Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
Piše Bojan Sedmak, bere Bernard Stramič. Založbino spletno oglaševanje romana Tereze Vuk Zakaj ima moj hudič krila se začne z uvodnim stavkom, da njegova avtorica nima življenjepisa. Glede na to, da prvoosebna pripovedovalka na tristo petdesetih straneh eksplicitno tke svojo preteklost, je trditev nekoliko nerodna. Več kot sedemdeset poglavij je namreč razporejenih v preverljive časovne in prostorske okvirje med odcepljeno in cepljeno domovino ter tujino s pretežno romanskim poreklom, iz analitičnega razporeda dogajanja pa je mogoče sintetično stkati koordinate pisateljičinega bivanja, vključno z implicitno rdečo nitjo kljubovanja običajnemu. Ta biografija sicer ne povezuje dejstev za kakšen hvalisavi 'circulus vitae', a potrjena izobrazba, na primer, je na bivanjski poti marsikdaj pač manj uporabna kot obvladovanje pol ducata tujih jezikov. Tereza Vuk se je rodila v prestolnici pred malodane pol stoletja v solidno situirano družino, ki pa od njenih najstniških turbulenc ob eksperimentiranju z drogami ni imela dovolj posluha za njeno posebnost. Staršema je parala živce s svojo neprilagojenostjo, ko sta jo v vzgojni dobri veri prenašala in prevažala od formalnih do življenjskih šol in jo začudena in nemočna postavljala iz stanovanja ter jo pošiljala na rehabilitacije v za to pripravne institucije. Besedilo posrečeno ne vsebuje pop psihologije o tem, kje so pravi nastavki neugnane odvisnosti od omamnih substanc in zakaj njene učinkovine ne ponehajo v zrelosti – tovrstne sledi bi najbrž vodile v protagonistkina najbolj zgodnja leta, o katerih pa avtorica ne razpreda dosti, čeprav sorodstvenim razmerjem posveča precej poglavij. Iz fragmentarnega razporeda motivov po čustveni globini izstopajo nasveti nečakinji, ob katerih ironizira zagledanost v genetske prirastke in s presunljivo šaljivostjo vplivnice brez otrok oživlja svoje mesto v familiji. Tamkajšnje zatrdline morda nazorno izpričujejo v celotnem besedilu ponavljajoči se stavki, kot so »objemi me, objemi me«, namenjeni večinoma fotru, kot ga dosledno imenuje. In poznejši nasprotni »ne me met rad, ne me met rad«, s katerimi v svojih prigodah odbija pribite nadležneže vseh sort. Takšnih se na njenih poteh po Portugalski in v Italiji, kjer použiva provizorične muke plačanih odvajalnih programov, pojavlja kar nekaj; med njimi tudi s partnerji, s katerimi kot nebrzdana dvajsetinvečletnica poskuša ohranjati svojo uporniško držo. In ko hkratnost nasprotujočih si čustev poskuša krmiliti s pospeški evforije, je tako akterki kot njenim sledilcem jasno, da ima naslovni hudič krila, ker je nenehno podkrepljen z hranili, kot so kokain, trava, tripi … Za dodatek ji med divjimi mentalnimi avtomatizmi nenehno prišepetava, naj laže, poleg tega pa jo uroči še z ljudskim rekom, da kdor laže, tudi krade. Ob izpadih, ki se jih sramuje, pisateljica večkrat izrecno pove, da ne more povedati vsega, čeprav je prav v iskreno povedanem privlačnost njenega pisanja. Odprto pušča ugibanje, ali so cenzurne blokade in etične pasti pri soočanju s seboj povezane z moškimi književni liki, s katerimi v romanu komunicira in opravlja s hitrostjo umetne inteligence. Najbrž bi podobno opravila tudi s tistimi pisci, ki v dandanašnjih aktualnih knjigah objavljajo izkušnje o tem, kako priti k sebi od delovne izgorelosti, pretiranih količin pira ali enigmatičnih ljubezenskih odnosov – slednje menda še najbolj zdravilno s hojo čez hribe in doline ter po žerjavici. Zdi se, da bi piska v tovrstnem besedovanju zabila v 'touch down' vsakogar, ki bi se je lotil z intelektualno domišljavostjo. Zakaj vročica iz knjižnega lonca à la Vuk uhaja izpod modne pokrovke avtofikcije? Zato ker gre v tej pretežno za avtorske performanse v razmerah vsesplošne mediatizacije, torej za bivanje v medijih, zunaj katerega je dejanskega življenja bolj malo, Tereze Vuk pa pač ni v tem klubu. V njenih klubih so prvenstveno ljudje na mesni dotik, slavni z zaslonov pa so le bežno omenjani, največkrat za potrebe nujno potrebnega sarkazma do obče plitkosti in neumnosti. Knjiga Zakaj ima moj hudič krila je zato bližje avtobiografiji, ki ne bi zgubila svoje privlačnosti, četudi bi bila protagonistka označena z drugim imenom kot personalna ali tretjeosebna. Se pravi v klasični razdelitvi pozicij med jazom in drugimi, kakršna je vzniknila v prvem modernem romanu z donkihotstvom. Po njem se pisci v svojih alter egih vidno cepijo na avtonomne norce, ki se jim meša od preobilja izmišljij, in na taiste, brez katerih ne more na pot nobena fikcija, da se lahko potovanje konča. Zatorej ni odveč, da je v romanu večkrat omenjena nuja pisanja, pretežno v navezi z imidžem, ki si ga je avtorica pridobila s svojimi blogi oziroma prvima knjigama Creepyatrija (2013) in Kolumniatrija (2016). Tereza Vuk na svoj način odganja raznolike vsiljivce z odločnostjo, češ 'dajte mi mir za pisat', ker se zaveda dobrobiti te sublimacije, pretvorbe sinaptičnih spreletov v družbeno čislano početje. In ker se tovrstna priznanja vrstijo, se bo morebiti kmalu pojavilo vprašanje o prevodu v katerega od obsežnejših jezikov. V tem primeru bi se zadeva morda nekoliko zapletla, kajti kar v pogovornem idiolektu deluje ne samo osvežilno provokativno, ampak besedilno dominanto, bi v prevodu najbrž izgubilo draž. Pretirano bi bilo reči, da kvaliteta tovrstnega slovstva stoji in pade z ljubljanščino, a če bi bil roman napisan v knjižnem jeziku, bi mogoče deloval samo kot eden med mnogimi, ki se ukvarjajo z iskanjem sebe med drugimi in drogami, vključno s covidom in njegovimi deliriji v neki blokovski soseski. Tako pa je v hudiču s krili ključen slog in slovenščina si zasluži čim več nonsensov, prilepljenih na čela svojih Butalcev, ter metafor v stilu črnohumornega 'wise crackinga', četudi se te neprevedljive v 'linguo franco'. K zapomnljivemu vtisu vsekakor veliko prispeva tudi duhovita prepirljivost, s katero Tereza Vuk odpira marsikateri problem in ga zaljša z brezmejnim bentenjem? Po naključni prosti asociaciji si je mogoče predstavljati, kako na primer s čezmejno hrvaško pisateljico Vedrano Rudan družno zaključujeta nacionalne mejne spore tako, da vse vpletene zdraharje pošiljata s tremi čistimi pikicami v njihovo lastno omejenost. Do ustvarjanja, ki se prepaja z mamili, je nekoliko zadržanosti lahko upravičene; ne v moralističnem smislu, ampak v povsem psihofizično preverljivem – istočasnost zadetosti, sredi katere naj bi se zadevale prave besede, je namreč idealno slepilo. Bukowski, ki se avtorici podtika pod nos, je mnoga pivska kolovratenja v sedanjikih popisoval mirno za nazaj, ko je relativno 'clean and sober' živel s svojo žensko, poslušal klasično glasbo in stavil na konjskih dirkah. In ne nazadnje je še naš največji romantik produkcijsko upadel, ko se je spravljal s svojo zasvojenostjo, saj zadnjih deset let ni napisal skoraj ničesar več pa še v zadnji pesniški briljanci ni mogel brez omembe dvignjenih kozarcev. Ranljivi vitalizem Tereze Vuk bo predvidoma na preizkušnji, ko bo svoj literarni zastavek kot mnogi, ki so se po premiernih uspešnicah znašli pred izzivom drugega izdelka, hotela potrditi z naslednjo odlično knjigo. Od kod torej zadovoljstvo v izpovedi, naslovljeni bolj z retoričnim kot vprašanjem za nadaljnjo razlago? Preprosto v predanosti prepričljivi pripovedi, sploh če se zraven posluša glasba, ki je vpeta v njena krila. Navsezadnje je ob izbornem rokenrolu fino brati pogovorne tekste in pisati svoje. S samosvojo sugestivno pisavo je Tereza Vuk roman Zakaj ima moj hudič krila vpisala med pomembno slovensko literaturo.
Piše Bojan Sedmak, bere Bernard Stramič. Založbino spletno oglaševanje romana Tereze Vuk Zakaj ima moj hudič krila se začne z uvodnim stavkom, da njegova avtorica nima življenjepisa. Glede na to, da prvoosebna pripovedovalka na tristo petdesetih straneh eksplicitno tke svojo preteklost, je trditev nekoliko nerodna. Več kot sedemdeset poglavij je namreč razporejenih v preverljive časovne in prostorske okvirje med odcepljeno in cepljeno domovino ter tujino s pretežno romanskim poreklom, iz analitičnega razporeda dogajanja pa je mogoče sintetično stkati koordinate pisateljičinega bivanja, vključno z implicitno rdečo nitjo kljubovanja običajnemu. Ta biografija sicer ne povezuje dejstev za kakšen hvalisavi 'circulus vitae', a potrjena izobrazba, na primer, je na bivanjski poti marsikdaj pač manj uporabna kot obvladovanje pol ducata tujih jezikov. Tereza Vuk se je rodila v prestolnici pred malodane pol stoletja v solidno situirano družino, ki pa od njenih najstniških turbulenc ob eksperimentiranju z drogami ni imela dovolj posluha za njeno posebnost. Staršema je parala živce s svojo neprilagojenostjo, ko sta jo v vzgojni dobri veri prenašala in prevažala od formalnih do življenjskih šol in jo začudena in nemočna postavljala iz stanovanja ter jo pošiljala na rehabilitacije v za to pripravne institucije. Besedilo posrečeno ne vsebuje pop psihologije o tem, kje so pravi nastavki neugnane odvisnosti od omamnih substanc in zakaj njene učinkovine ne ponehajo v zrelosti – tovrstne sledi bi najbrž vodile v protagonistkina najbolj zgodnja leta, o katerih pa avtorica ne razpreda dosti, čeprav sorodstvenim razmerjem posveča precej poglavij. Iz fragmentarnega razporeda motivov po čustveni globini izstopajo nasveti nečakinji, ob katerih ironizira zagledanost v genetske prirastke in s presunljivo šaljivostjo vplivnice brez otrok oživlja svoje mesto v familiji. Tamkajšnje zatrdline morda nazorno izpričujejo v celotnem besedilu ponavljajoči se stavki, kot so »objemi me, objemi me«, namenjeni večinoma fotru, kot ga dosledno imenuje. In poznejši nasprotni »ne me met rad, ne me met rad«, s katerimi v svojih prigodah odbija pribite nadležneže vseh sort. Takšnih se na njenih poteh po Portugalski in v Italiji, kjer použiva provizorične muke plačanih odvajalnih programov, pojavlja kar nekaj; med njimi tudi s partnerji, s katerimi kot nebrzdana dvajsetinvečletnica poskuša ohranjati svojo uporniško držo. In ko hkratnost nasprotujočih si čustev poskuša krmiliti s pospeški evforije, je tako akterki kot njenim sledilcem jasno, da ima naslovni hudič krila, ker je nenehno podkrepljen z hranili, kot so kokain, trava, tripi … Za dodatek ji med divjimi mentalnimi avtomatizmi nenehno prišepetava, naj laže, poleg tega pa jo uroči še z ljudskim rekom, da kdor laže, tudi krade. Ob izpadih, ki se jih sramuje, pisateljica večkrat izrecno pove, da ne more povedati vsega, čeprav je prav v iskreno povedanem privlačnost njenega pisanja. Odprto pušča ugibanje, ali so cenzurne blokade in etične pasti pri soočanju s seboj povezane z moškimi književni liki, s katerimi v romanu komunicira in opravlja s hitrostjo umetne inteligence. Najbrž bi podobno opravila tudi s tistimi pisci, ki v dandanašnjih aktualnih knjigah objavljajo izkušnje o tem, kako priti k sebi od delovne izgorelosti, pretiranih količin pira ali enigmatičnih ljubezenskih odnosov – slednje menda še najbolj zdravilno s hojo čez hribe in doline ter po žerjavici. Zdi se, da bi piska v tovrstnem besedovanju zabila v 'touch down' vsakogar, ki bi se je lotil z intelektualno domišljavostjo. Zakaj vročica iz knjižnega lonca à la Vuk uhaja izpod modne pokrovke avtofikcije? Zato ker gre v tej pretežno za avtorske performanse v razmerah vsesplošne mediatizacije, torej za bivanje v medijih, zunaj katerega je dejanskega življenja bolj malo, Tereze Vuk pa pač ni v tem klubu. V njenih klubih so prvenstveno ljudje na mesni dotik, slavni z zaslonov pa so le bežno omenjani, največkrat za potrebe nujno potrebnega sarkazma do obče plitkosti in neumnosti. Knjiga Zakaj ima moj hudič krila je zato bližje avtobiografiji, ki ne bi zgubila svoje privlačnosti, četudi bi bila protagonistka označena z drugim imenom kot personalna ali tretjeosebna. Se pravi v klasični razdelitvi pozicij med jazom in drugimi, kakršna je vzniknila v prvem modernem romanu z donkihotstvom. Po njem se pisci v svojih alter egih vidno cepijo na avtonomne norce, ki se jim meša od preobilja izmišljij, in na taiste, brez katerih ne more na pot nobena fikcija, da se lahko potovanje konča. Zatorej ni odveč, da je v romanu večkrat omenjena nuja pisanja, pretežno v navezi z imidžem, ki si ga je avtorica pridobila s svojimi blogi oziroma prvima knjigama Creepyatrija (2013) in Kolumniatrija (2016). Tereza Vuk na svoj način odganja raznolike vsiljivce z odločnostjo, češ 'dajte mi mir za pisat', ker se zaveda dobrobiti te sublimacije, pretvorbe sinaptičnih spreletov v družbeno čislano početje. In ker se tovrstna priznanja vrstijo, se bo morebiti kmalu pojavilo vprašanje o prevodu v katerega od obsežnejših jezikov. V tem primeru bi se zadeva morda nekoliko zapletla, kajti kar v pogovornem idiolektu deluje ne samo osvežilno provokativno, ampak besedilno dominanto, bi v prevodu najbrž izgubilo draž. Pretirano bi bilo reči, da kvaliteta tovrstnega slovstva stoji in pade z ljubljanščino, a če bi bil roman napisan v knjižnem jeziku, bi mogoče deloval samo kot eden med mnogimi, ki se ukvarjajo z iskanjem sebe med drugimi in drogami, vključno s covidom in njegovimi deliriji v neki blokovski soseski. Tako pa je v hudiču s krili ključen slog in slovenščina si zasluži čim več nonsensov, prilepljenih na čela svojih Butalcev, ter metafor v stilu črnohumornega 'wise crackinga', četudi se te neprevedljive v 'linguo franco'. K zapomnljivemu vtisu vsekakor veliko prispeva tudi duhovita prepirljivost, s katero Tereza Vuk odpira marsikateri problem in ga zaljša z brezmejnim bentenjem? Po naključni prosti asociaciji si je mogoče predstavljati, kako na primer s čezmejno hrvaško pisateljico Vedrano Rudan družno zaključujeta nacionalne mejne spore tako, da vse vpletene zdraharje pošiljata s tremi čistimi pikicami v njihovo lastno omejenost. Do ustvarjanja, ki se prepaja z mamili, je nekoliko zadržanosti lahko upravičene; ne v moralističnem smislu, ampak v povsem psihofizično preverljivem – istočasnost zadetosti, sredi katere naj bi se zadevale prave besede, je namreč idealno slepilo. Bukowski, ki se avtorici podtika pod nos, je mnoga pivska kolovratenja v sedanjikih popisoval mirno za nazaj, ko je relativno 'clean and sober' živel s svojo žensko, poslušal klasično glasbo in stavil na konjskih dirkah. In ne nazadnje je še naš največji romantik produkcijsko upadel, ko se je spravljal s svojo zasvojenostjo, saj zadnjih deset let ni napisal skoraj ničesar več pa še v zadnji pesniški briljanci ni mogel brez omembe dvignjenih kozarcev. Ranljivi vitalizem Tereze Vuk bo predvidoma na preizkušnji, ko bo svoj literarni zastavek kot mnogi, ki so se po premiernih uspešnicah znašli pred izzivom drugega izdelka, hotela potrditi z naslednjo odlično knjigo. Od kod torej zadovoljstvo v izpovedi, naslovljeni bolj z retoričnim kot vprašanjem za nadaljnjo razlago? Preprosto v predanosti prepričljivi pripovedi, sploh če se zraven posluša glasba, ki je vpeta v njena krila. Navsezadnje je ob izbornem rokenrolu fino brati pogovorne tekste in pisati svoje. S samosvojo sugestivno pisavo je Tereza Vuk roman Zakaj ima moj hudič krila vpisala med pomembno slovensko literaturo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Kakšna bo prihodnost dela v času, ki prihaja, ko bodo človeške roke in možgani odveč? Kaj bo v naših življenjih nadomestilo delo, če ga bomo lahko vedno manj prodali delodajalcem? S čim bodo v obdobju, ko bo delo prišlo iz mode, tisti, ki imajo moč, nadzorovali ljudi?
Kakšna bo prihodnost dela v času, ki prihaja, ko bodo človeške roke in možgani odveč? Kaj bo v naših življenjih nadomestilo delo, če ga bomo lahko vedno manj prodali delodajalcem? S čim bodo v obdobju, ko bo delo prišlo iz mode, tisti, ki imajo moč, nadzorovali ljudi?
Kako dostopna bo oskrba na domu, ki se bo z zakonom o dolgotrajni oskrbi uveljavila prihodnje leto? Jo bo sploh mogoče zagotoviti, če je že danes pomoč na domu zaradi pomanjkanja kadra precej skromna, čakalne vrste pa so dolge? Kakšen bo vstopni prag, kdo bo do oskrbe upravičen in kaj bo z ljudmi, ki tega ne bodo dosegli ? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Mateja Nagode - (vd direktorice) Ministrstvo za solidarno prihodnost, Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo Barbara Kobal Tomc- direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo Liljana Batič- direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Bojan Kranjc, direktor koncesijskih domov Deos,
Kako dostopna bo oskrba na domu, ki se bo z zakonom o dolgotrajni oskrbi uveljavila prihodnje leto? Jo bo sploh mogoče zagotoviti, če je že danes pomoč na domu zaradi pomanjkanja kadra precej skromna, čakalne vrste pa so dolge? Kakšen bo vstopni prag, kdo bo do oskrbe upravičen in kaj bo z ljudmi, ki tega ne bodo dosegli ? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Mateja Nagode - (vd direktorice) Ministrstvo za solidarno prihodnost, Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo Barbara Kobal Tomc- direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo Liljana Batič- direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Bojan Kranjc, direktor koncesijskih domov Deos,
V sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Maribor spodbujajo pozitivno naravnanost in iščemo letošnjo Podjetno pozitivo! Pred končno podelitvijo smo gostili lansko zmagovalko Gordano Jezernik, predsednika zbornice Marka Gorjaka in direktorico Leonido Polajnar.
V sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Maribor spodbujajo pozitivno naravnanost in iščemo letošnjo Podjetno pozitivo! Pred končno podelitvijo smo gostili lansko zmagovalko Gordano Jezernik, predsednika zbornice Marka Gorjaka in direktorico Leonido Polajnar.
V zadnjih tednih ameriške medije polnijo vesti o študentskih protestih v podporo Palestini, ki so zajeli več deset ameriških univerz. V volilnem letu, ki letos čaka ameriške državljane, bo, kot kaže, odziv na dogajanje v Gazi ena tistih tem, ki bo pri volivcih prevesila tehtnico. O odmevnosti izjave svetovalca za nacionalno varnost, v kateri je zanikal genocid v Gazi, ter o pomoči Ukrajini, sojenju nekdanjemu predsedniku Trumpu in priseljenski zakonodaji z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
V zadnjih tednih ameriške medije polnijo vesti o študentskih protestih v podporo Palestini, ki so zajeli več deset ameriških univerz. V volilnem letu, ki letos čaka ameriške državljane, bo, kot kaže, odziv na dogajanje v Gazi ena tistih tem, ki bo pri volivcih prevesila tehtnico. O odmevnosti izjave svetovalca za nacionalno varnost, v kateri je zanikal genocid v Gazi, ter o pomoči Ukrajini, sojenju nekdanjemu predsedniku Trumpu in priseljenski zakonodaji z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
… je z deklico tudi takrat, ko je sama … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
… je z deklico tudi takrat, ko je sama … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Lili Simon je 19-letna violinistka iz Budimpešte. Madžarsko ima rada, a ni preveč zadovoljna z vzdušjem v državi. Želi si sprememb, odpravlja se na študij v tujino, a bi se rada vrnila v domovino in kaj konkretnega spremenila. Na evropskih volitvah bo sploh prvič imela volilno pravico. Verjame v aktivno državljanstvo.
Lili Simon je 19-letna violinistka iz Budimpešte. Madžarsko ima rada, a ni preveč zadovoljna z vzdušjem v državi. Želi si sprememb, odpravlja se na študij v tujino, a bi se rada vrnila v domovino in kaj konkretnega spremenila. Na evropskih volitvah bo sploh prvič imela volilno pravico. Verjame v aktivno državljanstvo.
Skupina Prizma, ki je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno, letos praznuje 50 let. Legendarna zasedba, ki je na domačih festivalih osvojila številne nagrade in prva mesta, je prvič nastopila v Divači ob dnevu mladosti, 25. maja 1974. Ob letošnji okrogli obletnici se vračajo prav tja, v Divačo. Koncert, ki ga bo neposredno prenašal tudi Radio Koper, sta napovedala člana zasedbe Franci Čelhar in Ladi Mljač.
Skupina Prizma, ki je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno, letos praznuje 50 let. Legendarna zasedba, ki je na domačih festivalih osvojila številne nagrade in prva mesta, je prvič nastopila v Divači ob dnevu mladosti, 25. maja 1974. Ob letošnji okrogli obletnici se vračajo prav tja, v Divačo. Koncert, ki ga bo neposredno prenašal tudi Radio Koper, sta napovedala člana zasedbe Franci Čelhar in Ladi Mljač.
Vanjo bosta del dejavnosti preselila zdravstveni in zobozdravstveni dom. V celoti se bosta iz sedanjih najetih prostorov preselila Center za pomoč na domu in uprava Vrtca Nova Gorica. V oddaji tudi o tem: - Na koprskem sodišču zaključek zgodbe o goljufiji Cimosa z evropskim denarjem. - Pripravlja se evidenca o zaporah na cestah, pripomogla naj bi k zmanjšanju zastojev. - V Tolminu srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije.
Vanjo bosta del dejavnosti preselila zdravstveni in zobozdravstveni dom. V celoti se bosta iz sedanjih najetih prostorov preselila Center za pomoč na domu in uprava Vrtca Nova Gorica. V oddaji tudi o tem: - Na koprskem sodišču zaključek zgodbe o goljufiji Cimosa z evropskim denarjem. - Pripravlja se evidenca o zaporah na cestah, pripomogla naj bi k zmanjšanju zastojev. - V Tolminu srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije.
Dobri trije tedni so do Evropskih volitev in na našem programu – tako kot smo to storili spomladi 2019, tik pred takratnimi evropskimi volitvami – vnovič pripravljamo serijo oddaj, naslovljenih ABC EU. V njih se bodo Špela Novak, Matjaž Trošt in Luka Robida lotevali izbranih tematik, povezanih z Evropsko unijo, tako kot so to storili že več kot 100krat doslej, o čemer se lahko na lastna ušesa prepričate na naših spletnih straneh in v vaših aplikacijah za podkaste. V prihodnjih tednih pa boste slišali še natanko 710 epizod manj, kot bo izvoljenih poslank in poslancev prihodnjega sklica Evropskega parlamenta. V družbo vas tokrat vabi Luka Robida z gostom. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dobri trije tedni so do Evropskih volitev in na našem programu – tako kot smo to storili spomladi 2019, tik pred takratnimi evropskimi volitvami – vnovič pripravljamo serijo oddaj, naslovljenih ABC EU. V njih se bodo Špela Novak, Matjaž Trošt in Luka Robida lotevali izbranih tematik, povezanih z Evropsko unijo, tako kot so to storili že več kot 100krat doslej, o čemer se lahko na lastna ušesa prepričate na naših spletnih straneh in v vaših aplikacijah za podkaste. V prihodnjih tednih pa boste slišali še natanko 710 epizod manj, kot bo izvoljenih poslank in poslancev prihodnjega sklica Evropskega parlamenta. V družbo vas tokrat vabi Luka Robida z gostom. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Vlada je začela postopke za priznanje Palestine. Njihov zaključek naj bi bil sicer odvisen od napredka in reform na palestinski strani, v vsakem primeru pa bo vlada poslala predlog v presojo parlamentu do 13-ega junija. Po besedah premierja Roberta Goloba Slovenija s to potezo zasleduje predvsem miroljubne cilje. Drugi poudarki oddaje: - V Novi Gorici zvečer državna proslava ob 20-letnici slovenskega članstva v Evropski uniji - Začetek kampanje za evropske volitve, jutri zadnji dan za vložitev kandidatnih list - V Centru varne vožnje izbrali najboljša mlada voznika pri nas
Vlada je začela postopke za priznanje Palestine. Njihov zaključek naj bi bil sicer odvisen od napredka in reform na palestinski strani, v vsakem primeru pa bo vlada poslala predlog v presojo parlamentu do 13-ega junija. Po besedah premierja Roberta Goloba Slovenija s to potezo zasleduje predvsem miroljubne cilje. Drugi poudarki oddaje: - V Novi Gorici zvečer državna proslava ob 20-letnici slovenskega članstva v Evropski uniji - Začetek kampanje za evropske volitve, jutri zadnji dan za vložitev kandidatnih list - V Centru varne vožnje izbrali najboljša mlada voznika pri nas
Več kot deset let so stare obljube in napovedi o skorajšnjem odprtju karting steze v Kopru. Zdaj pa gre očitno zares. Stezo in površine med avtobusno postajo in hitro cesto je od podjetja Grafist najelo podjetje Prokarting. Njegov prvi mož Vladimir Stankovič, poznan v avto-moto športu doma in v tujini, bo pri upravljanju in trženju sodeloval z Vladom Krivcem, poznavalcem avto-moto scene.
Več kot deset let so stare obljube in napovedi o skorajšnjem odprtju karting steze v Kopru. Zdaj pa gre očitno zares. Stezo in površine med avtobusno postajo in hitro cesto je od podjetja Grafist najelo podjetje Prokarting. Njegov prvi mož Vladimir Stankovič, poznan v avto-moto športu doma in v tujini, bo pri upravljanju in trženju sodeloval z Vladom Krivcem, poznavalcem avto-moto scene.
V Evropski uniji so začela veljati nova pravila za zaščito novinarjev in medijev, med njimi tudi akt o svobodi medijev, ki naj bi novinarje zaščitil pred pritiski, državljanom EU pa omogočil dostop do neodvisnih medijskih vsebin. Evropska komisija je akt pripravila tudi zaradi razmer na medijskem področju v Sloveniji. Novinarji in mediji pa se poleg političnih pritiskov soočajo tudi s številnimi drugimi težavami.
V Evropski uniji so začela veljati nova pravila za zaščito novinarjev in medijev, med njimi tudi akt o svobodi medijev, ki naj bi novinarje zaščitil pred pritiski, državljanom EU pa omogočil dostop do neodvisnih medijskih vsebin. Evropska komisija je akt pripravila tudi zaradi razmer na medijskem področju v Sloveniji. Novinarji in mediji pa se poleg političnih pritiskov soočajo tudi s številnimi drugimi težavami.
Evropsko sodišče ni uslišalo tožb slovenskih ribičev proti Hrvaški, ki je izdajala kazni za ribarjenje v spornih obmejnih vodah. Kot pravijo sodniki, za odločanje o veljavnosti in učinkih arbitraže niso pristojni. Odločitev je negativno presenetila tudi vlado, ki je ribičem obljubila polno podoporo. V oddaji tudi o tem: - Vlada sprejela večmiljardni program za odpravo posledic ujm - Slovaški premier pri zavesti, 71-letni strelec ovaden - Putin in Ši na Kitajskem potrdila strateško partnerstvo
Evropsko sodišče ni uslišalo tožb slovenskih ribičev proti Hrvaški, ki je izdajala kazni za ribarjenje v spornih obmejnih vodah. Kot pravijo sodniki, za odločanje o veljavnosti in učinkih arbitraže niso pristojni. Odločitev je negativno presenetila tudi vlado, ki je ribičem obljubila polno podoporo. V oddaji tudi o tem: - Vlada sprejela večmiljardni program za odpravo posledic ujm - Slovaški premier pri zavesti, 71-letni strelec ovaden - Putin in Ši na Kitajskem potrdila strateško partnerstvo
Drugi poudarki oddaje: - Tri zgornjegorenjske občine so se dogovorile za skupno prijavo na razpisu za sofinanciranje sončnih elektrarn na javnih stavbah. - Mariborska Snaga je lani ustvarila za 405 tisoč evrov dobička. Cen odvoza odpadkov letos ne bodo spreminjali. - Občina Ankaran je na drugem, ponovljenem razpisu uspela dobiti najemnika za dva lokala ob plaži. - Ljutomerski gimnazijci bodo tudi letošnje šolsko leto končali s tradicionalnim kulturnim maratonom.
Drugi poudarki oddaje: - Tri zgornjegorenjske občine so se dogovorile za skupno prijavo na razpisu za sofinanciranje sončnih elektrarn na javnih stavbah. - Mariborska Snaga je lani ustvarila za 405 tisoč evrov dobička. Cen odvoza odpadkov letos ne bodo spreminjali. - Občina Ankaran je na drugem, ponovljenem razpisu uspela dobiti najemnika za dva lokala ob plaži. - Ljutomerski gimnazijci bodo tudi letošnje šolsko leto končali s tradicionalnim kulturnim maratonom.
Živa Ploj Peršuh je muzikologinja in ena naših najbolj nadarjenih, priznanih in vsestranskih dirigentk. Je ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega mladinskega orkestra (SMO), s katerim bo nastopila na 7. Zimskem festivalu Ljubljana.
Živa Ploj Peršuh je muzikologinja in ena naših najbolj nadarjenih, priznanih in vsestranskih dirigentk. Je ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega mladinskega orkestra (SMO), s katerim bo nastopila na 7. Zimskem festivalu Ljubljana.
Šolski sindikat Sviz popoldne pred vlado pripravlja protestni shod zaradi zadnjega predloga sprememb plačnega sistema. Kot pravijo šolniki, predlog jemlje smisel strokovnim nazivom v šolstvu, kjer vse manjšemu kadrovskemu bazenu že tako primanjkuje motivacije. Je še en javni sistem na pragu zloma? Miranda Bratkič se bo o kadrih v šolstvu pogovarjala s predsednikom Združenja ravnateljev Gregorjem Pečanom.
Šolski sindikat Sviz popoldne pred vlado pripravlja protestni shod zaradi zadnjega predloga sprememb plačnega sistema. Kot pravijo šolniki, predlog jemlje smisel strokovnim nazivom v šolstvu, kjer vse manjšemu kadrovskemu bazenu že tako primanjkuje motivacije. Je še en javni sistem na pragu zloma? Miranda Bratkič se bo o kadrih v šolstvu pogovarjala s predsednikom Združenja ravnateljev Gregorjem Pečanom.
Koledar enodnevnih kolesarskih klasik na najvišji ravni je prej kot ne končan. Zaključek na preizkušnji Liege – Bastogne – Liege je po dveh letih znova dobil Tadej Pogačar, ki se bo na začetku maja prvič podal na dirko Po Italiji.
Koledar enodnevnih kolesarskih klasik na najvišji ravni je prej kot ne končan. Zaključek na preizkušnji Liege – Bastogne – Liege je po dveh letih znova dobil Tadej Pogačar, ki se bo na začetku maja prvič podal na dirko Po Italiji.
Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.
Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.
Tokratna oddaja AriZONA, spoznavni večer z zasedbo Hamlet Express. Fantom Svobode je šesti album zanimive in ustvarjalne druščine, ki ji načeluje Andraž Polič. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
Tokratna oddaja AriZONA, spoznavni večer z zasedbo Hamlet Express. Fantom Svobode je šesti album zanimive in ustvarjalne druščine, ki ji načeluje Andraž Polič. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
V današnjo oddajo Radio GaGa - nova generacija, je predsednik vlade Robert Golob poslal šefa poslanske skupine Svoboda Boruta Sajovica in novo ministrico za socialne medije Latoyo, ki bo predstavila nove projekte vlade na internetu, OnlyFans računu in številki 090 - vroči Golob. Pogledali bomo kdo in kaj je ta teden vse odstopilo in ali je Jan Plestenjak novi obraz v slovenskem prostoru. V živo se bomo oglasili s kmetijskih protestov, saj bodo mesto zasegli nitkarji. Tam bosta Marjan Šarec in Miro Serpentinšek. V oddajo se bo s terena javljal Tomo Križnar, ki skupaj z migranti po Sloveniji išče prostor za azilni dom. Vse to in še prigode osla Rožmarina iz sveta kriptovalut v tokratni oddaji na Prvem.
V današnjo oddajo Radio GaGa - nova generacija, je predsednik vlade Robert Golob poslal šefa poslanske skupine Svoboda Boruta Sajovica in novo ministrico za socialne medije Latoyo, ki bo predstavila nove projekte vlade na internetu, OnlyFans računu in številki 090 - vroči Golob. Pogledali bomo kdo in kaj je ta teden vse odstopilo in ali je Jan Plestenjak novi obraz v slovenskem prostoru. V živo se bomo oglasili s kmetijskih protestov, saj bodo mesto zasegli nitkarji. Tam bosta Marjan Šarec in Miro Serpentinšek. V oddajo se bo s terena javljal Tomo Križnar, ki skupaj z migranti po Sloveniji išče prostor za azilni dom. Vse to in še prigode osla Rožmarina iz sveta kriptovalut v tokratni oddaji na Prvem.
Izbrana skladba: Faraoni – Tu je moj dom Glasbeni predlogi so bili: Tomaž Domicelj- Vem, da danes bo srečen dan Prizma- Pogum Faraoni – Tu je moj dom
Izbrana skladba: Faraoni – Tu je moj dom Glasbeni predlogi so bili: Tomaž Domicelj- Vem, da danes bo srečen dan Prizma- Pogum Faraoni – Tu je moj dom
Na Osnovni šoli Dutovlje se bo v sklopu Dneva šole danes odvijal "Dan poklicev". Na šoli bodo potekale različne delavnice o poklicih, medse so povabili različne strokovnjake, ki bodo šolarjem predstavili različne poklice. V Dutovljah bo z reportažnim vozilom tudi Radio Koper od koder se nam oglaša Mateja Grebenjak.
Na Osnovni šoli Dutovlje se bo v sklopu Dneva šole danes odvijal "Dan poklicev". Na šoli bodo potekale različne delavnice o poklicih, medse so povabili različne strokovnjake, ki bodo šolarjem predstavili različne poklice. V Dutovljah bo z reportažnim vozilom tudi Radio Koper od koder se nam oglaša Mateja Grebenjak.
Za Hrvaško je teden volilnih in povolilnih dogajanj, ki pa še niso prinesla jasne slike o bodoči vladi. V pogajanja o možni novi hrvaški koalicijski vladi se je vmešalo tudi ustavno sodišče. Po drugi strani nekateri tuji mediji vse glasneje omenjajo prav hrvaškega premierja Plenkovića kot možnega kandidata za predsednika Evropske komisije. Pa še pogled na evrovizijske stavnice. Hrvaška pesem Rim Tim Tagi Dim je bila dolgo časa na prvem mestu.
Za Hrvaško je teden volilnih in povolilnih dogajanj, ki pa še niso prinesla jasne slike o bodoči vladi. V pogajanja o možni novi hrvaški koalicijski vladi se je vmešalo tudi ustavno sodišče. Po drugi strani nekateri tuji mediji vse glasneje omenjajo prav hrvaškega premierja Plenkovića kot možnega kandidata za predsednika Evropske komisije. Pa še pogled na evrovizijske stavnice. Hrvaška pesem Rim Tim Tagi Dim je bila dolgo časa na prvem mestu.
Po slovenskem izgonu ruskega diplomata je vzajemno odločitev dopoldne sprejela Rusija in uslužbenca našega veleposlaništva v Moskvi označila za nezaželeno osebo. Rusko zunanje ministrstvo je odgovornost za poslabšanje dvostranskih odnosov v celoti pripisalo Sloveniji. V oddaji tudi: - Ameriški obveščevalci izrazili bojazen, da je večina talcev v Hamasovem ujetništvu mrtvih - Spravno delovanje Pahorja in Matterelle ob stoletnici tržaške univerze počastili s podelitvama častnih doktoratov - 10 tisoč prenosnih računalnikov za socialno šibke bo vendarle uporabljenih
Po slovenskem izgonu ruskega diplomata je vzajemno odločitev dopoldne sprejela Rusija in uslužbenca našega veleposlaništva v Moskvi označila za nezaželeno osebo. Rusko zunanje ministrstvo je odgovornost za poslabšanje dvostranskih odnosov v celoti pripisalo Sloveniji. V oddaji tudi: - Ameriški obveščevalci izrazili bojazen, da je večina talcev v Hamasovem ujetništvu mrtvih - Spravno delovanje Pahorja in Matterelle ob stoletnici tržaške univerze počastili s podelitvama častnih doktoratov - 10 tisoč prenosnih računalnikov za socialno šibke bo vendarle uporabljenih
Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.
Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Pet let je minilo od požara, ki je poškodoval znamenito pariško katedralo Notre-Dame. V francoski prestolnici obljubljajo, da bo do poletnega odprtja olimpijskih iger v Parizu obnovljena. Kako spremljajo obnovo Francozi, Parižani, in kdaj naj bi bila obnova končana, bomo izvedeli neposredno od njih. Kulturnica, prevajalka in kulturna mediatorka na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu, Liza Japelj Carone, poudarja, da vsi že težko pričakujejo odprtje ene najpomembnejših zgradb v državi.
Pet let je minilo od požara, ki je poškodoval znamenito pariško katedralo Notre-Dame. V francoski prestolnici obljubljajo, da bo do poletnega odprtja olimpijskih iger v Parizu obnovljena. Kako spremljajo obnovo Francozi, Parižani, in kdaj naj bi bila obnova končana, bomo izvedeli neposredno od njih. Kulturnica, prevajalka in kulturna mediatorka na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu, Liza Japelj Carone, poudarja, da vsi že težko pričakujejo odprtje ene najpomembnejših zgradb v državi.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo letos za subvencioniranje električnih koles namenilo 4 milijone evrov. Subvencije naj bi bile na voljo že junija, pri čemer bo država prispevala 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Številni projekt ministrstva pozdravljajo, se pa ob njem pojavljajo tudi vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Andrej Klemenc, ustanovni član ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Povabilo za sodelovanje v oddaji smo najprej posredovali pristojnemu ministrstvu, ki pa je sporočilo, da za pripravo na pogovor o tej temi potrebuje mesec dni. FOTO: Pixabay
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo letos za subvencioniranje električnih koles namenilo 4 milijone evrov. Subvencije naj bi bile na voljo že junija, pri čemer bo država prispevala 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Številni projekt ministrstva pozdravljajo, se pa ob njem pojavljajo tudi vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Andrej Klemenc, ustanovni član ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Povabilo za sodelovanje v oddaji smo najprej posredovali pristojnemu ministrstvu, ki pa je sporočilo, da za pripravo na pogovor o tej temi potrebuje mesec dni. FOTO: Pixabay
Rotary klub Maribor Lent v soboto, 13. aprila 2024, obeležuje svojih prvih 15 let. V teh letih so bili izvedeni številni projekti, ki so postali tradicionalni. Podrobneje bomo spregovorili o dobrodelnosti v prvih 15 letih z Ido Baš, našo nekdanjo dolgoletno sodelavko, in dobitnico kristalnega mikrofona in nekaj več pozornosti namenili tudi dobrodelnemu projektu Rotarijski pisker. Več v Izluščeno v ponedeljek 8. aprila med 9. in 10. uro.
Rotary klub Maribor Lent v soboto, 13. aprila 2024, obeležuje svojih prvih 15 let. V teh letih so bili izvedeni številni projekti, ki so postali tradicionalni. Podrobneje bomo spregovorili o dobrodelnosti v prvih 15 letih z Ido Baš, našo nekdanjo dolgoletno sodelavko, in dobitnico kristalnega mikrofona in nekaj več pozornosti namenili tudi dobrodelnemu projektu Rotarijski pisker. Več v Izluščeno v ponedeljek 8. aprila med 9. in 10. uro.
Na odru Male drame v Ljubljani je bila sinoči še zadnja premiera pred prenovo celotne Drame. In prav za na konec ere, povezane s staro gledališko hišo, je bil gledališki dogodek toliko bolj pomenljiv. Te igre bo konec je namreč naslov igre, ki jo je napisal in režiral Matjaž Zupančič, eden osrednjih slovenskih dramatikov, besedilo je bilo lani nominirano za Grumovo nagrado, sinoči krstno uprizorjeno. Dramaturginja je bila Darja Dominkuš, nastopilo je sedem igralcev ljubljanske Drame in gostja Marijana Brecelj. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Darja Dominkuš Lektor Arko Scenografinja Janja Korun Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Oblikovalka giba Sinja Ožbolt Glasbeni opremljevalec in oblikovalec zvoka Vanja Novak Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa Luka Kavčič Oblikovalka maske Andrea Schmidt IGRAJO Barbara Cerar Branko Šturbej Janez Škof Saša Mihelčič Valter Dragan Boris Mihalj Saša Tabaković Marijana Brecelj k. g.
Na odru Male drame v Ljubljani je bila sinoči še zadnja premiera pred prenovo celotne Drame. In prav za na konec ere, povezane s staro gledališko hišo, je bil gledališki dogodek toliko bolj pomenljiv. Te igre bo konec je namreč naslov igre, ki jo je napisal in režiral Matjaž Zupančič, eden osrednjih slovenskih dramatikov, besedilo je bilo lani nominirano za Grumovo nagrado, sinoči krstno uprizorjeno. Dramaturginja je bila Darja Dominkuš, nastopilo je sedem igralcev ljubljanske Drame in gostja Marijana Brecelj. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Darja Dominkuš Lektor Arko Scenografinja Janja Korun Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Oblikovalka giba Sinja Ožbolt Glasbeni opremljevalec in oblikovalec zvoka Vanja Novak Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa Luka Kavčič Oblikovalka maske Andrea Schmidt IGRAJO Barbara Cerar Branko Šturbej Janez Škof Saša Mihelčič Valter Dragan Boris Mihalj Saša Tabaković Marijana Brecelj k. g.
Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.
Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.
V skladu z napovedmi je današnji torek prinesel ohladitev in tudi sneg, ki je marsikje po državi dosegel nižine. V Iran trdijo, da so po sobotnem napadu na Izrael proti širitvi nasilja, iz Izraela pa sporočajo, da bodo na napad prej ali slej ustrezno odgovorili. Evropska unija pa bo razširila sankcije proti Teheranu, povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
V skladu z napovedmi je današnji torek prinesel ohladitev in tudi sneg, ki je marsikje po državi dosegel nižine. V Iran trdijo, da so po sobotnem napadu na Izrael proti širitvi nasilja, iz Izraela pa sporočajo, da bodo na napad prej ali slej ustrezno odgovorili. Evropska unija pa bo razširila sankcije proti Teheranu, povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Izhodišča za pokojinsko reformo so pripravljena, sporočajo iz vlade. Podrobnosti bodo najprej predstavili socialnim partnerjem. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem dejal, da se delovna doba v luči pokojninske reforme ne bo spreminjala. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor o datumu posvetovalnih referendumov. Izvedbi hkrati z evropskimi volitvami se obeta zadostna podpora, ZA tudi Levica. - Slovenija zaradi izjav srbskega predsednika Vučića, da se ne ve, kdo je odvratnejši, Slovenci ali kdo drug, na zagovor poklicala srbskega odpravnika poslov. - Amnesty International svari pred spodkopavanjem mednarodnega prava človekovih pravic. Kot očiten primer navaja izraelsko nespoštovanje v Gazi.
Izhodišča za pokojinsko reformo so pripravljena, sporočajo iz vlade. Podrobnosti bodo najprej predstavili socialnim partnerjem. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem dejal, da se delovna doba v luči pokojninske reforme ne bo spreminjala. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor o datumu posvetovalnih referendumov. Izvedbi hkrati z evropskimi volitvami se obeta zadostna podpora, ZA tudi Levica. - Slovenija zaradi izjav srbskega predsednika Vučića, da se ne ve, kdo je odvratnejši, Slovenci ali kdo drug, na zagovor poklicala srbskega odpravnika poslov. - Amnesty International svari pred spodkopavanjem mednarodnega prava človekovih pravic. Kot očiten primer navaja izraelsko nespoštovanje v Gazi.
Napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu so optimistične. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je napoved izboljšala za Združene države in Kitajsko, nekoliko znižala pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. Druge teme: - Ameriški predsednik Biden podprl pravico do propalestinskih protestov in vladavino prava. - V Bruslju opozarjajo, da Gruzija ogroža svojo evropsko pot. - Slovo novinarke in publicistke Mance Košir.
Napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu so optimistične. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je napoved izboljšala za Združene države in Kitajsko, nekoliko znižala pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. Druge teme: - Ameriški predsednik Biden podprl pravico do propalestinskih protestov in vladavino prava. - V Bruslju opozarjajo, da Gruzija ogroža svojo evropsko pot. - Slovo novinarke in publicistke Mance Košir.
Zaposleni na 55-ih upravnih enotah po državi bodo danes izvedli že deveto stavkovno sredo. Njihove naloge bodo omejene na nujne zadeve. Ker napredka v stavkovnih pogajanjih ni, več kot polovica upravnih enot od prihodnje srede napoveduje zaostrovanje stavke. Na Ministrstvu za javno upravo se na to odzivajo z razširitvijo seznama nujnih nalog. V oddaji tudi: - Po Hamasu tudi Izrael privolil v nadaljevanje pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi. - Raiven se bo z Veroniko predstavila še v sobotnem finalu izbora za pesem Evrovizije. - Prva finalistka nogometne lige prvakov je Borussia iz Dortmunda, ki je izločila Paris Saint-Germain.
Zaposleni na 55-ih upravnih enotah po državi bodo danes izvedli že deveto stavkovno sredo. Njihove naloge bodo omejene na nujne zadeve. Ker napredka v stavkovnih pogajanjih ni, več kot polovica upravnih enot od prihodnje srede napoveduje zaostrovanje stavke. Na Ministrstvu za javno upravo se na to odzivajo z razširitvijo seznama nujnih nalog. V oddaji tudi: - Po Hamasu tudi Izrael privolil v nadaljevanje pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi. - Raiven se bo z Veroniko predstavila še v sobotnem finalu izbora za pesem Evrovizije. - Prva finalistka nogometne lige prvakov je Borussia iz Dortmunda, ki je izločila Paris Saint-Germain.
Začenja se kampanja vnosa zbirnih vlog za kmetijske subvencije v letošnjem letu. Obdobje vnosa se bo končalo 10-ega julija. Začetek kampanje je zamaknilo dolgotrajno usklajevanje uredb zanjo. Vlada jih je tik pred sprejetjem prejšnji teden spremenila in zmanjšala omejitve pri kmetovanju. V oddaji tudi o tem: - Letos ureditev treh zalivov ob jezeru na Mostu na Soči, do prihodnje sezone tudi plovbni režim. - Kamnitega spalca bosanskega pesnika Maka Dizdarja v sloveščino prvič celovito prevedla Ines Cergol - Mladi jadralci se v Izoli merijo na evropskem prvenstvu razreda ILCA 4
Začenja se kampanja vnosa zbirnih vlog za kmetijske subvencije v letošnjem letu. Obdobje vnosa se bo končalo 10-ega julija. Začetek kampanje je zamaknilo dolgotrajno usklajevanje uredb zanjo. Vlada jih je tik pred sprejetjem prejšnji teden spremenila in zmanjšala omejitve pri kmetovanju. V oddaji tudi o tem: - Letos ureditev treh zalivov ob jezeru na Mostu na Soči, do prihodnje sezone tudi plovbni režim. - Kamnitega spalca bosanskega pesnika Maka Dizdarja v sloveščino prvič celovito prevedla Ines Cergol - Mladi jadralci se v Izoli merijo na evropskem prvenstvu razreda ILCA 4
V deseti epizodi Radia Ga Ga - nova generacija, vas bosta pozdravila stari in nova bivša predsednika stranke SD, Borut in Tanja, ki se vsak po svoje soočata s prihajajočim volilnim kongresom stranke. Župan Janković bo predstavil novo navijaško skupino "Green Drekon's", ki bo s svojimi aktivnostmi skrbela za promocijo Kanala C0, fantom pa se je pridružil tudi Pero Lovšin. Vesna Milek bo v studiu gostila Zvezdano, s katero bosta odprli vprašanje kvot, predstavili pa bomo tudi novo linijo delovnih zvezkov "Naučimo se vladati" 1 in 2 Roberta Goloba. Nova duhovna misel, osel Rožmarin, Uroš Slak in še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.
V deseti epizodi Radia Ga Ga - nova generacija, vas bosta pozdravila stari in nova bivša predsednika stranke SD, Borut in Tanja, ki se vsak po svoje soočata s prihajajočim volilnim kongresom stranke. Župan Janković bo predstavil novo navijaško skupino "Green Drekon's", ki bo s svojimi aktivnostmi skrbela za promocijo Kanala C0, fantom pa se je pridružil tudi Pero Lovšin. Vesna Milek bo v studiu gostila Zvezdano, s katero bosta odprli vprašanje kvot, predstavili pa bomo tudi novo linijo delovnih zvezkov "Naučimo se vladati" 1 in 2 Roberta Goloba. Nova duhovna misel, osel Rožmarin, Uroš Slak in še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Do poletja bodo v občini Ilirska Bistrica obnovili še tri odseke ceste med vasjo Koritnice in Mašunom. Gre za težko pričakovano obnovo 4400 metrov cestišča, ki je v zelo slabem stanju. Obnova bo olajšala življenje prebivalcev na območju, obenem pa bo velika pridobitev za razvoj turizma na Mašunu. Ostali poudarki oddaje: - V Postojnski jami obeležili 200-letnico jamske vodniške službe. - Izolska bolnišnica je prejela novo grelno reanimacijsko posteljico. - Kajtar Toni Vodišek je najboljši jadralec lanskega leta.
Do poletja bodo v občini Ilirska Bistrica obnovili še tri odseke ceste med vasjo Koritnice in Mašunom. Gre za težko pričakovano obnovo 4400 metrov cestišča, ki je v zelo slabem stanju. Obnova bo olajšala življenje prebivalcev na območju, obenem pa bo velika pridobitev za razvoj turizma na Mašunu. Ostali poudarki oddaje: - V Postojnski jami obeležili 200-letnico jamske vodniške službe. - Izolska bolnišnica je prejela novo grelno reanimacijsko posteljico. - Kajtar Toni Vodišek je najboljši jadralec lanskega leta.
Bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi sploh dostopne? Prve pravice do oskrbovalca družinskega člana še vedno ni možno uveljaviti, ker informacijski sistem še ne deluje. Kaj bo torej z ostalimi pravicami, denimo z oskrbo na domu ali institucionalno oskrbo, če mreža še ni vzpostavljena, pomanjkanje kadrov pa je zaskrbljujoče? Se sistem razkraja, namesto da bi dobili več? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti za socialno delo Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov
Bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi sploh dostopne? Prve pravice do oskrbovalca družinskega člana še vedno ni možno uveljaviti, ker informacijski sistem še ne deluje. Kaj bo torej z ostalimi pravicami, denimo z oskrbo na domu ali institucionalno oskrbo, če mreža še ni vzpostavljena, pomanjkanje kadrov pa je zaskrbljujoče? Se sistem razkraja, namesto da bi dobili več? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti za socialno delo Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Se vam zdi, spoštovani poslušalci in poslušalke, da vas kaj posebnega vleče v današnji dan? Kako bi si iskreno zaželeli dobro jutro, če bi bil dan pred nami popolnoma prazen in nas ne bi nič vleklo vanj? Kolone, ki se vsako jutro vijejo proti službam in šolam, same po sebi ne govorijo o tem, da res čutimo, kako nas kakšno delo kliče. Pogosto že v ponedeljek vzdihujemo in si dopovedujemo, da bo kmalu petek in potem bomo spet lahko zadihali. Če se po jutru dan pozna, je prav, da pomislimo tudi na svoje delo. Končno v njem preživimo večino svojega življenja. Včasih so se ljudje veliko bolj poistovetili s svojim delom in bili ponosni na svoj poklic. Danes ob vprašanju, ko se s kom prvič spoznavamo, res da še vedno vprašamo po službi. A ob prvem odgovoru hitro dodamo vprašanje, koliko ob tem zasluži. Poklic je v prvi vrsti postal vir preživetja, zagotavljanja sredstev, manj pa dokazovanje in potrjevanje sebe. Če že to je, mora prihajati poklicanost iz nas samih. Delali bi tisto, v čemer se dobro počutimo. Vendar v sami besedi poklicanost je vključen pomen, da nas kdo kliče. Bog je bil nekoč pogost krivec za tak poklic. Človek se je čutil od Boga poklican, da opravlja tako ali drugačno delo. Sodobna družba veliko bolj poudarja poklicanost, ki izhaja iz zadovoljevanja svojih potreb. Vendar raziskave vse bolj kažejo, da je človek v svojem poklicu veliko bolj zadovoljen, če čuti, da ga kdo kliče, potrebuje. Predstavljajte si preprostega delavca na gradbišču. Dobi tako in tako minimalno plačo, če jo sploh v celoti dobi. Njegov prispevek ne bo nikjer zapisan, z upokojitvijo ga bodo tudi njegovi sodelavci zelo hitro pozabili. Kljub temu lahko ob svojem delu čuti, da je poklican. Če se zaveda, da bo njegovo natančno delo omogočilo prijetno in varno bivanje ljudi v hiši, kjer sodeluje pri graditvi, bo vsakdanje delo dobilo veliko večji pomen. Dejstvo, ki se ga ni treba izmisliti, saj sami vemo, kako slabo prenašamo površnosti in nepravilnosti v naših bivalnih ali delovnih prostorih, torej občutek poklicanosti, ki ga ta preprosti delavec zares živi, ne le olajša vsakdanji trud, ampak pozneje polepša dan vsem, ki bodo te prostore uporabljali. Končno vsi iščemo dobre mojstre, učitelje, zdravnike, ki ne le služijo, ampak živijo za svoj poklic. Želim vsem, da bi v današnjem dnevu zmogli vsaj kdaj odkriti, kako, če drugega ne, smo poklicani, da polepšamo dan drug drugemu. In verjamem, da če bomo to danes živeli, ne bo lepo le jutro, ampak tudi večer.
Se vam zdi, spoštovani poslušalci in poslušalke, da vas kaj posebnega vleče v današnji dan? Kako bi si iskreno zaželeli dobro jutro, če bi bil dan pred nami popolnoma prazen in nas ne bi nič vleklo vanj? Kolone, ki se vsako jutro vijejo proti službam in šolam, same po sebi ne govorijo o tem, da res čutimo, kako nas kakšno delo kliče. Pogosto že v ponedeljek vzdihujemo in si dopovedujemo, da bo kmalu petek in potem bomo spet lahko zadihali. Če se po jutru dan pozna, je prav, da pomislimo tudi na svoje delo. Končno v njem preživimo večino svojega življenja. Včasih so se ljudje veliko bolj poistovetili s svojim delom in bili ponosni na svoj poklic. Danes ob vprašanju, ko se s kom prvič spoznavamo, res da še vedno vprašamo po službi. A ob prvem odgovoru hitro dodamo vprašanje, koliko ob tem zasluži. Poklic je v prvi vrsti postal vir preživetja, zagotavljanja sredstev, manj pa dokazovanje in potrjevanje sebe. Če že to je, mora prihajati poklicanost iz nas samih. Delali bi tisto, v čemer se dobro počutimo. Vendar v sami besedi poklicanost je vključen pomen, da nas kdo kliče. Bog je bil nekoč pogost krivec za tak poklic. Človek se je čutil od Boga poklican, da opravlja tako ali drugačno delo. Sodobna družba veliko bolj poudarja poklicanost, ki izhaja iz zadovoljevanja svojih potreb. Vendar raziskave vse bolj kažejo, da je človek v svojem poklicu veliko bolj zadovoljen, če čuti, da ga kdo kliče, potrebuje. Predstavljajte si preprostega delavca na gradbišču. Dobi tako in tako minimalno plačo, če jo sploh v celoti dobi. Njegov prispevek ne bo nikjer zapisan, z upokojitvijo ga bodo tudi njegovi sodelavci zelo hitro pozabili. Kljub temu lahko ob svojem delu čuti, da je poklican. Če se zaveda, da bo njegovo natančno delo omogočilo prijetno in varno bivanje ljudi v hiši, kjer sodeluje pri graditvi, bo vsakdanje delo dobilo veliko večji pomen. Dejstvo, ki se ga ni treba izmisliti, saj sami vemo, kako slabo prenašamo površnosti in nepravilnosti v naših bivalnih ali delovnih prostorih, torej občutek poklicanosti, ki ga ta preprosti delavec zares živi, ne le olajša vsakdanji trud, ampak pozneje polepša dan vsem, ki bodo te prostore uporabljali. Končno vsi iščemo dobre mojstre, učitelje, zdravnike, ki ne le služijo, ampak živijo za svoj poklic. Želim vsem, da bi v današnjem dnevu zmogli vsaj kdaj odkriti, kako, če drugega ne, smo poklicani, da polepšamo dan drug drugemu. In verjamem, da če bomo to danes živeli, ne bo lepo le jutro, ampak tudi večer.
Zapletov s sušilnico blata, ki ji nasprotujejo v ankaranski občini, ni konec. Revizija, ki jo je naročila Marjetica sama, je namreč potrdila nekaj tveganj. V oddaji tudi o tem: - Prihodnji mesec bodo obudili Ekonomsko-socialni svet. - Pozeba minuli konec tedna prizadela tudi vinograde na Krasu in v Brdih. - V primorskih knjižnicah akcija Primorci beremo že 18 let. - Bodo že danes znane odbojkarske prvakinje?
Zapletov s sušilnico blata, ki ji nasprotujejo v ankaranski občini, ni konec. Revizija, ki jo je naročila Marjetica sama, je namreč potrdila nekaj tveganj. V oddaji tudi o tem: - Prihodnji mesec bodo obudili Ekonomsko-socialni svet. - Pozeba minuli konec tedna prizadela tudi vinograde na Krasu in v Brdih. - V primorskih knjižnicah akcija Primorci beremo že 18 let. - Bodo že danes znane odbojkarske prvakinje?
Dnevnemu centru za brezdomce in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, ki se nahaja v centru Ljubljane, od leta 2022 grozi prekinitev financiranja s strani redovnic, sester uršulink. Tako zaposleni kot prostovoljci se še vedno trudijo iskati rešitve za ohranitev prostora, vendar jih do zdaj niso našli. Dnevni center in zavetišče za brezdomce je letos februarja obiskala tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar, vendar je kljub njeni podpori situacija ostala nerešena. Kakšno je stanje v dnevnem centru in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, je preverila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Dnevnemu centru za brezdomce in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, ki se nahaja v centru Ljubljane, od leta 2022 grozi prekinitev financiranja s strani redovnic, sester uršulink. Tako zaposleni kot prostovoljci se še vedno trudijo iskati rešitve za ohranitev prostora, vendar jih do zdaj niso našli. Dnevni center in zavetišče za brezdomce je letos februarja obiskala tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar, vendar je kljub njeni podpori situacija ostala nerešena. Kakšno je stanje v dnevnem centru in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, je preverila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.