Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor: Nataša Uršič, redaktor oddaje
Primorci po svetu
Ajdovka Ana Mali se je pred kratkim vrnila iz tujine. Tam je preživela skoraj pet let. Izobraževanje in poklicna pot sta ju vodili v različne države. V obdobju študija na Norveško in v Združene države, pozneje pa še na Švedsko, v Anglijo in Bahrajn. Najboljše mesto na svetu se ji zdi Edinburgh, kjer si je kot kineziologinja in fizioterapevtka nabirala izkušnje v tamkajšnji nogometni in rokometni reprezentanci. Pred kratkim se je vrnila v Slovenijo, ker je dobila ponudbo za delo v ženski smučarski reprezentanci. Nekaj izkušenj je zaupala Nataši Uršič.
Ajdovka Ana Mali se je pred kratkim vrnila iz tujine. Tam je preživela skoraj pet let. Izobraževanje in poklicna pot sta ju vodili v različne države. V obdobju študija na Norveško in v Združene države, pozneje pa še na Švedsko, v Anglijo in Bahrajn. Najboljše mesto na svetu se ji zdi Edinburgh, kjer si je kot kineziologinja in fizioterapevtka nabirala izkušnje v tamkajšnji nogometni in rokometni reprezentanci. Pred kratkim se je vrnila v Slovenijo, ker je dobila ponudbo za delo v ženski smučarski reprezentanci. Nekaj izkušenj je zaupala Nataši Uršič.
Primorci po svetu
V tokratni oddaji gostimo Jurija Lična iz Branika, ki trenutno v arhitekturnem biroju v Londonu riše načrte za letališče v Mumbaju. V Veliko Britanijo je odšel zaradi podiplomskega študija s področja arhitekture potem pa je tam ostal, ker je dobil službo v biroju Zaha Hadid Architects. V Londonu mu je najbolj všeč urbani način življenja, utrip velikega mesta in stik z ljudmi in kulturami iz vseh koncev sveta. Nataši Uršič je povedal, da mu srce sicer utripa za Slovenijo vendar se domov še ne ne bo vrnil.
V tokratni oddaji gostimo Jurija Lična iz Branika, ki trenutno v arhitekturnem biroju v Londonu riše načrte za letališče v Mumbaju. V Veliko Britanijo je odšel zaradi podiplomskega študija s področja arhitekture potem pa je tam ostal, ker je dobil službo v biroju Zaha Hadid Architects. V Londonu mu je najbolj všeč urbani način življenja, utrip velikega mesta in stik z ljudmi in kulturami iz vseh koncev sveta. Nataši Uršič je povedal, da mu srce sicer utripa za Slovenijo vendar se domov še ne ne bo vrnil.
Primorci po svetu
V tokratni oddaji Primorci po svetu bomo poklicali v daljno Avstralijo, kjer se je poletje že zaključilo. Prav posebno je bilo za družino Kastelic iz Kopra, ki je v deželi tam spodaj letos zaživela na novo. O visokih temperaturah, drugačnem živalskem svetu, o šolskem sistemu, kjer otroci ne potrebujejo učbenikov in delovnih zvezkov, ter še marsičem se je se Andrej Šavko pogovarjal z Urošem Kastelicem.
V tokratni oddaji Primorci po svetu bomo poklicali v daljno Avstralijo, kjer se je poletje že zaključilo. Prav posebno je bilo za družino Kastelic iz Kopra, ki je v deželi tam spodaj letos zaživela na novo. O visokih temperaturah, drugačnem živalskem svetu, o šolskem sistemu, kjer otroci ne potrebujejo učbenikov in delovnih zvezkov, ter še marsičem se je se Andrej Šavko pogovarjal z Urošem Kastelicem.
Primorci po svetu
Mateja Brežan je pred mikrofon povabila Tomaža Simatoviča, ki je bil na delovnem obisku v Izoli. Že kot otrok je sanjal o plesni karieri in sanje zasledoval. Iz Izole vse do Salzburga, Dunaja, Nizozemske in drugih krajev po Evropi, kjer je gostoval. Kot plesalec in kot učitelj. Prisluhnimo njegovi zgodbi.
Mateja Brežan je pred mikrofon povabila Tomaža Simatoviča, ki je bil na delovnem obisku v Izoli. Že kot otrok je sanjal o plesni karieri in sanje zasledoval. Iz Izole vse do Salzburga, Dunaja, Nizozemske in drugih krajev po Evropi, kjer je gostoval. Kot plesalec in kot učitelj. Prisluhnimo njegovi zgodbi.
Primorci po svetu
V naši oddaji Primorci po svetu bomo danes obiskali Južno Ameriko. Bogdan Batič kot namestnik veleposlanika Evropske unije živi in dela v zelo zanimivi državi, ki pa je popotniki ne obiščejo pogosto. Paragvaj je poleg Bolivije edina država v Južni Ameriki, ki nima dostopa do morja. Prav zato je dokaj izolirana. Večina ljudi poleg španščine govori jezik tamkajšnjih Indijancev – guaraní. Posebnost tega jezika je, da posnema zvoke narave in prostoživečih živali. Tudi v Paragvaju denimo izdelujejo čipke, ki pa jim ne rečejo čipke, temveč pajkove mreže. Našemu sogovorniku, s katerim se je pogovarjala Nataša Uršič, pa se zdi najbolj zanimivo to, da se je kljub veliki oddaljenosti med Slovenijo in Paragvajem spletlo veliko vezi.
V naši oddaji Primorci po svetu bomo danes obiskali Južno Ameriko. Bogdan Batič kot namestnik veleposlanika Evropske unije živi in dela v zelo zanimivi državi, ki pa je popotniki ne obiščejo pogosto. Paragvaj je poleg Bolivije edina država v Južni Ameriki, ki nima dostopa do morja. Prav zato je dokaj izolirana. Večina ljudi poleg španščine govori jezik tamkajšnjih Indijancev – guaraní. Posebnost tega jezika je, da posnema zvoke narave in prostoživečih živali. Tudi v Paragvaju denimo izdelujejo čipke, ki pa jim ne rečejo čipke, temveč pajkove mreže. Našemu sogovorniku, s katerim se je pogovarjala Nataša Uršič, pa se zdi najbolj zanimivo to, da se je kljub veliki oddaljenosti med Slovenijo in Paragvajem spletlo veliko vezi.
Primorci po svetu
Idrijčan Iztok Hvala je pred štirimi leti diplomiral na Fakulteti za arhitekturo in približno toliko časa živi in dela v Londonu. Kot oblikovalec je zaposlen v ameriški multinacionalni tehnološki družbi Allford Hall Monaghan Morris. Trenutno je del ekipe, ki projektira poslovno zgradbo v Indiji, v kateri bo zaposlenih 15 tisoč inženirjev. London mu je všeč zato, ker se vse dogaja hitro, ker se vse stalno spreminja in ker v zraku prevladuje mentaliteta »can do«. Ta je tako pozitivna in nalezljiva, da mu ponuja neskončno možnosti za poslovni in osebnostni razvoj. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Idrijčan Iztok Hvala je pred štirimi leti diplomiral na Fakulteti za arhitekturo in približno toliko časa živi in dela v Londonu. Kot oblikovalec je zaposlen v ameriški multinacionalni tehnološki družbi Allford Hall Monaghan Morris. Trenutno je del ekipe, ki projektira poslovno zgradbo v Indiji, v kateri bo zaposlenih 15 tisoč inženirjev. London mu je všeč zato, ker se vse dogaja hitro, ker se vse stalno spreminja in ker v zraku prevladuje mentaliteta »can do«. Ta je tako pozitivna in nalezljiva, da mu ponuja neskončno možnosti za poslovni in osebnostni razvoj. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Primorci po svetu
V naši oddaji Primorci po svetu danes ne bomo poklicali daleč. V Goriških Brdih, v Vipolžah živi slikarka Tanja Makuc, ki je z družino do pred kratkim živela v Novi Zelandiji. Najprej se je zaljubila v deželo tisočerih možnosti in se ni mogla načuditi in nagledati naravnih lepot -od mogočnih gora, naravnih jezer, brzečih rek pa vse do fjodrov, vulkanskih predelov in številnih otokov. Potem pa jo je tako močno zagrabilo domotožje po mehki briški gričevnati pokrajini, domačih ljudeh in njihovih običajih, da ni več zdržala in se je vrnila domov. S Tanjo Makuc se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
V naši oddaji Primorci po svetu danes ne bomo poklicali daleč. V Goriških Brdih, v Vipolžah živi slikarka Tanja Makuc, ki je z družino do pred kratkim živela v Novi Zelandiji. Najprej se je zaljubila v deželo tisočerih možnosti in se ni mogla načuditi in nagledati naravnih lepot -od mogočnih gora, naravnih jezer, brzečih rek pa vse do fjodrov, vulkanskih predelov in številnih otokov. Potem pa jo je tako močno zagrabilo domotožje po mehki briški gričevnati pokrajini, domačih ljudeh in njihovih običajih, da ni več zdržala in se je vrnila domov. S Tanjo Makuc se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
Primorci po svetu
V oddaji Primorci po svetu bo naša gostja Tjaša Fajdiga. Doma je iz ene najlepših vasi na Vipavskem - Lože pri Vipavi. Ob študiju prava je spoznala, da ji ostaja zelo malo časa za njeno največjo ljubezen - petje, ki jo osrečuje že od malih nog. Sledila je sanjam, se odpovedala udobnosti študentskega življenja v Ljubljani in uspešno opravila izpit na Konservatoriju za glasbo v Amsterdamu. Letošnje leto obiskuje zadnji letnik. Več o raziskovanju jazza in življenja v Amsterdamu kjer je odkrila zanimanje še za mjuzikal pa v naslednjih minutkah. S Tjašo se bo pogovarjala Nataša Uršič.
V oddaji Primorci po svetu bo naša gostja Tjaša Fajdiga. Doma je iz ene najlepših vasi na Vipavskem - Lože pri Vipavi. Ob študiju prava je spoznala, da ji ostaja zelo malo časa za njeno največjo ljubezen - petje, ki jo osrečuje že od malih nog. Sledila je sanjam, se odpovedala udobnosti študentskega življenja v Ljubljani in uspešno opravila izpit na Konservatoriju za glasbo v Amsterdamu. Letošnje leto obiskuje zadnji letnik. Več o raziskovanju jazza in življenja v Amsterdamu kjer je odkrila zanimanje še za mjuzikal pa v naslednjih minutkah. S Tjašo se bo pogovarjala Nataša Uršič.
Primorci po svetu
Čeprav je Burkina Faso ena najrevnejših držav na svetu, z malo naravnih bogastev, je znana kot dežela poštenih in ponosnih ljudi. To je tudi dobesedni prevod imena države. Burkinci so znani kot izredno glasbeni narod, zato prirejajo veliko glasbenih festivalov. Glasba in ples odmevata iz vsakega doma in manjši glasbeni dogodki s ska in reaggy glasbo so dnevni običaj. O tej zanimivi zahodnoafriški državi nam v naslednjih minutah pripoveduje Iris Skrt. Z njo se je pogovarjal Andrej Šavko.
Čeprav je Burkina Faso ena najrevnejših držav na svetu, z malo naravnih bogastev, je znana kot dežela poštenih in ponosnih ljudi. To je tudi dobesedni prevod imena države. Burkinci so znani kot izredno glasbeni narod, zato prirejajo veliko glasbenih festivalov. Glasba in ples odmevata iz vsakega doma in manjši glasbeni dogodki s ska in reaggy glasbo so dnevni običaj. O tej zanimivi zahodnoafriški državi nam v naslednjih minutah pripoveduje Iris Skrt. Z njo se je pogovarjal Andrej Šavko.
Primorci po svetu
Miha Pipan se je že kot otrok družil z žabami, žuželkami in celo tarantelami. Ljubezen do plazilcev ga je pripeljala do prestižne Univerze v Cambridgeu. Ko je že mislil, da je ena najboljših univerz na svetu rezervirana samo za bogataše, je ugotovil, da je tam študij cenejši kot v Ljubljani. Po študiju je s kolegi ustanovil podjetje Entomics, ki se ukvarja s predelavo ličink oziroma žuželk v neke vrste žuželčjo moko, ki jo industrija uporablja kot hrano za živali.
Miha Pipan se je že kot otrok družil z žabami, žuželkami in celo tarantelami. Ljubezen do plazilcev ga je pripeljala do prestižne Univerze v Cambridgeu. Ko je že mislil, da je ena najboljših univerz na svetu rezervirana samo za bogataše, je ugotovil, da je tam študij cenejši kot v Ljubljani. Po študiju je s kolegi ustanovil podjetje Entomics, ki se ukvarja s predelavo ličink oziroma žuželk v neke vrste žuželčjo moko, ki jo industrija uporablja kot hrano za živali.
Primorci po svetu
Izolan Borut Mačkovšek je bil del rokometne reprezentance, ki je pred dvema letoma osvojila bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. Letošnjo sezono se je visoki zunanji igralec iz Celja preselil na Madžarsko. V Veszprem ga je poklical Primož Čepar.
Izolan Borut Mačkovšek je bil del rokometne reprezentance, ki je pred dvema letoma osvojila bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. Letošnjo sezono se je visoki zunanji igralec iz Celja preselil na Madžarsko. V Veszprem ga je poklical Primož Čepar.
Primorci po svetu
Plesalec Jure Gostinčar iz Kopra se je pred leti odločil, da bo plesno znanje in izkušnje dopolnjeval v tujini. Zadnja tri leta je preživel na Malti. Na sončnem otoku, na katerem je spomladi in poleti več turistov kot domačinov, ga je najbolj navdušila mešanost različnih kultur. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
Plesalec Jure Gostinčar iz Kopra se je pred leti odločil, da bo plesno znanje in izkušnje dopolnjeval v tujini. Zadnja tri leta je preživel na Malti. Na sončnem otoku, na katerem je spomladi in poleti več turistov kot domačinov, ga je najbolj navdušila mešanost različnih kultur. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
Primorci po svetu
V današnji oddaji Primorci po svetu se »selimo« v New York ,kjer bomo obiskali Kraševko Heleno.Naredila je osupljivo kariero v tujini, čeprav je stara šele 29 let. S tujino se je spogledovala že kot študentka pravne fakultete v Ljubljani, saj je pripravništvo opravljala na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju. Ko je diplomirala, se je s tedanjim fantom Tadejem preselila na Nizozemsko, končala magistrski študij in se zaposlila v multinacionalni družbi Ernst & Young v Amsterdamu. Na najstarejši univerzi na Nizozemskem, v Leidnu, je opravila še doktorat s področja prava in zaščite podatkov ter digitalnih tehnologij. Po nizozemski izkušnji sta se s Tadejem preselila v Združene države Amerike. S Fulbrightovo štipendijo je bila kot raziskovalka nekaj časa zaposlena na univerzi Yale. Trenutno ima v New Yorku pisarno s pogledom na Manhattan, v kateri kot pravnica dela za podjetje Palantir iz Silicijeve doline.
V današnji oddaji Primorci po svetu se »selimo« v New York ,kjer bomo obiskali Kraševko Heleno.Naredila je osupljivo kariero v tujini, čeprav je stara šele 29 let. S tujino se je spogledovala že kot študentka pravne fakultete v Ljubljani, saj je pripravništvo opravljala na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju. Ko je diplomirala, se je s tedanjim fantom Tadejem preselila na Nizozemsko, končala magistrski študij in se zaposlila v multinacionalni družbi Ernst & Young v Amsterdamu. Na najstarejši univerzi na Nizozemskem, v Leidnu, je opravila še doktorat s področja prava in zaščite podatkov ter digitalnih tehnologij. Po nizozemski izkušnji sta se s Tadejem preselila v Združene države Amerike. S Fulbrightovo štipendijo je bila kot raziskovalka nekaj časa zaposlena na univerzi Yale. Trenutno ima v New Yorku pisarno s pogledom na Manhattan, v kateri kot pravnica dela za podjetje Palantir iz Silicijeve doline.
Primorci po svetu
Otoška država Francoska Polinezija je država bujnih vulkanskih otokov in eksotičnih plaž, kjer je naša tokratna gostja Jasna Tuta preživela tri leta. Posamezne otoke je spoznavala z jadrnico, ki je zadnje desetletje njen dom. V naslednjih minutah torej o bananah in ananasih, o polinezijskih plesih, glasbi in ljudeh ter o vsakdanu na majhni jadrnici sredi velikega oceana.
Otoška država Francoska Polinezija je država bujnih vulkanskih otokov in eksotičnih plaž, kjer je naša tokratna gostja Jasna Tuta preživela tri leta. Posamezne otoke je spoznavala z jadrnico, ki je zadnje desetletje njen dom. V naslednjih minutah torej o bananah in ananasih, o polinezijskih plesih, glasbi in ljudeh ter o vsakdanu na majhni jadrnici sredi velikega oceana.
Primorci po svetu
Novogoričanka Polona Levpušček se je pred petimi leti najprej odpravila na študijsko izmenjavo Erasmus na Nizozemsko. Poleg tega, da je tam končala tretji letnik, se je tudi zaljubila v Švicarja. Po začetni dilemi, kdo se bo kam preselil, je izbrala Švico. Sedaj živi in dela v Lucernu, ki je zanjo najlepše mesto v tej državi. Tja jo je poklicala Nataša Uršič.
Novogoričanka Polona Levpušček se je pred petimi leti najprej odpravila na študijsko izmenjavo Erasmus na Nizozemsko. Poleg tega, da je tam končala tretji letnik, se je tudi zaljubila v Švicarja. Po začetni dilemi, kdo se bo kam preselil, je izbrala Švico. Sedaj živi in dela v Lucernu, ki je zanjo najlepše mesto v tej državi. Tja jo je poklicala Nataša Uršič.
Primorci po svetu
V tokratni oddaji bo z nami Koprčan Arne Baruca, ki že vrsto let živi v Združenih državah Amerike. Arne je docent marketinga na Univerzi v San Antoniu. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
V tokratni oddaji bo z nami Koprčan Arne Baruca, ki že vrsto let živi v Združenih državah Amerike. Arne je docent marketinga na Univerzi v San Antoniu. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Primorci po svetu
Jan Miklavc je na širšem Goriškem poznan, da je pred štirimi leti v Brdih kandidiral za župana. Volitve se niso iztekle po njegovih načrtih zato je kmalu po študiju politologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede odšel v tujino. Najprej v Španijo potem pa še v Gvatemalo kjer je opravljal prakso na tamkajšnjem predstavništvu Evropske unije. Načrte za vrnitev v Goriška Brda mu je prekrižala ljubezen. Bila je tako velika, da je ostal v Gvatemali in se tam celo poročil. Jan Miklavc je naš zadnji gost v iztekajočem se letu zato je Nataši Uršič povedal tudi, kako bodo v Gvatemali vstopili v novo leto.
Jan Miklavc je na širšem Goriškem poznan, da je pred štirimi leti v Brdih kandidiral za župana. Volitve se niso iztekle po njegovih načrtih zato je kmalu po študiju politologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede odšel v tujino. Najprej v Španijo potem pa še v Gvatemalo kjer je opravljal prakso na tamkajšnjem predstavništvu Evropske unije. Načrte za vrnitev v Goriška Brda mu je prekrižala ljubezen. Bila je tako velika, da je ostal v Gvatemali in se tam celo poročil. Jan Miklavc je naš zadnji gost v iztekajočem se letu zato je Nataši Uršič povedal tudi, kako bodo v Gvatemali vstopili v novo leto.
Primorci po svetu
Tokrat gostimo Katjo Milič, ki jo je glasbena pot iz domačega Trsta vodila po številnih mestih različnih držav. Je docentka na Visoki šoli za glasbo in ples v Kölnu in profesorica klavirja na glasbeni šoli v Aachnu. Zadnja leta živi v majhnem kraju Astenet v Belgiji tik ob tromeji Nemčije, Belgije in Nizozemske, kamor jo je poklicala Helena Filipčič Gardina in z njo poklepetala o značilnem vlažnem podnebju, multikulturnem delovnem okolju, slovitih univerzah v Kölnu in Aachnu ter seveda o prazničnem vzdušju z znamenitimi božičnimi sejmi.
Tokrat gostimo Katjo Milič, ki jo je glasbena pot iz domačega Trsta vodila po številnih mestih različnih držav. Je docentka na Visoki šoli za glasbo in ples v Kölnu in profesorica klavirja na glasbeni šoli v Aachnu. Zadnja leta živi v majhnem kraju Astenet v Belgiji tik ob tromeji Nemčije, Belgije in Nizozemske, kamor jo je poklicala Helena Filipčič Gardina in z njo poklepetala o značilnem vlažnem podnebju, multikulturnem delovnem okolju, slovitih univerzah v Kölnu in Aachnu ter seveda o prazničnem vzdušju z znamenitimi božičnimi sejmi.
Primorci po svetu
Marko Žigon je doma iz Portoroža, dobri dve leti pa živi v Dubaju. Tja je odšel zaradi novih izzivov in želje po spremembi. Povedal je, da je bila menjava okolja dobrodošla, saj je moral spremeniti ustaljene življenjske vzorce, še posebej v državi, kjer je doma islam. S spremembo so bili postavljeni tudi temelji za nov način življenja, okolje pa mu je omogočilo tako osebno kot poklicno rast. Z Markom Žigonom, ki se v Dubaju ukvarja z zvočno terapijo, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Marko Žigon je doma iz Portoroža, dobri dve leti pa živi v Dubaju. Tja je odšel zaradi novih izzivov in želje po spremembi. Povedal je, da je bila menjava okolja dobrodošla, saj je moral spremeniti ustaljene življenjske vzorce, še posebej v državi, kjer je doma islam. S spremembo so bili postavljeni tudi temelji za nov način življenja, okolje pa mu je omogočilo tako osebno kot poklicno rast. Z Markom Žigonom, ki se v Dubaju ukvarja z zvočno terapijo, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Primorci po svetu
V tokratni oddaji Primorci po svetu skačemo čez lužo. Z mikrofonom se selimo v Seattle, kjer trenutno živi Koprčan Blaž Gasparini, danes post-doktorski raziskovalec oblakov. Z njim se je pogovoril Blaž Maljevac.
V tokratni oddaji Primorci po svetu skačemo čez lužo. Z mikrofonom se selimo v Seattle, kjer trenutno živi Koprčan Blaž Gasparini, danes post-doktorski raziskovalec oblakov. Z njim se je pogovoril Blaž Maljevac.
Primorci po svetu
Gregor Veble Mikić je bil že od malega obseden z letali. Zato ne čudi, da ga je v osnovni in srednji šoli najbolj zanimala fizika. Ko je na tem področju še doktoriral, ga je pot iz Štajerske pripeljala na Primorsko. Pravi, da ga je v Ajdovščini najbolj šokirala burja, ki se je je sicer navadil. Kot znanstvenik je sodeloval pri razvoju Pipistrelovih letal, še posebej pri »Virusu«, ki je zmagal na natečaju Nase za letalo prihodnosti. Prav tam so ga opazili Američani. Sedaj je v Kaliforniji, kamor ga je globalno podjetje Joby Aviation povabilo k soustvarjanju razvoja električne prihodnosti. Z njim se bo pogovarjala Nataša Uršič.
Gregor Veble Mikić je bil že od malega obseden z letali. Zato ne čudi, da ga je v osnovni in srednji šoli najbolj zanimala fizika. Ko je na tem področju še doktoriral, ga je pot iz Štajerske pripeljala na Primorsko. Pravi, da ga je v Ajdovščini najbolj šokirala burja, ki se je je sicer navadil. Kot znanstvenik je sodeloval pri razvoju Pipistrelovih letal, še posebej pri »Virusu«, ki je zmagal na natečaju Nase za letalo prihodnosti. Prav tam so ga opazili Američani. Sedaj je v Kaliforniji, kamor ga je globalno podjetje Joby Aviation povabilo k soustvarjanju razvoja električne prihodnosti. Z njim se bo pogovarjala Nataša Uršič.
Primorci po svetu
Primorec Igor Markežič živi v mestu Guadalajara [guadalahara] v Mehiki. Pred odhodom v tujino se je precej let ukvarjal z oljčnim oljem, tehnologijo "ekstrakcije" oljčnega olja pa je v Mehiki prenesel na avokado. Avokadovo ekstra deviško olje je osrednji izdelek njegovega podjetja. Z Igorjem Markežičem se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Primorec Igor Markežič živi v mestu Guadalajara [guadalahara] v Mehiki. Pred odhodom v tujino se je precej let ukvarjal z oljčnim oljem, tehnologijo "ekstrakcije" oljčnega olja pa je v Mehiki prenesel na avokado. Avokadovo ekstra deviško olje je osrednji izdelek njegovega podjetja. Z Igorjem Markežičem se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Primorci po svetu
Poklicali smo v Hamburg, kjer živi in dela Koprčanka Larisa Lešnik. Pove, da Nemci niso tako disciplinirani in natančni, kot bi pričakovali, do tujcev sicer prijazni, vendar se zasebno »držijo zase«. Na rojstni Koper jo spominjajo žerjavi v pristaniškem mestu Hamburg in vonj po morju. Larisa pogreša kakovostno slovensko hrano, o kateri pravi, da jo lahko Nemci samo sanjajo. V Hamburgu se ji zdi najbolj privlačen skladiščni predel Speicherstad, ki je bil nekoč svobodno pristanišče. Značilne stavbe na lesenih temeljih so zgrajene iz rdeče opeke in uvrščene na seznam Unescove svetovne zapuščine. Z Lariso Lešnik se je pogovarjala Nataša Uršič.
Poklicali smo v Hamburg, kjer živi in dela Koprčanka Larisa Lešnik. Pove, da Nemci niso tako disciplinirani in natančni, kot bi pričakovali, do tujcev sicer prijazni, vendar se zasebno »držijo zase«. Na rojstni Koper jo spominjajo žerjavi v pristaniškem mestu Hamburg in vonj po morju. Larisa pogreša kakovostno slovensko hrano, o kateri pravi, da jo lahko Nemci samo sanjajo. V Hamburgu se ji zdi najbolj privlačen skladiščni predel Speicherstad, ki je bil nekoč svobodno pristanišče. Značilne stavbe na lesenih temeljih so zgrajene iz rdeče opeke in uvrščene na seznam Unescove svetovne zapuščine. Z Lariso Lešnik se je pogovarjala Nataša Uršič.
Primorci po svetu
Sestra uršulinka Andreja Godnič je Kraševka in misijonarka, ki že deset let živi v Peruju. Misijon je začela visoko v Andih, ki veljajo za najdaljše svetovno gorovje. V bližini Cusca, ki se nahaja na višini 3.400 metrov nadmorske višine, se nahajajo tudi ruševine izgubljenega mesta Inkov. Ko smo vprašali Andrejo, kaj priporoča, da si v Peruju ogledamo, na njenem seznamu ni bilo Machu Pichuja. Pove, da so Inki vladali le dve stoletji, v Peruju pa so prve civilizacije živele že tri tisoč let pred našim štetjem. Andreja Godnič je bila za kratek čas na obisku v Komnu, kjer jo je obiskala Nataša Uršič.
Sestra uršulinka Andreja Godnič je Kraševka in misijonarka, ki že deset let živi v Peruju. Misijon je začela visoko v Andih, ki veljajo za najdaljše svetovno gorovje. V bližini Cusca, ki se nahaja na višini 3.400 metrov nadmorske višine, se nahajajo tudi ruševine izgubljenega mesta Inkov. Ko smo vprašali Andrejo, kaj priporoča, da si v Peruju ogledamo, na njenem seznamu ni bilo Machu Pichuja. Pove, da so Inki vladali le dve stoletji, v Peruju pa so prve civilizacije živele že tri tisoč let pred našim štetjem. Andreja Godnič je bila za kratek čas na obisku v Komnu, kjer jo je obiskala Nataša Uršič.
Primorci po svetu
Kljub mladosti je za Domnom Črnigojem bogata nogometa pot. V prvi slovenski nogometni ligi je odigral 89 tekem, preizkusil se je tudi v evropskih pokalih, pred tremi leti pa se je preselil v Lugano. Dobre igre so mu prinesle tudi reprezentančni status. Domna je v Lugano poklical Primož Čepar.
Kljub mladosti je za Domnom Črnigojem bogata nogometa pot. V prvi slovenski nogometni ligi je odigral 89 tekem, preizkusil se je tudi v evropskih pokalih, pred tremi leti pa se je preselil v Lugano. Dobre igre so mu prinesle tudi reprezentančni status. Domna je v Lugano poklical Primož Čepar.
Primorci po svetu
V tokratni oddaji Primorci po svetu smo gostili slikarja in glasbenika Emila Memona, ki je minulih trideset let preživel v New Yorku. Danes živi in ustvarja v Kopru, spomine na življenje v Ameriki pa je zaupal Blažu Maljevcu.
V tokratni oddaji Primorci po svetu smo gostili slikarja in glasbenika Emila Memona, ki je minulih trideset let preživel v New Yorku. Danes živi in ustvarja v Kopru, spomine na življenje v Ameriki pa je zaupal Blažu Maljevcu.
Primorci po svetu
Sara Bičič je pravnica in prevajalka v Evropskem parlamentu, ki živi in dela v Luksemburgu, v zelo mednarodnem okolju. Že korak iz pisarne pomeni srečanje z nekom z drugega konca Evrope ali sveta. Kar polovica prebivalcev Luksemburga je namreč tujcev. Mesto je sicer nekoliko manjše od Ljubljane, a vseeno ponuja skoraj vse, kar imajo velike evropske prestolnice.
Sara Bičič je pravnica in prevajalka v Evropskem parlamentu, ki živi in dela v Luksemburgu, v zelo mednarodnem okolju. Že korak iz pisarne pomeni srečanje z nekom z drugega konca Evrope ali sveta. Kar polovica prebivalcev Luksemburga je namreč tujcev. Mesto je sicer nekoliko manjše od Ljubljane, a vseeno ponuja skoraj vse, kar imajo velike evropske prestolnice.
Primorci po svetu
Astrofizik in kozmolog Uroš Seljak je Novogoričan, zaposlen na kalifornijski univerzi Berkeley. Na tej prestižni ameriški univerzi poučuje fiziko in raziskuje, kako je nastalo vesolje, kaj vsebuje in kako se bo razvijalo v prihodnosti. Za Nobelovim nagrajencem Georgeom Smoothom je na univerzi prevzel tudi vodenje Centra za kozmološko fiziko. Je eden najbolj uglednih in med največkrat citiranimi slovenskimi sodobnimi znanstveniki ter menda Slovenec, ki je najbližje kandidaturi za Nobelovega nagrajenca. Na Primorsko se z ženo, ki je tudi Novogoričanka, redno vrača. Med letošnjimi počitnicami je obiskal tudi novogoriški studio Radia Koper. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
Astrofizik in kozmolog Uroš Seljak je Novogoričan, zaposlen na kalifornijski univerzi Berkeley. Na tej prestižni ameriški univerzi poučuje fiziko in raziskuje, kako je nastalo vesolje, kaj vsebuje in kako se bo razvijalo v prihodnosti. Za Nobelovim nagrajencem Georgeom Smoothom je na univerzi prevzel tudi vodenje Centra za kozmološko fiziko. Je eden najbolj uglednih in med največkrat citiranimi slovenskimi sodobnimi znanstveniki ter menda Slovenec, ki je najbližje kandidaturi za Nobelovega nagrajenca. Na Primorsko se z ženo, ki je tudi Novogoričanka, redno vrača. Med letošnjimi počitnicami je obiskal tudi novogoriški studio Radia Koper. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
Primorci po svetu
Pred šestimi leti se je Dekančanka Monika Pirjevec preselila v nizozemsko prestolnico. Deželo tulipanov je vzljubila še pred tem, ko se je kot študentka prijavila za delo družinske pomočnice invalidni osebi. Takrat je želela pridobiti predvsem delovne izkušnje in se naučiti jezika. Pot na Nizozemsko ji je kasneje odprla tudi vrata v svet, potovala je po Ameriki, Aziji in Afriki. V delo je uvajala tudi druge slovenske študente, ki so želeli občasno delati na Nizozemskem. Zadnja leta pa dela v prodajalni gumijastih račk, ki so zelo priljubljene zlasti med turisti. V še ne prav pomladni Amsterdam je Moniko Pirjevec poklicala Tjaša Lotrič:
Pred šestimi leti se je Dekančanka Monika Pirjevec preselila v nizozemsko prestolnico. Deželo tulipanov je vzljubila še pred tem, ko se je kot študentka prijavila za delo družinske pomočnice invalidni osebi. Takrat je želela pridobiti predvsem delovne izkušnje in se naučiti jezika. Pot na Nizozemsko ji je kasneje odprla tudi vrata v svet, potovala je po Ameriki, Aziji in Afriki. V delo je uvajala tudi druge slovenske študente, ki so želeli občasno delati na Nizozemskem. Zadnja leta pa dela v prodajalni gumijastih račk, ki so zelo priljubljene zlasti med turisti. V še ne prav pomladni Amsterdam je Moniko Pirjevec poklicala Tjaša Lotrič:
Primorci po svetu
Kristi Hodak iz Budanj v Vipavski dolini v Londonu živi štiri leta. Po končani likovni akademiji v Ljubljani se je vpisala na magistrski program oblikovanja na londonski univerzi Royal College of Art. Po študiju jo je zaradi dobrih in izvirnih idej poiskal lovec na kadre, tako imenovani headhunter. Službo je nato dobila v družbi McKinsey & Company, ki se ukvarja s podjetniškim svetovanjem. Zaradi narave dela veliko potuje po vsem svetu. Ob prihodu v London je bila skoraj brezdomka, saj so tamkajšnja stanovanja med najdražjimi na svetu, sedaj živi v Wimbledonu. Trenutna služba in mednarodno okolje ji dajeta možnost za poklicno rast in uresničevanje idej, kar v Sloveniji pogreša. S Kristi, ki je bila pred kratkim na krajšem obisku v Sloveniji, se je pogovarjala Meta Škvarč.
Kristi Hodak iz Budanj v Vipavski dolini v Londonu živi štiri leta. Po končani likovni akademiji v Ljubljani se je vpisala na magistrski program oblikovanja na londonski univerzi Royal College of Art. Po študiju jo je zaradi dobrih in izvirnih idej poiskal lovec na kadre, tako imenovani headhunter. Službo je nato dobila v družbi McKinsey & Company, ki se ukvarja s podjetniškim svetovanjem. Zaradi narave dela veliko potuje po vsem svetu. Ob prihodu v London je bila skoraj brezdomka, saj so tamkajšnja stanovanja med najdražjimi na svetu, sedaj živi v Wimbledonu. Trenutna služba in mednarodno okolje ji dajeta možnost za poklicno rast in uresničevanje idej, kar v Sloveniji pogreša. S Kristi, ki je bila pred kratkim na krajšem obisku v Sloveniji, se je pogovarjala Meta Škvarč.
Primorci po svetu
V tokratni rubriki Primorci po svetu se odpravljamo v Ras al Khaimah, v Združene arabske emirate. Tam že skoraj štiri leta živi Novogoričanka Sara Jevtič. Po diplomi s področja politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila, da delo poišče v Dubaju, v katerega se je zaljubila na enem od potovanj. Zaposlitev je našla v sosednjem emiratu, kot agentka za rezervacije v enem od tamkajšnjih turističnih naselij. Danes pa je zaposlena kot nepremičninska agentka v državnem podjetju. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn.
V tokratni rubriki Primorci po svetu se odpravljamo v Ras al Khaimah, v Združene arabske emirate. Tam že skoraj štiri leta živi Novogoričanka Sara Jevtič. Po diplomi s področja politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila, da delo poišče v Dubaju, v katerega se je zaljubila na enem od potovanj. Zaposlitev je našla v sosednjem emiratu, kot agentka za rezervacije v enem od tamkajšnjih turističnih naselij. Danes pa je zaposlena kot nepremičninska agentka v državnem podjetju. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn.
Primorci po svetu
Zamejka Katja Colja, Slovenka, rojena v Repnu, ki živi v Rimu, je naša jutranja gostja. Študirala je na tržaški filozofski fakulteti. Doslej je napisala več scenarijev, v ponedeljek, 12. marca pa bo padla prva filmska klapa za njen filmski prvenec, z delovnim naslovom Neverin, kar v tržaškem narečju pomeni nevihta. Kaj lepšega, kot na dan žena gostiti zamejsko Slovenko, žensko, ki je pravkar zasnovala svoj prvi film! S Katjo Colja se je pogovarjala Smilja Baranja.
Zamejka Katja Colja, Slovenka, rojena v Repnu, ki živi v Rimu, je naša jutranja gostja. Študirala je na tržaški filozofski fakulteti. Doslej je napisala več scenarijev, v ponedeljek, 12. marca pa bo padla prva filmska klapa za njen filmski prvenec, z delovnim naslovom Neverin, kar v tržaškem narečju pomeni nevihta. Kaj lepšega, kot na dan žena gostiti zamejsko Slovenko, žensko, ki je pravkar zasnovala svoj prvi film! S Katjo Colja se je pogovarjala Smilja Baranja.
Primorci po svetu
Že 22 let je v ZDA, to dekle iz Kopra. Radovednost jo je pognala v svet in jo tam tudi zadržala. »Ameriške sanje« na začetku niso bile tako rožnate kot si je predstavljala, srednješolska izobrazba Srednje gostinske in turistične šole pa ni bila dovolj za to, da bi si takrat drznila upati več. A je šla na college pri 27ih. Srednješolske nizke ocene so postale zgodovina, visoko motivirana in zrela Koprčanka pa je postala odlična študentka in diplomantka, ki si je prislužila plačano šolnino na Berkleyu. Tam je diplomirala iz politologije, magistrirala pa je v Državni univerzi v San Franciscu. Nato jo je pot iz San Francisca odnesla v znamenito Silicijevo dolino, v San Jose. V ta neverjetni košček sveta, kjer je računalnik Kralj . Z Betty Franca se pogovarja Nataša Benčič.
Že 22 let je v ZDA, to dekle iz Kopra. Radovednost jo je pognala v svet in jo tam tudi zadržala. »Ameriške sanje« na začetku niso bile tako rožnate kot si je predstavljala, srednješolska izobrazba Srednje gostinske in turistične šole pa ni bila dovolj za to, da bi si takrat drznila upati več. A je šla na college pri 27ih. Srednješolske nizke ocene so postale zgodovina, visoko motivirana in zrela Koprčanka pa je postala odlična študentka in diplomantka, ki si je prislužila plačano šolnino na Berkleyu. Tam je diplomirala iz politologije, magistrirala pa je v Državni univerzi v San Franciscu. Nato jo je pot iz San Francisca odnesla v znamenito Silicijevo dolino, v San Jose. V ta neverjetni košček sveta, kjer je računalnik Kralj . Z Betty Franca se pogovarja Nataša Benčič.
Primorci po svetu
Že 22 let je v ZDA. Radovednost jo je pognala iz Kopra v svet in jo tam tudi zadržala. »Ameriške sanje« na začetku niso bile tako rožnate, kot si je predstavljala. Srednješolska izobrazba srednje gostinske in turistične šole ni bila dovolj za to, da bi si takrat drznila upati več. A se je na kolidž vpisala pri 27-ih. Srednješolske nizke ocene so postale zgodovina, visoko motivirana in zrela Koprčanka je postala odlična študentka in diplomantka, ki si je prislužila plačano šolnino na Berkleyju. Tam je diplomirala iz politologije, magistrirala pa je na Državni univerzi v San Franciscu. Nato jo je pot iz San Francisca odnesla v znamenito Silicijevo dolino, v San Jose. Na ta neverjetni košček sveta, kjer je računalnik Kralj. Z Betty Franca se pogovarja Nataša Benčič.
Že 22 let je v ZDA. Radovednost jo je pognala iz Kopra v svet in jo tam tudi zadržala. »Ameriške sanje« na začetku niso bile tako rožnate, kot si je predstavljala. Srednješolska izobrazba srednje gostinske in turistične šole ni bila dovolj za to, da bi si takrat drznila upati več. A se je na kolidž vpisala pri 27-ih. Srednješolske nizke ocene so postale zgodovina, visoko motivirana in zrela Koprčanka je postala odlična študentka in diplomantka, ki si je prislužila plačano šolnino na Berkleyju. Tam je diplomirala iz politologije, magistrirala pa je na Državni univerzi v San Franciscu. Nato jo je pot iz San Francisca odnesla v znamenito Silicijevo dolino, v San Jose. Na ta neverjetni košček sveta, kjer je računalnik Kralj. Z Betty Franca se pogovarja Nataša Benčič.
Primorci po svetu
V rubriki Primorci po svetu smo ta teden spoznali Vladimiro Kalaba Palija, ki jo je pred skoraj 30 leti pot s Škofij vodila v Švico. Živi v Luganu, v kantonu Ticino, in je kot zdravstvena delavka zaposlena v inštitutu, kjer se ukvarjajo z ljudmi s posebnimi potrebami. Iz matične domovine je odšla z jugoslovanskim potnim listom, v Švico so ji poslali novega, slovenskega, medtem pa je pridobila tudi švicarsko državljanstvo. V Lugano jo je poklicala Mateja Brežan.
V rubriki Primorci po svetu smo ta teden spoznali Vladimiro Kalaba Palija, ki jo je pred skoraj 30 leti pot s Škofij vodila v Švico. Živi v Luganu, v kantonu Ticino, in je kot zdravstvena delavka zaposlena v inštitutu, kjer se ukvarjajo z ljudmi s posebnimi potrebami. Iz matične domovine je odšla z jugoslovanskim potnim listom, v Švico so ji poslali novega, slovenskega, medtem pa je pridobila tudi švicarsko državljanstvo. V Lugano jo je poklicala Mateja Brežan.
Primorci po svetu
Novogoričanka Katja Rijavec je prejšnje leto kot absolventka magistrskega programa hispanistike preživela v Madridu. V okviru študentskega programa Erasmus je življenje Špancev spoznala s povsem drugačne plati. Veliko koncev tedna je namreč preživela pri španski družini svoje prijateljice Sare in zato izkusila tisto pravo življenje v Španiji. Dežela Don Kihota, temperamentnega flamenka, prijaznih domačinov, kulinaričnih užitkov ob tapasih in paelji ter živahne madridske ulice in četrti so jo s svojim šarmom povsem očarali. Pravi, da se bo vrnila. Turistično zagotovo. Če pa bo dobila poslovno priložnost, jo bo izkoristila. Po vrnitvi iz Madrida jo je pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
Novogoričanka Katja Rijavec je prejšnje leto kot absolventka magistrskega programa hispanistike preživela v Madridu. V okviru študentskega programa Erasmus je življenje Špancev spoznala s povsem drugačne plati. Veliko koncev tedna je namreč preživela pri španski družini svoje prijateljice Sare in zato izkusila tisto pravo življenje v Španiji. Dežela Don Kihota, temperamentnega flamenka, prijaznih domačinov, kulinaričnih užitkov ob tapasih in paelji ter živahne madridske ulice in četrti so jo s svojim šarmom povsem očarali. Pravi, da se bo vrnila. Turistično zagotovo. Če pa bo dobila poslovno priložnost, jo bo izkoristila. Po vrnitvi iz Madrida jo je pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
Primorci po svetu
Tino Hovey je iz rodnega Podkraja, vasi nad Vipavsko dolino, pred leti v London privedla ljubezen. V angleški prestolnici je dokončala študij medicinske statistike in se na tem področju tudi zaposlila. Od tedaj je spremenila priimek, priznava pa, da bo z možem, Angležem, nemara ponovno menjala stalno prebivališče. Tudi tokrat zaradi ljubezni – in sicer do domačih krajev, v katere bi se rada vrnila. Ivani Zajc je najprej razložila, kako se je znašla v največjem evropskem mestu.
Tino Hovey je iz rodnega Podkraja, vasi nad Vipavsko dolino, pred leti v London privedla ljubezen. V angleški prestolnici je dokončala študij medicinske statistike in se na tem področju tudi zaposlila. Od tedaj je spremenila priimek, priznava pa, da bo z možem, Angležem, nemara ponovno menjala stalno prebivališče. Tudi tokrat zaradi ljubezni – in sicer do domačih krajev, v katere bi se rada vrnila. Ivani Zajc je najprej razložila, kako se je znašla v največjem evropskem mestu.
Primorci po svetu
V tokratni rubriki Primorci po svetu se bomo za nekaj minut preselili v Združene države Amerike. Tam od leta 2010 živi Primorka Maja Žerjal, kjer je začela z magisterijem prava na Harvardu. Vsako leto se tja prijavi par tisoč kandidatov, v njenem letniku jih je nato bilo zgolj 160. "Ni enostavno, saj je konkurenca velika", pravi Žerjalova, ki pa poudarja, da "če si človek tega res želi in se dovolj zgodaj začne pripravljati, se da." Po enoletnem magisteriju se je preselila v New York in se zaposlila pri eni večjih odvetniških pisarn. Na Manhattan je poklicala Mateja Brežan.
V tokratni rubriki Primorci po svetu se bomo za nekaj minut preselili v Združene države Amerike. Tam od leta 2010 živi Primorka Maja Žerjal, kjer je začela z magisterijem prava na Harvardu. Vsako leto se tja prijavi par tisoč kandidatov, v njenem letniku jih je nato bilo zgolj 160. "Ni enostavno, saj je konkurenca velika", pravi Žerjalova, ki pa poudarja, da "če si človek tega res želi in se dovolj zgodaj začne pripravljati, se da." Po enoletnem magisteriju se je preselila v New York in se zaposlila pri eni večjih odvetniških pisarn. Na Manhattan je poklicala Mateja Brežan.
Primorci po svetu
V rubriki Primorci po svetu se tokrat selimo na Irsko. Tanja Kovačič je Blažu Maljevcu razkrila, kako jo je pot zanesla na zeleni otok, predstavila mu je številne irske značilnosti ter obenem potegnila številne vzporednice s Slovenijo. Tudi na temo zdravstvene oskrbe. Vabljeni k poslušanju.
V rubriki Primorci po svetu se tokrat selimo na Irsko. Tanja Kovačič je Blažu Maljevcu razkrila, kako jo je pot zanesla na zeleni otok, predstavila mu je številne irske značilnosti ter obenem potegnila številne vzporednice s Slovenijo. Tudi na temo zdravstvene oskrbe. Vabljeni k poslušanju.
Primorci po svetu
"Ne izgubi se v povprečju," je življenjski moto dr. Igorja D. Gregoriča, vodilnega kardiokirurga v eni najboljših medicinskih ustanov sveta, v Texas Medical Centru v Hustonu. Po rodu Primorec, iz Prvačine doma, se je že zelo zgodaj odločil za tvegano pot v Ameriko s ciljem, da postane kardiokirurg. Temu je podredil leta trdega študija, odrekanj, dela v bolnišnici noč in dan, nekaj let celo brez plačila. In uspel je. Po letih dela v ekipi pionirja srčne kirurgije, doktorja Cooleya, je od leta 2012 vodja novega programa za srčno popuščanje na Institute Memorial Hermann v Hustonu. Del zgodbe o uspehu je zapisan tudi v klepetu, ki ga je z doktorjem Gregoričem posnela Zdenka Tomulić.
"Ne izgubi se v povprečju," je življenjski moto dr. Igorja D. Gregoriča, vodilnega kardiokirurga v eni najboljših medicinskih ustanov sveta, v Texas Medical Centru v Hustonu. Po rodu Primorec, iz Prvačine doma, se je že zelo zgodaj odločil za tvegano pot v Ameriko s ciljem, da postane kardiokirurg. Temu je podredil leta trdega študija, odrekanj, dela v bolnišnici noč in dan, nekaj let celo brez plačila. In uspel je. Po letih dela v ekipi pionirja srčne kirurgije, doktorja Cooleya, je od leta 2012 vodja novega programa za srčno popuščanje na Institute Memorial Hermann v Hustonu. Del zgodbe o uspehu je zapisan tudi v klepetu, ki ga je z doktorjem Gregoričem posnela Zdenka Tomulić.
Primorci po svetu
Ko te umirjen, ne preveč hiteč korak v manj kot pol ure pripelje od Vilsonovega sprehajališča do Titove ulice in na tej časovno kratki, zgodovinsko pa neskončno dolgi poti sočasno slišiš ezan, islamski poziv k molitvi, in zvonjenje cerkvenih zvonov, se zaveš, da svet ni črno-bel. Tako je v lanskem prazničnem času v Primorskih novicah zapisala novinarka Tina Milostnik. Sarajevo je njen začasni dom že dobro leto. Kako je tam v teh dneh in kakšen je sicer utrip tega pisanega mesta, jo je vprašala Barbara Kampos.
Ko te umirjen, ne preveč hiteč korak v manj kot pol ure pripelje od Vilsonovega sprehajališča do Titove ulice in na tej časovno kratki, zgodovinsko pa neskončno dolgi poti sočasno slišiš ezan, islamski poziv k molitvi, in zvonjenje cerkvenih zvonov, se zaveš, da svet ni črno-bel. Tako je v lanskem prazničnem času v Primorskih novicah zapisala novinarka Tina Milostnik. Sarajevo je njen začasni dom že dobro leto. Kako je tam v teh dneh in kakšen je sicer utrip tega pisanega mesta, jo je vprašala Barbara Kampos.
Primorci po svetu
Elvira Hasanagić, doma iz Idrije, je ena najboljših slovenskih sopranistk, ki se uveljavlja na uglednih mednarodnih odrih. Študirat je odšla v Nemčijo in ostala v tej deželi, kjer tudi največ deluje; zadnje čase je najpogosteje angažirana v dresdenski Operi. Nemška kritika jo je razglasila za najboljšo mlado sopranistko leta 2017. Nedavno smo jo lahko slišali na koncertu v Kopru, ko jo je Helena Filipčič Gardina povabila pred mikrofon in z njo pokramljala o vtisih življenja v Münchnu ter priložnostih za umetniško delovanje na Nemškem.
Elvira Hasanagić, doma iz Idrije, je ena najboljših slovenskih sopranistk, ki se uveljavlja na uglednih mednarodnih odrih. Študirat je odšla v Nemčijo in ostala v tej deželi, kjer tudi največ deluje; zadnje čase je najpogosteje angažirana v dresdenski Operi. Nemška kritika jo je razglasila za najboljšo mlado sopranistko leta 2017. Nedavno smo jo lahko slišali na koncertu v Kopru, ko jo je Helena Filipčič Gardina povabila pred mikrofon in z njo pokramljala o vtisih življenja v Münchnu ter priložnostih za umetniško delovanje na Nemškem.
Primorci po svetu
Janja Štokelj je Ajdovka, ki jo je veselje do dela v turizmu po srednji šoli odpeljalo na portoroško fakulteto za turistične študije. Diplomirala je leta 2006, štiri leta pozneje pa z nalogo z naslovom Tržni informacijski sistemi v turizmu uspešno dokončala še magistrski študij. Pred petimi leti se je preselila v Birmingham, trenutno je kot vodja izobraževanja in usposabljanja zaposlena v londonskem hotelu Hilton. Ob kratkem obisku doma jo je pred mikrofon povabil Sandi Škvarč.
Janja Štokelj je Ajdovka, ki jo je veselje do dela v turizmu po srednji šoli odpeljalo na portoroško fakulteto za turistične študije. Diplomirala je leta 2006, štiri leta pozneje pa z nalogo z naslovom Tržni informacijski sistemi v turizmu uspešno dokončala še magistrski študij. Pred petimi leti se je preselila v Birmingham, trenutno je kot vodja izobraževanja in usposabljanja zaposlena v londonskem hotelu Hilton. Ob kratkem obisku doma jo je pred mikrofon povabil Sandi Škvarč.
Primorci po svetu
Tokrat smo našli Primorko, ki že osem let živi na tujem. Tjaša Bedene je Izolanka. Najprej jo je navdušil Madrid, pred tremi leti pa se je preselila na Švedsko v Jonkoping, mesto približno na pol poti med Stockholmom in Malmojem. Farmacevtka po stroki je zaposlena v lekarni, za kar mora seveda dobro obvladati švedsko. Jezika se je učila najprej na intenzivnem tečaju v Berlinu, kamor so jo poslali delodajalci, potem pa kar iz prakse. Čas je, da prisluhnemo pogovru, ki ga je s Tjašo pripravila Neva Zajc.
Tokrat smo našli Primorko, ki že osem let živi na tujem. Tjaša Bedene je Izolanka. Najprej jo je navdušil Madrid, pred tremi leti pa se je preselila na Švedsko v Jonkoping, mesto približno na pol poti med Stockholmom in Malmojem. Farmacevtka po stroki je zaposlena v lekarni, za kar mora seveda dobro obvladati švedsko. Jezika se je učila najprej na intenzivnem tečaju v Berlinu, kamor so jo poslali delodajalci, potem pa kar iz prakse. Čas je, da prisluhnemo pogovru, ki ga je s Tjašo pripravila Neva Zajc.
Primorci po svetu
Boštjan Korošec iz Kopra je eden tistih Primorcev, ki so odšli v tujino, ker v Sloveniji niso našli prave priložnosti. Po končanem doktoratu na Filozofski fakulteti je izgubil službo, žena je bila na porodniškem dopustu in zato se jima je zdel pravi čas, da se odpravita v tujino. Vprašanje je bilo le kam - ali v Brazilijo ali v Gvatemalo. Ko je prišel dojenček pa je padla odločitev. Odšli so na otok Lanzarote, ki ga nekateri imenujejo tudi peklenski paradiž. V pogovoru z Natašo Uršič boste izvedeli tudi to, da je Boštjan eden redkih doktorjev znanosti, ki se na otoku ukvarja z dejavnostjo za katero sploh ne potrebuje poklica.
Boštjan Korošec iz Kopra je eden tistih Primorcev, ki so odšli v tujino, ker v Sloveniji niso našli prave priložnosti. Po končanem doktoratu na Filozofski fakulteti je izgubil službo, žena je bila na porodniškem dopustu in zato se jima je zdel pravi čas, da se odpravita v tujino. Vprašanje je bilo le kam - ali v Brazilijo ali v Gvatemalo. Ko je prišel dojenček pa je padla odločitev. Odšli so na otok Lanzarote, ki ga nekateri imenujejo tudi peklenski paradiž. V pogovoru z Natašo Uršič boste izvedeli tudi to, da je Boštjan eden redkih doktorjev znanosti, ki se na otoku ukvarja z dejavnostjo za katero sploh ne potrebuje poklica.
Primorci po svetu
Nina Arh se je spomladi prvič odpravila na potniško ladjo. Pa ne na dopust. Iskala je novo službo, tako, ki bi ji omogočila tudi spoznavanje sveta. Delo na ladji ni za vsakogar: tudi 15-urni delovnik, nekaj mesecev brez stika z družino. Hkrati pa si del malega mesta na vodi, srečuješ zanimive osebnosti in spoznavaš različne kraje. In če si priden, lahko tudi daš nekaj denarja na stran. Z Nino se je pogovarjal Andrej Šavko.
Nina Arh se je spomladi prvič odpravila na potniško ladjo. Pa ne na dopust. Iskala je novo službo, tako, ki bi ji omogočila tudi spoznavanje sveta. Delo na ladji ni za vsakogar: tudi 15-urni delovnik, nekaj mesecev brez stika z družino. Hkrati pa si del malega mesta na vodi, srečuješ zanimive osebnosti in spoznavaš različne kraje. In če si priden, lahko tudi daš nekaj denarja na stran. Z Nino se je pogovarjal Andrej Šavko.
Primorci po svetu
Gost oddaje Primorci po svetu bo Marko Štucin. Doma je iz Tolmina, z družino pa živi v Haagu na Nizozemskem, kjer je zaposlen na slovenskem veleposlaništvu. Haag ima približno pol milijona prebivalcev in je za Amsterdamom in Rotterdamom tretje največje mesto v državi. Približno polovica prebivalcev je tujcev. Nizozemska je tudi sicer poznana kot družba, ki je zaradi zgodovinskih razlogov zelo odprta za priseljence. Odprtost Nizozemcev je presenetila tudi Marka, ki je povedal, da domačini skorajda ne poznajo zaves na oknih. Največja zanimivost pa je, da ima v tej državi prednost kolesar, zato so zgradili celo kolesarske »avtoceste«. Z Markom Štucinom se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
Gost oddaje Primorci po svetu bo Marko Štucin. Doma je iz Tolmina, z družino pa živi v Haagu na Nizozemskem, kjer je zaposlen na slovenskem veleposlaništvu. Haag ima približno pol milijona prebivalcev in je za Amsterdamom in Rotterdamom tretje največje mesto v državi. Približno polovica prebivalcev je tujcev. Nizozemska je tudi sicer poznana kot družba, ki je zaradi zgodovinskih razlogov zelo odprta za priseljence. Odprtost Nizozemcev je presenetila tudi Marka, ki je povedal, da domačini skorajda ne poznajo zaves na oknih. Največja zanimivost pa je, da ima v tej državi prednost kolesar, zato so zgradili celo kolesarske »avtoceste«. Z Markom Štucinom se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
Primorci po svetu
Pred mikrofon smo povabili Heleno Brec Loredan, ki jo je pot iz Kopra popeljala najprej v Bukarešto, danes pa z družino živi in dela na Dunaju. Z njo se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Pred mikrofon smo povabili Heleno Brec Loredan, ki jo je pot iz Kopra popeljala najprej v Bukarešto, danes pa z družino živi in dela na Dunaju. Z njo se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Primorci po svetu
Da bo rokometaš, je vedel že v zibelki, kajti to je šport, kateremu je življenje posvetil že njegov oče Aleksander Lapajne, nekdanji igralec Ajdovščine, Slovana in Celja ter trener v naši olimpijski reprezentanci v Atenah. Januš je rokometno rastel v Ajdovščini, se prebil v mlajše reprezentančne selekcije in se pred tremi leti iz domačega nižjeligaša preselil k prvoligašu v Škofjo Loko, kjer je postal nosilec igre in bil četrti strelec prvenstva. Po končani sezoni se je odločil za nov velik korak v karieri, saj je podpisal pogodbo s slovitim francoskim klubom Paris -Saint Germain in dvajsetleten začel pot športnega leginarja. Ta ga je letos poleti odpeljala v Skopje, od koder se je pred kratkim preselil v slovaški Prešov. Z njim se je ob kratkem obisku domovine pogovoril Sandi Škvarč.
Da bo rokometaš, je vedel že v zibelki, kajti to je šport, kateremu je življenje posvetil že njegov oče Aleksander Lapajne, nekdanji igralec Ajdovščine, Slovana in Celja ter trener v naši olimpijski reprezentanci v Atenah. Januš je rokometno rastel v Ajdovščini, se prebil v mlajše reprezentančne selekcije in se pred tremi leti iz domačega nižjeligaša preselil k prvoligašu v Škofjo Loko, kjer je postal nosilec igre in bil četrti strelec prvenstva. Po končani sezoni se je odločil za nov velik korak v karieri, saj je podpisal pogodbo s slovitim francoskim klubom Paris -Saint Germain in dvajsetleten začel pot športnega leginarja. Ta ga je letos poleti odpeljala v Skopje, od koder se je pred kratkim preselil v slovaški Prešov. Z njim se je ob kratkem obisku domovine pogovoril Sandi Škvarč.
Primorci po svetu
Tatjano Rodica Dumas Pirančani pogosto videvajo doma, ker redno prihaja na obisk, pa tudi po opravkih, ki jih nalaga njena funkcija častne konzulke. Ta naziv ima že od leta 2001, vesela pa ga je zlasti zato, ker jo spodbuja k stikom med državama. Sicer pa jo je v Francijo zaneslo že pred mnogimi leti, pravzaprav jo je odpeljal mladi Francoz, ki se je v Portorožu med dopustom zaljubil vanjo. Ja, tako je bilo. Poslušajmo, kaj je o svojem davnem odhodu povedala Nevi Zajc.
Tatjano Rodica Dumas Pirančani pogosto videvajo doma, ker redno prihaja na obisk, pa tudi po opravkih, ki jih nalaga njena funkcija častne konzulke. Ta naziv ima že od leta 2001, vesela pa ga je zlasti zato, ker jo spodbuja k stikom med državama. Sicer pa jo je v Francijo zaneslo že pred mnogimi leti, pravzaprav jo je odpeljal mladi Francoz, ki se je v Portorožu med dopustom zaljubil vanjo. Ja, tako je bilo. Poslušajmo, kaj je o svojem davnem odhodu povedala Nevi Zajc.
Primorci po svetu
Andrej Maršič od zečatka leta živi v Luksemburgu, majhni državi, stisnjeni med Belgijo, Nemčijo in Francijo, ki je osemkrat manjša od Slovenije. Tam je zaposlen pri Evropski komisiji, ukvarja pa se predvsem z analizo statističnih podatkov. Mesto je stičišče romanske in germanske kulture, kar se najbolj pozna pri uporabi različnih jezikov. Povprečna plača je tam nekaj čez 3 tisoč evrov, a so tudi cene temu primerno zasoljene. Več o življenju v državi, kjer vse poteka po črki zakona, pa v tokratni rubriki Primorci po svetu.
Andrej Maršič od zečatka leta živi v Luksemburgu, majhni državi, stisnjeni med Belgijo, Nemčijo in Francijo, ki je osemkrat manjša od Slovenije. Tam je zaposlen pri Evropski komisiji, ukvarja pa se predvsem z analizo statističnih podatkov. Mesto je stičišče romanske in germanske kulture, kar se najbolj pozna pri uporabi različnih jezikov. Povprečna plača je tam nekaj čez 3 tisoč evrov, a so tudi cene temu primerno zasoljene. Več o življenju v državi, kjer vse poteka po črki zakona, pa v tokratni rubriki Primorci po svetu.
Primorci po svetu
Današnji gost oddaje Primorci po svetu je mladi pozavnist Tine Bizajl iz Lucije, trenutno študent tretjega letnika Akademije za glasbo, medije in gledališče v Hannovru. Kot nekdanjega dijaka Umetniške gimnazije v Kopru in kot zmagovalca številnih tekmovanj za mlade glasbenike smo ga v preteklosti že gostili v oddaji Primorski glasbeni talenti, tokrat pa smo ga prestregli v našem studiu Hendrix, kjer je snemal kot nagrajenec Mednarodnega tekmovanja Svirel. Pred mikrofon ga je povabila Lea Hedžet.
Današnji gost oddaje Primorci po svetu je mladi pozavnist Tine Bizajl iz Lucije, trenutno študent tretjega letnika Akademije za glasbo, medije in gledališče v Hannovru. Kot nekdanjega dijaka Umetniške gimnazije v Kopru in kot zmagovalca številnih tekmovanj za mlade glasbenike smo ga v preteklosti že gostili v oddaji Primorski glasbeni talenti, tokrat pa smo ga prestregli v našem studiu Hendrix, kjer je snemal kot nagrajenec Mednarodnega tekmovanja Svirel. Pred mikrofon ga je povabila Lea Hedžet.
Primorci po svetu
Šempterc Milan Nardin v Beogradu živi že osmo leto. V srbski prestolnici prevaja in piše knjige. Pred tem je živel v Parizu in Miamiju vendar po njegovem nobeno od teh dveh mest ni tako kontrastno kot je Beograd. Všeč mu je zato, ker mesto »deluje« 24 ur na dan. Odprte so trgovine, gostilne, banke. V mestu deluje 30 gledališč, ki so vedno polna, ogromno je koncertnih in glasbenih dogodkov. Nardin tudi pove, da Srbija po eni strani želi biti evropska in svetovna država, po drugi strani pa se smeje sama sebi. Nataša Uršič ga je ujela na obisku v Novi Gorici.
Šempterc Milan Nardin v Beogradu živi že osmo leto. V srbski prestolnici prevaja in piše knjige. Pred tem je živel v Parizu in Miamiju vendar po njegovem nobeno od teh dveh mest ni tako kontrastno kot je Beograd. Všeč mu je zato, ker mesto »deluje« 24 ur na dan. Odprte so trgovine, gostilne, banke. V mestu deluje 30 gledališč, ki so vedno polna, ogromno je koncertnih in glasbenih dogodkov. Nardin tudi pove, da Srbija po eni strani želi biti evropska in svetovna država, po drugi strani pa se smeje sama sebi. Nataša Uršič ga je ujela na obisku v Novi Gorici.
Primorci po svetu
Kakšno je žiivljenje v deželi tulipanov, mlinov na veter in dolgih peščenih plaž z nasipi? Andrej Šavko je poklical Nina Van Roosmalen Furlanič, ki že nekaj let živi na Nizozemskem, v manjšem kraju Noordwyk (izg. Nordwajk), ki leži ob morju in malce spominja na naš Portorož.
Kakšno je žiivljenje v deželi tulipanov, mlinov na veter in dolgih peščenih plaž z nasipi? Andrej Šavko je poklical Nina Van Roosmalen Furlanič, ki že nekaj let živi na Nizozemskem, v manjšem kraju Noordwyk (izg. Nordwajk), ki leži ob morju in malce spominja na naš Portorož.
Primorci po svetu
Verjetno imajo ljudje, o katerih govorimo v rubriki Primorci po svetu, vsaj nekaj enakih ali podobnih življenjskih karakteristik. Morda tudi ne. A, življenje zagotovo zlahka razumejo, kot eno samo potovanje! Andrea Langer, rojena Grdina je bila rojena v Kopru. Danes je njen "ves svet". Živi sicer v Calgaryju v Kanadi, a tedensko potuje po vsej Ameriki, Evropi, Aziji... V Slovenijo pride dva do tri krat na leto. Govori pet jezikov, šolo za oblikovanje je obiskovala v Ljubljani, se izobraževala v Nemčiji, v Kanadi in to počne še danes. V letih, v katerih se Slovenci upokojujemo, ona uči ljudi po vsem svetu, kako se znajti v življenju in kako zdravo živeti! Izvedeli boste, kaj je njen največji poslovni izziv. Prispevek je pripravila Smilja Baranja.
Verjetno imajo ljudje, o katerih govorimo v rubriki Primorci po svetu, vsaj nekaj enakih ali podobnih življenjskih karakteristik. Morda tudi ne. A, življenje zagotovo zlahka razumejo, kot eno samo potovanje! Andrea Langer, rojena Grdina je bila rojena v Kopru. Danes je njen "ves svet". Živi sicer v Calgaryju v Kanadi, a tedensko potuje po vsej Ameriki, Evropi, Aziji... V Slovenijo pride dva do tri krat na leto. Govori pet jezikov, šolo za oblikovanje je obiskovala v Ljubljani, se izobraževala v Nemčiji, v Kanadi in to počne še danes. V letih, v katerih se Slovenci upokojujemo, ona uči ljudi po vsem svetu, kako se znajti v življenju in kako zdravo živeti! Izvedeli boste, kaj je njen največji poslovni izziv. Prispevek je pripravila Smilja Baranja.
Primorci po svetu
Karolina Koglot de Maurera z družino živi na severu Venezuele, med hribovitim in tropskim gozdom, nedaleč od morske obale, v dolini Maracay. Po izobrazbi je akademska slikarka in restavratorka, poklicno se ukvarja z restavratorstvom, občasno pa je tudi turistična vodnica in prevajalka za slovenske gledališčnike in druge umetnike, ki obiščejo Venezuelo. Zadnje mesece to državo pretresa politična in gospodarska kriza, vendar Karolina pravi, da mediji širijo dezinformacije v zvezi z razmerami v njihovi državi.
Karolina Koglot de Maurera z družino živi na severu Venezuele, med hribovitim in tropskim gozdom, nedaleč od morske obale, v dolini Maracay. Po izobrazbi je akademska slikarka in restavratorka, poklicno se ukvarja z restavratorstvom, občasno pa je tudi turistična vodnica in prevajalka za slovenske gledališčnike in druge umetnike, ki obiščejo Venezuelo. Zadnje mesece to državo pretresa politična in gospodarska kriza, vendar Karolina pravi, da mediji širijo dezinformacije v zvezi z razmerami v njihovi državi.
Primorci po svetu
Med Primorci, ki živijo na tujem, je tudi Valentina Lacovich, Koprčanka, ki smo jo v gimnazijskih časih srečevali tudi v naši hiši, v mladinski redakciji Radia Koper. Od tedaj je prepotovala veliko sveta in se nazadnje za nekaj let ustavila na Češkem, natančneje v Brnu. Tam že četrto leto dela na uglednem mednarodnem raziskovalnem inštitutu kot neuroznanstvenica, v ekipi, ki raziskuje Alzheimerjevo bolezen. Ker 600 kilometrov oddaljenosti zanjo ni prevelika težava, se večkrat prileje v Koper na obisk domačih. Med zadnjim se je z njo pogovarjala Neva Zajc.
Med Primorci, ki živijo na tujem, je tudi Valentina Lacovich, Koprčanka, ki smo jo v gimnazijskih časih srečevali tudi v naši hiši, v mladinski redakciji Radia Koper. Od tedaj je prepotovala veliko sveta in se nazadnje za nekaj let ustavila na Češkem, natančneje v Brnu. Tam že četrto leto dela na uglednem mednarodnem raziskovalnem inštitutu kot neuroznanstvenica, v ekipi, ki raziskuje Alzheimerjevo bolezen. Ker 600 kilometrov oddaljenosti zanjo ni prevelika težava, se večkrat prileje v Koper na obisk domačih. Med zadnjim se je z njo pogovarjala Neva Zajc.
Primorci po svetu
Gost današnje oddaje Primorci po svetu je Mladen Patajac. To je tisti Izolan, ki je v Slovenijo pripeljal Leonarda Cohena, službena pot pa ga je v nadaljevanju zanesla v bolgarsko prestolnico Sofijo. Tam s svojimi izkušnjami zadnja leta uspešno pomaga pri organizaciji velikih glasbenih dogodkov. Med enim njegovih obiskov Obale je z njim poklepetal Armando Šturman
Gost današnje oddaje Primorci po svetu je Mladen Patajac. To je tisti Izolan, ki je v Slovenijo pripeljal Leonarda Cohena, službena pot pa ga je v nadaljevanju zanesla v bolgarsko prestolnico Sofijo. Tam s svojimi izkušnjami zadnja leta uspešno pomaga pri organizaciji velikih glasbenih dogodkov. Med enim njegovih obiskov Obale je z njim poklepetal Armando Šturman
Primorci po svetu
Arhitekt Boštjan Bugarič od leta 2014 živi in dela v Berlinu, ukvarja se z reurbanizacijo mest.
Arhitekt Boštjan Bugarič od leta 2014 živi in dela v Berlinu, ukvarja se z reurbanizacijo mest.
Primorci po svetu
Mladen Lončarič je že vse življenje povezan z morjem. Je ladijski strojnik, ki je kot pomorščak preplul svetovna morja, se ukvarjal z navtičnim turizmom, zdaj pa dela na raziskovalni ladji v Savdski Arabiji. Ladja je last Univerze Kralja Abdullaha, na njej gostijo znanstvenike in študente, ki raziskujejo Rdeče morje. In če je Savdska Arabija ena najbolj zaprtih držav na svetu, je življenje v univerzitetnem kampusu bolj sproščeno, pravi Mladen Lončarič, ki ga je pred mikrofon povabila Nataša Ugrin Tomšič.
Mladen Lončarič je že vse življenje povezan z morjem. Je ladijski strojnik, ki je kot pomorščak preplul svetovna morja, se ukvarjal z navtičnim turizmom, zdaj pa dela na raziskovalni ladji v Savdski Arabiji. Ladja je last Univerze Kralja Abdullaha, na njej gostijo znanstvenike in študente, ki raziskujejo Rdeče morje. In če je Savdska Arabija ena najbolj zaprtih držav na svetu, je življenje v univerzitetnem kampusu bolj sproščeno, pravi Mladen Lončarič, ki ga je pred mikrofon povabila Nataša Ugrin Tomšič.
Primorci po svetu
V oddaji Primorci po svetu smo poklicali Kim Košič na Novo Zelandijo. Živi na otoku Waiheke, ki je le 35 minut vožnje s trajektom oddaljen od Aucklanda. Kim je odraščala v Postojni, v Ljubljani je obiskovala umetniško gimnazijo, plesna smer. Na Novo Zelandijo se je preselila pred tremi leti, takoj po diplomi na Fakulteti za šport. Ples jo še danes spremlja, trenutno pa dela v lokalu. Z njo se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
V oddaji Primorci po svetu smo poklicali Kim Košič na Novo Zelandijo. Živi na otoku Waiheke, ki je le 35 minut vožnje s trajektom oddaljen od Aucklanda. Kim je odraščala v Postojni, v Ljubljani je obiskovala umetniško gimnazijo, plesna smer. Na Novo Zelandijo se je preselila pred tremi leti, takoj po diplomi na Fakulteti za šport. Ples jo še danes spremlja, trenutno pa dela v lokalu. Z njo se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Primorci po svetu
Miloš Žefran je obiskoval gimnazijo v Novi Gorici in v Ljubljani diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in Fakulteti za naravoslovje in matematiko. V ZDA se je preselil, da bi izpolnil svojo največjo željo, to je raziskovanje in delo z vrhunskimi robotiki. Doktor računalniških znanosti in direktor podiplomskih študij na področju robotike na "University of Illinois" trenutno raziskuje, kako z roboti pomagati ostarelim. Z družino živi v Oak Parku, starejšem predmestju Čikaga. V prostem času je redni obiskovalec muzejev, opere in koncertov čikaškega simfoničnega orkestra.
Miloš Žefran je obiskoval gimnazijo v Novi Gorici in v Ljubljani diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in Fakulteti za naravoslovje in matematiko. V ZDA se je preselil, da bi izpolnil svojo največjo željo, to je raziskovanje in delo z vrhunskimi robotiki. Doktor računalniških znanosti in direktor podiplomskih študij na področju robotike na "University of Illinois" trenutno raziskuje, kako z roboti pomagati ostarelim. Z družino živi v Oak Parku, starejšem predmestju Čikaga. V prostem času je redni obiskovalec muzejev, opere in koncertov čikaškega simfoničnega orkestra.
Primorci po svetu
Bor Zuljan je doma iz Bilj. Pred desetimi leti je zaradi glasbe načrtoval selitev v San Francisco potem pa se premislil in odšel v Švico. V Ženevi je končal magistrski študij kitare in lutnje, srednjeveške glasbe ter glasbene pedagogike. Zdaj na ženevskih konservatorijih (Conservatoire de musique de Geneve in Conservatoire Populaire de Musique de Geneve) poučuje obe glasbili, živi v deset kilometrov oddaljenem francoskem mestu Ville-la-Grand in koncertira po vsem svetu. V teh dneh je na počitnicah na Goriškem, zato ga je Nataša Uršič povabila na kratek klepet.
Bor Zuljan je doma iz Bilj. Pred desetimi leti je zaradi glasbe načrtoval selitev v San Francisco potem pa se premislil in odšel v Švico. V Ženevi je končal magistrski študij kitare in lutnje, srednjeveške glasbe ter glasbene pedagogike. Zdaj na ženevskih konservatorijih (Conservatoire de musique de Geneve in Conservatoire Populaire de Musique de Geneve) poučuje obe glasbili, živi v deset kilometrov oddaljenem francoskem mestu Ville-la-Grand in koncertira po vsem svetu. V teh dneh je na počitnicah na Goriškem, zato ga je Nataša Uršič povabila na kratek klepet.
Primorci po svetu
Na poti po svetu, kjer žive Primorci, se bomo ustavili v Luksemburgu, glavnem mestu istoimenske, čisto majhne države s pol milijona prebivalci. Tja pokličemo Koprčana Matjaža Sušca, da nam pove kaj več o svojem delu in življenju v tej žepni državici. Besedo ima Neva Zajc.
Na poti po svetu, kjer žive Primorci, se bomo ustavili v Luksemburgu, glavnem mestu istoimenske, čisto majhne države s pol milijona prebivalci. Tja pokličemo Koprčana Matjaža Sušca, da nam pove kaj več o svojem delu in življenju v tej žepni državici. Besedo ima Neva Zajc.
Primorci po svetu
Danes se bomo v oddaji Primorci po svetu podali v Mehiko in "obiskali" Aljaža, ki se je za pot iz Pirana v mehiško Ensenado odločil pred slabim letom. Po študiju gradbeništva v Sloveniji, doktoriral je z zanimivo temo: računalniško modeliranje razlitja nafte, je želel nadaljevati z raziskovalnim delom. Zaposlitev, ki jo je imel, mu tega ni omogočala, zato je iskal priložnosti po svetu. Vabilo na Znanstveni raziskovalni inštitut v Esenadi, ki se nahaja tik ob morju, je kot navdušeni deskar na vodi sprejel z odprtimi rokami. V Mehiko ga je poklicala Mateja Brežan.
Danes se bomo v oddaji Primorci po svetu podali v Mehiko in "obiskali" Aljaža, ki se je za pot iz Pirana v mehiško Ensenado odločil pred slabim letom. Po študiju gradbeništva v Sloveniji, doktoriral je z zanimivo temo: računalniško modeliranje razlitja nafte, je želel nadaljevati z raziskovalnim delom. Zaposlitev, ki jo je imel, mu tega ni omogočala, zato je iskal priložnosti po svetu. Vabilo na Znanstveni raziskovalni inštitut v Esenadi, ki se nahaja tik ob morju, je kot navdušeni deskar na vodi sprejel z odprtimi rokami. V Mehiko ga je poklicala Mateja Brežan.
Primorci po svetu
Ljudje, ki so se odselili v druge kraje na dom gledajo drugače. Morda jim je včasih celo bližje kot nam, ki smo ostali tu. Nevio Paliska je Izolo zapustil pred 17. Najprej je šel v Argentino, nato v Španijo, ljubezen ga je odpeljala v Anglijo, kjer je še zdaj. Ljubezen do motorjev, nekoč je bil v nekdanji Jugoslaviji državni prvak, ostaja in ga spremlja že vse življenje. Kot ljubezen do Izole, ki ji postavlja poseben spomenik. Je glavni administartor skupine, ki na face booku nosi naslov "Izola - kot je bila nekoč" in ima že več kot 5000 članov. Ko je Nevio konec februarja po dolgih 17 letih spet prišel v Izolo, so mu prjatelji in člani skupine na Manziolijevem trgu pripravili sprejem, pravo fešto..... in tam ga je pred mikrofon ujela Nataša Benčič.
Ljudje, ki so se odselili v druge kraje na dom gledajo drugače. Morda jim je včasih celo bližje kot nam, ki smo ostali tu. Nevio Paliska je Izolo zapustil pred 17. Najprej je šel v Argentino, nato v Španijo, ljubezen ga je odpeljala v Anglijo, kjer je še zdaj. Ljubezen do motorjev, nekoč je bil v nekdanji Jugoslaviji državni prvak, ostaja in ga spremlja že vse življenje. Kot ljubezen do Izole, ki ji postavlja poseben spomenik. Je glavni administartor skupine, ki na face booku nosi naslov "Izola - kot je bila nekoč" in ima že več kot 5000 članov. Ko je Nevio konec februarja po dolgih 17 letih spet prišel v Izolo, so mu prjatelji in člani skupine na Manziolijevem trgu pripravili sprejem, pravo fešto..... in tam ga je pred mikrofon ujela Nataša Benčič.
Primorci po svetu
V rubriki Primorci po svetu se danes ustavimo v Londonu. Glavno mesto Velike Britanije je priljubljeno ne le med popotniki, marveč je ponudilo priložnost za delo številnim Slovencem. Med tistimi, ki so jo zgrabili kmalu po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, je tudi Koprčan Luka Melon, arhitekt, ki je pred tem dobrih pet let preživel v New Yorku. Iz začasnega postanka je London postal njegov dom. Poslušajmo, kaj je o vsem tem povedal Nevi Zajc.
V rubriki Primorci po svetu se danes ustavimo v Londonu. Glavno mesto Velike Britanije je priljubljeno ne le med popotniki, marveč je ponudilo priložnost za delo številnim Slovencem. Med tistimi, ki so jo zgrabili kmalu po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, je tudi Koprčan Luka Melon, arhitekt, ki je pred tem dobrih pet let preživel v New Yorku. Iz začasnega postanka je London postal njegov dom. Poslušajmo, kaj je o vsem tem povedal Nevi Zajc.
Primorci po svetu
Novogoričanka Neža Kodrič Podobnik z družino živi blizu glavnega mesta Filipinov, Manileh. Še pred tem sta z možem nekaj let živela v Nepalu. Pravita, da je življenje v spoznavanju drugih kultur neznansko bogastvo, ki ga skušata prenesti na njuno hčerko. Delček njihovega družinskega vsakdana bo v pogovoru z Nežo skušala ujeti Nataša Uršič.
Novogoričanka Neža Kodrič Podobnik z družino živi blizu glavnega mesta Filipinov, Manileh. Še pred tem sta z možem nekaj let živela v Nepalu. Pravita, da je življenje v spoznavanju drugih kultur neznansko bogastvo, ki ga skušata prenesti na njuno hčerko. Delček njihovega družinskega vsakdana bo v pogovoru z Nežo skušala ujeti Nataša Uršič.
Primorci po svetu
Novogoričanka Neža Kodrič Podobnik z družino živi blizu glavnega mesta Filipinov, Manileh. Še pred tem sta z možem nekaj let živela v Nepalu. Pravita, da je življenje v spoznavanju drugih kultur neznansko bogastvo, ki ga skušata prenesti na njuno hčerko. Delček njihovega družinskega vsakdana bo v pogovoru z Nežo skušala ujeti Nataša Uršič.
Novogoričanka Neža Kodrič Podobnik z družino živi blizu glavnega mesta Filipinov, Manileh. Še pred tem sta z možem nekaj let živela v Nepalu. Pravita, da je življenje v spoznavanju drugih kultur neznansko bogastvo, ki ga skušata prenesti na njuno hčerko. Delček njihovega družinskega vsakdana bo v pogovoru z Nežo skušala ujeti Nataša Uršič.
Primorci po svetu
Spoznali bomo Mirjano Perkovič, postojnčanko, ki je svoj dom našla v Bruslju. Tolmčaka s strastjo do mode. Preden je odpotovala na teden mode v London, smo se z njo pogovarjali tudi o potovanjih: obiskala je namreč že 92 držav sveta. Le redkokje pa so poznali "njeno" Postojno oz. še tako znano Postojnsko jamo. Tjaša Škamperle se je z njo najprej pogovarjala o poklicu tolmčake.
Spoznali bomo Mirjano Perkovič, postojnčanko, ki je svoj dom našla v Bruslju. Tolmčaka s strastjo do mode. Preden je odpotovala na teden mode v London, smo se z njo pogovarjali tudi o potovanjih: obiskala je namreč že 92 držav sveta. Le redkokje pa so poznali "njeno" Postojno oz. še tako znano Postojnsko jamo. Tjaša Škamperle se je z njo najprej pogovarjala o poklicu tolmčake.
Primorci po svetu
V rubriki Primorci po svetu gostimo umetniškega fotografa iz Vrtojbe, Primoža Bizjaka, ki že nekaj let živi v Madridu. Že ko je študiral na Akademiji za lepe umetnosti v Benetkah je v okviru evropskega programa Erasmus nekaj časa študiral v glavnem mestu Španije in očitno se mu je Madrid usidral v srce. Zadnja leta tako umetniško kot zasebno živi in ustvarja razpet med Španijo, Italijo in Slovenijo. Trenutno razstavlja v Zagrebu in Madridu. Nataša Uršič ga je ujela na obisku v domači Vrtojbi in ga povabila pred mikrofon.
V rubriki Primorci po svetu gostimo umetniškega fotografa iz Vrtojbe, Primoža Bizjaka, ki že nekaj let živi v Madridu. Že ko je študiral na Akademiji za lepe umetnosti v Benetkah je v okviru evropskega programa Erasmus nekaj časa študiral v glavnem mestu Španije in očitno se mu je Madrid usidral v srce. Zadnja leta tako umetniško kot zasebno živi in ustvarja razpet med Španijo, Italijo in Slovenijo. Trenutno razstavlja v Zagrebu in Madridu. Nataša Uršič ga je ujela na obisku v domači Vrtojbi in ga povabila pred mikrofon.
Primorci po svetu
V Budimpešti zadnja leta študira Primorec, ki je razpet med Novo Gorico in madžarsko prestolnico.Luka Lisjak Gabrijelčič se je po končanem študiju zgodovine in italijanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani preživljal s prevajalstvom in publicističnim pisanjem. Potem pa se je odločil za nadaljevanje študija. Zakaj v Budimpešti, boste izvedeli v pogovoru, ki ga je pripravila Nataša Uršič.
V Budimpešti zadnja leta študira Primorec, ki je razpet med Novo Gorico in madžarsko prestolnico.Luka Lisjak Gabrijelčič se je po končanem študiju zgodovine in italijanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani preživljal s prevajalstvom in publicističnim pisanjem. Potem pa se je odločil za nadaljevanje študija. Zakaj v Budimpešti, boste izvedeli v pogovoru, ki ga je pripravila Nataša Uršič.
Primorci po svetu
V oddaji Primorci po svetu smo obiskali Martigny, manjši kraj ob vznožju švicarskih alp, ki je znan po muzeju bernardinca in kjer si lahko ogledate dela največjih likovnih mojstrov.
V oddaji Primorci po svetu smo obiskali Martigny, manjši kraj ob vznožju švicarskih alp, ki je znan po muzeju bernardinca in kjer si lahko ogledate dela največjih likovnih mojstrov.
Primorci po svetu
V rubriki Primorci po svetu bomo poklicali Anko Makovec. Gospa, ki bo letos praznovala 79- i rojstni dan se je iz kraja Deskle pred skoraj pol stoletja preselila v Astralijo. Od tam pa na 200 kilometrov oddaljen otok pod avstralskim kontinentom - Tasmanijo. Anka, ki ji prijatelji ljubkovalno imenujejo Anka Tasmanka, je v 80ih letih prejšnjega stoletja skupaj z Zelenimi Tasmanije, preprečila gradnjo hidrocentrale kar še danes velja za izjemen primer ekološkega aktivizma.
V rubriki Primorci po svetu bomo poklicali Anko Makovec. Gospa, ki bo letos praznovala 79- i rojstni dan se je iz kraja Deskle pred skoraj pol stoletja preselila v Astralijo. Od tam pa na 200 kilometrov oddaljen otok pod avstralskim kontinentom - Tasmanijo. Anka, ki ji prijatelji ljubkovalno imenujejo Anka Tasmanka, je v 80ih letih prejšnjega stoletja skupaj z Zelenimi Tasmanije, preprečila gradnjo hidrocentrale kar še danes velja za izjemen primer ekološkega aktivizma.
Primorci po svetu
Šrilanka je majhen košček raja na Zemlji, ki se je v zadnjih letih v velikem slogu vrnil na svetovni turistični zemljevid. Tam sta svoj začasni dom našla zakonca Butul. Andrej Šavko se je pogovarjal z boljšo polovico Tatjano Butul in izvedel, da ima morje tam zdaj okrog 28 stopinj in da glavno mesto Colombo ponuja številne pisane festivale, ki vrh dosežejo z budističnim novim letom v aprilu.
Šrilanka je majhen košček raja na Zemlji, ki se je v zadnjih letih v velikem slogu vrnil na svetovni turistični zemljevid. Tam sta svoj začasni dom našla zakonca Butul. Andrej Šavko se je pogovarjal z boljšo polovico Tatjano Butul in izvedel, da ima morje tam zdaj okrog 28 stopinj in da glavno mesto Colombo ponuja številne pisane festivale, ki vrh dosežejo z budističnim novim letom v aprilu.
Primorci po svetu
Na Radiu Koper se vsak četrtek pogovarjamo s Primorci, ki živijo v tujini. Razkrivajo nam zanimivosti države in kraja, v katerem živijo. Teja Kocjančič iz Trušk je z nami delila svojo zgodbo. Z njo se je pogovarjala Anita Urbančič.
Na Radiu Koper se vsak četrtek pogovarjamo s Primorci, ki živijo v tujini. Razkrivajo nam zanimivosti države in kraja, v katerem živijo. Teja Kocjančič iz Trušk je z nami delila svojo zgodbo. Z njo se je pogovarjala Anita Urbančič.
Primorci po svetu
Miha Mevlja prihaja iz nogometne družine. Z najpomembnejšo postransko stvarjo na svetu se ukvarja tudi njegov dvojček Nejc, veliko zaslug za nogometni razvoj obeh bratov ima oče Egon. Miha uspešno nastopa za ruski Rostov, na zadnjih reprezentančnih tekmah je bil nepogrešljiv člen obrambne vrste. Z njim se pogovarjal Primož Čepar.
Miha Mevlja prihaja iz nogometne družine. Z najpomembnejšo postransko stvarjo na svetu se ukvarja tudi njegov dvojček Nejc, veliko zaslug za nogometni razvoj obeh bratov ima oče Egon. Miha uspešno nastopa za ruski Rostov, na zadnjih reprezentančnih tekmah je bil nepogrešljiv člen obrambne vrste. Z njim se pogovarjal Primož Čepar.
Primorci po svetu
V oddaji Primorci po svetu gostimo Plavljana Miho Reščiča. Poklicna in tudi študijska pot ga je pred petimi leti ponesla na Švedsko, natančneje v mesto Malmö. Njegova pot na sever Evrope pa se ni začela, kot smo recimo vajeni pri podobnih zgodbah, saj vzrok za selitev ni bil iskanje službe ali pa ljubezen. Čeprav je doma diplomiral, imel dobro službo, prijatelje in zares kakovostno življenje, mu to nekako ni bilo dovolj. Ali po letih bivanja na Švedskem še vedno pogreša domačo govejo juho ali so mu bolj pri srcu švedski cimetovi polžki, ga bo vprašal Boštjan Simčič.
V oddaji Primorci po svetu gostimo Plavljana Miho Reščiča. Poklicna in tudi študijska pot ga je pred petimi leti ponesla na Švedsko, natančneje v mesto Malmö. Njegova pot na sever Evrope pa se ni začela, kot smo recimo vajeni pri podobnih zgodbah, saj vzrok za selitev ni bil iskanje službe ali pa ljubezen. Čeprav je doma diplomiral, imel dobro službo, prijatelje in zares kakovostno življenje, mu to nekako ni bilo dovolj. Ali po letih bivanja na Švedskem še vedno pogreša domačo govejo juho ali so mu bolj pri srcu švedski cimetovi polžki, ga bo vprašal Boštjan Simčič.
Primorci po svetu
Le nekaj dni nas loči od prenosa tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajske filharmonije, enega najbolj priljubljenih koncertov klasične na svetu, iz Zlate dvorane prijateljev glasbe z Dunaja. Tokrat bo taktirko vihtel venezuelski dirigent Gustavo Dudamel. In ker je letos februarja Petra Kovačič, 26-letna violinistka iz Tolmina, postala članica slovitih dunajskih filharmonikov in to kot prva slovenska violinistka, bo danes naša gostja v rubriki Primorci po svetu. Zagotovo vam bo še najbolje lahko približala vzdušje avstrijske prestolnice, ki v tem božično novoletnem času še posebej zaživi. Najživahneje je seveda pred rotovžem in mestno hišo, kjer se odvija božično-novoletni sejem, na stojnicah pa ponujajo na tisoče stvari in povsod naokoli diši po kuhanem vinu in punču. Besedo imata torej Petra Kovačič na Dunaju in Tatjana Gregorič v novogoriškem studiu.
Le nekaj dni nas loči od prenosa tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajske filharmonije, enega najbolj priljubljenih koncertov klasične na svetu, iz Zlate dvorane prijateljev glasbe z Dunaja. Tokrat bo taktirko vihtel venezuelski dirigent Gustavo Dudamel. In ker je letos februarja Petra Kovačič, 26-letna violinistka iz Tolmina, postala članica slovitih dunajskih filharmonikov in to kot prva slovenska violinistka, bo danes naša gostja v rubriki Primorci po svetu. Zagotovo vam bo še najbolje lahko približala vzdušje avstrijske prestolnice, ki v tem božično novoletnem času še posebej zaživi. Najživahneje je seveda pred rotovžem in mestno hišo, kjer se odvija božično-novoletni sejem, na stojnicah pa ponujajo na tisoče stvari in povsod naokoli diši po kuhanem vinu in punču. Besedo imata torej Petra Kovačič na Dunaju in Tatjana Gregorič v novogoriškem studiu.
Primorci po svetu
V oddaji Primorci po svetu bomo danes gostili misijonarja Danila Lisjaka, ki je sicer doma iz Saksida pri Dornberku v Vipavski dolini. V osrčje Afrike je odšel pred tridestimi leti. Najprej v Kongo, potem Ruando in Burundo, danes pa deluje v misijonu v Ugandi. V Ruandi je bil med genocidom leta 1994, od blizu pa je spremljal tudi druga krizna žarišča v Afriki. Nazadnje na severu Ugande, kjer se je končala dvajsetletna državljanska vojna. Današnjega gosta je Nataša Uršič »ujela« doma na krajšem dopustu.
V oddaji Primorci po svetu bomo danes gostili misijonarja Danila Lisjaka, ki je sicer doma iz Saksida pri Dornberku v Vipavski dolini. V osrčje Afrike je odšel pred tridestimi leti. Najprej v Kongo, potem Ruando in Burundo, danes pa deluje v misijonu v Ugandi. V Ruandi je bil med genocidom leta 1994, od blizu pa je spremljal tudi druga krizna žarišča v Afriki. Nazadnje na severu Ugande, kjer se je končala dvajsetletna državljanska vojna. Današnjega gosta je Nataša Uršič »ujela« doma na krajšem dopustu.
Primorci po svetu
Poklicali smo v Pariz, kjer začasno prebiva blizu sto Slovencev. Med njimi je tudi Koprčan Tomaž Burlin, ki je francosko prestolnico skusil najprej kot študent, zdaj pa tam živi in dela. Poslušajmo, kaj je o življenju v enem najbolj živahnih mest povedal Nevi Zajc.
Poklicali smo v Pariz, kjer začasno prebiva blizu sto Slovencev. Med njimi je tudi Koprčan Tomaž Burlin, ki je francosko prestolnico skusil najprej kot študent, zdaj pa tam živi in dela. Poslušajmo, kaj je o življenju v enem najbolj živahnih mest povedal Nevi Zajc.
Primorci po svetu
Justina Žiganteja nismo poklicali v Kanado; prestregli smo ga namreč na obisku v domovini. Žigante se je rodil v vasi v zaledju Kopra, Rakitovcu. Doma so imeli tudi do 6 glav živine. V koprskem TOMOSu je dobil odlično izobrazbo, ki mu je prišla prav pri odpiranju in vodenju podjetja v kraju Mississauga blizu Toronta. V pogovoru z Mojco Klarič je razložil, zakaj se je iz Jugoslavije odpravil v tujino
Justina Žiganteja nismo poklicali v Kanado; prestregli smo ga namreč na obisku v domovini. Žigante se je rodil v vasi v zaledju Kopra, Rakitovcu. Doma so imeli tudi do 6 glav živine. V koprskem TOMOSu je dobil odlično izobrazbo, ki mu je prišla prav pri odpiranju in vodenju podjetja v kraju Mississauga blizu Toronta. V pogovoru z Mojco Klarič je razložil, zakaj se je iz Jugoslavije odpravil v tujino
Primorci po svetu
Nuša je naša nekdanja sodelavka, ki zadnja leta živi v tujini. Iz Dubaja se je preselila v Indijo, med njenimi načrti so tudi številne druge države. V Slovenijo se po lastnih besedah še nekaj časa ne bo vrnila, kamorkoli pride, si hitro ustvari "nov dom".
Nuša je naša nekdanja sodelavka, ki zadnja leta živi v tujini. Iz Dubaja se je preselila v Indijo, med njenimi načrti so tudi številne druge države. V Slovenijo se po lastnih besedah še nekaj časa ne bo vrnila, kamorkoli pride, si hitro ustvari "nov dom".
Primorci po svetu
Nuša je naša nekdanja sodelavka, ki zadnja leta živi v tujini. Iz Dubaja se je preselila v Indijo, med njenimi načrti so tudi številne druge države. V Slovenijo se po lastnih besedah še nekaj časa ne bo vrnila, kamorkoli pride, si hitro ustvari "nov dom".
Nuša je naša nekdanja sodelavka, ki zadnja leta živi v tujini. Iz Dubaja se je preselila v Indijo, med njenimi načrti so tudi številne druge države. V Slovenijo se po lastnih besedah še nekaj časa ne bo vrnila, kamorkoli pride, si hitro ustvari "nov dom".
Primorci po svetu
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Ano Čehovin, mlado raziskovalko in doktorico znanosti, ki je svojo pot našla v Veliki Britaniji, kjer se zadnja leta posveča zlasti razvoju cepiva proti bakterijskemu meningitisu. Že 12 let živi v Londonu ali njegovi okolici, trenutno pa je zaposlena na univerzi v Oxfordu.
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Ano Čehovin, mlado raziskovalko in doktorico znanosti, ki je svojo pot našla v Veliki Britaniji, kjer se zadnja leta posveča zlasti razvoju cepiva proti bakterijskemu meningitisu. Že 12 let živi v Londonu ali njegovi okolici, trenutno pa je zaposlena na univerzi v Oxfordu.
Primorci po svetu
Nova Zelandija je bila vedno na spisku želja Petre Humar, k temu pa je še dodatno pripomogel film Gospodar prstanov. Čudovita narava in številni športi so tisto, kar je 28-letni Tolminki pisano na kožo. Zaprosila je za enoletno delovno vizo in že deset dni po zagovoru diplome na ljubljanski Fakulteti za šport odletela v "deželo dolgega belega oblaka". Načrt, da ostane eno leto, se je spremenil in tako bo januarja na koledarju zarisala že tretjo črtico. Z njo se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Nova Zelandija je bila vedno na spisku želja Petre Humar, k temu pa je še dodatno pripomogel film Gospodar prstanov. Čudovita narava in številni športi so tisto, kar je 28-letni Tolminki pisano na kožo. Zaprosila je za enoletno delovno vizo in že deset dni po zagovoru diplome na ljubljanski Fakulteti za šport odletela v "deželo dolgega belega oblaka". Načrt, da ostane eno leto, se je spremenil in tako bo januarja na koledarju zarisala že tretjo črtico. Z njo se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Primorci po svetu
V New Yorku živi in dela mlada znanstvenica iz Kopra Julija Hmeljak, ki službuje kot podoktorska raziskovalka na uglednem newyorškem inštitutu. Z njo se je pogovarjala Neva Zajc.
V New Yorku živi in dela mlada znanstvenica iz Kopra Julija Hmeljak, ki službuje kot podoktorska raziskovalka na uglednem newyorškem inštitutu. Z njo se je pogovarjala Neva Zajc.
Primorci po svetu
V deželo vzhajajočega sonca smo poklicali Primorca, ki tam živi že 14 let. Spoznali boste Boštjana Bertalaniča, ki predava na eni od tamkajšnjih univerz, do katere se zjutraj z vlakom vozi dve uri. Na koncu pogovora s Tjašo Škamperle bo svoje domače iz Senožeč pozdravil tudi v japonščini.
V deželo vzhajajočega sonca smo poklicali Primorca, ki tam živi že 14 let. Spoznali boste Boštjana Bertalaniča, ki predava na eni od tamkajšnjih univerz, do katere se zjutraj z vlakom vozi dve uri. Na koncu pogovora s Tjašo Škamperle bo svoje domače iz Senožeč pozdravil tudi v japonščini.
Primorci po svetu
Bojan Maraž je oblikovalec, doma iz Vrtojbe, ki si je pred petnajstimi leti sam utrl pot na azijske trge. Med vrhunci njegovih projektov sodi grafična podoba olimpijskih iger na Kitajskem in celostna podoba kitajske vesoljske agencije. Zadnjih petnajst let živi na Tajskem. Med Tajci ga je presenetil njihov odnos do življenja. V nasprotju z zahodnjaki in našim načinom življenja Tajci dajejo prednost čustvom in ne razumu. Budizem s svojo filozofijo ima na splošno zelo velik vpliv na njihovo življenje in delo. Sicer pa je dežela popotnikom zelo prijazna in jo radi obiščejo tudi tisti, ki so brez popotniških izkušenj. Bojana Maraža pa nismo poklicali v glavno mesto Tajske - v Bangkok, kjer živi in ustvarja, saj je trenutno na obisku v domači Vrtojbi. Z njim se je pogovarjala Nataša URšič.
Bojan Maraž je oblikovalec, doma iz Vrtojbe, ki si je pred petnajstimi leti sam utrl pot na azijske trge. Med vrhunci njegovih projektov sodi grafična podoba olimpijskih iger na Kitajskem in celostna podoba kitajske vesoljske agencije. Zadnjih petnajst let živi na Tajskem. Med Tajci ga je presenetil njihov odnos do življenja. V nasprotju z zahodnjaki in našim načinom življenja Tajci dajejo prednost čustvom in ne razumu. Budizem s svojo filozofijo ima na splošno zelo velik vpliv na njihovo življenje in delo. Sicer pa je dežela popotnikom zelo prijazna in jo radi obiščejo tudi tisti, ki so brez popotniških izkušenj. Bojana Maraža pa nismo poklicali v glavno mesto Tajske - v Bangkok, kjer živi in ustvarja, saj je trenutno na obisku v domači Vrtojbi. Z njim se je pogovarjala Nataša URšič.
