviren, bogat s kantilenami in za dobre violiniste.« Češki violinist Josef Špaček, zmagovalec več mednarodnih tekmovanj, je eden takih umetnikov in ga bo tokrat izvedel kot solist. S Katamorfozo islandske skladateljice Anne Thorvaldsdottir lahko slišimo eno najvznemirljivejših partitur v novejši glasbeni zgodovini.
Na sporedu Edward Elgar: Koncert za violončelo in orkester v e-molu op. 85 in koncertna uvertura In the south, op. 50.
Na sporedu Edward Elgar: Koncert za violončelo in orkester v e-molu op. 85 in koncertna uvertura In the south, op. 50.
Glasba Allana Pettersona se izmika vsaki splošni označitvi, čeprav je bil v svojem delu vedno tesno povezan s tradicijo. Nikoli ni eksperimentiral. Tudi v času, ko se je večina skladateljev obrnila k serializmu in pozneje k postserializmu, je on še vedno ustvarjal tradicionalne glasbene oblike - simfonije, solistične koncerte, kantate in samospeve. Pa vendar radikalna čustvenost njegove glasbe ustvarja in daje vtis nečesa novega, dotlej neslišanega, nenavadnega, neverjetnega in čudovitega. Petterssonove simfonije so veličastne enostavčne zvočne gmote, ki v povprečju trajajo tri četrt ure. So mogočne, silne glasbene pesnitve o jezi in obtožbah, ki si jih ne moremo zamisliti brez poznoromantične tradicije, zaznamuje pa jih ostrejši način izražanja v glasbi 20. stoletja.
Glasba Allana Pettersona se izmika vsaki splošni označitvi, čeprav je bil v svojem delu vedno tesno povezan s tradicijo. Nikoli ni eksperimentiral. Tudi v času, ko se je večina skladateljev obrnila k serializmu in pozneje k postserializmu, je on še vedno ustvarjal tradicionalne glasbene oblike - simfonije, solistične koncerte, kantate in samospeve. Pa vendar radikalna čustvenost njegove glasbe ustvarja in daje vtis nečesa novega, dotlej neslišanega, nenavadnega, neverjetnega in čudovitega. Petterssonove simfonije so veličastne enostavčne zvočne gmote, ki v povprečju trajajo tri četrt ure. So mogočne, silne glasbene pesnitve o jezi in obtožbah, ki si jih ne moremo zamisliti brez poznoromantične tradicije, zaznamuje pa jih ostrejši način izražanja v glasbi 20. stoletja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.