Opis epizode

Lahko bi rekla, da je nočna tekla počasi in mirno.

Tone, 62 let, je čisto iz sebe zaradi vojne v Ukrajini. Nikakor ne razume, kako lahko Putin tako ravna. Pravi, da je satan. Še več, da je Nezemljan.

Aleš iz Trbovelj je postal stalni prijatelj nočnih pogovorov. Slep je od rojstva, veliko si pomaga z računalnikom, tudi glasbo izvaja in ustvarja z njegovo pomočjo. Deset let je delal kot telefonist, zdaj pa ob napredku tehnike na področju telefonije zanj nikjer ni več dela, tako da se niti do invalidske pokojnine ne more prebiti, ker ne more nabrati dovolj delovnih let.

Andreja je povedala šalo o dogodku v 1. razredu OŠ. V razredu so se pogovarjali o domačih živalih in Tonček je naštel ovco, piščančka, petelina, kokoške in očka. Učiteljica: »Kako – saj očka ni domača žival!« » Seveda je, saj je mamica rekla!«

Marko iz Ljubljane tudi večkrat pokliče. Prebral je svojo trpko pesem o ruskem soldatu.

Špela, 45 let, je bila v dobrih starih časih pred epidemijo obiskovalka bolšjega sejma in garažne razprodaje na Taboru. Moti pa jo dogajanje na družbenih omrežjih, predvsem Facebooku. Preveč je žalitev in laži, mlade ljudi to zavaja. Prebrala je nežno pesem Neže Maurer.

Ko je poklicala jasnovidka Suzana iz Maribora, pa so se klici zanjo kar vsuli. O službi, zdravju, kako se znebiti napadov lenobe in kako kaže za službo. To je zanimalo Špelo, 45 let, ki ne ve, ali bi se odločila za delo asistentke deklici, ki je tetraplegičarka. Njen očka je nad Špelo navdušen, ona pa dvomi in se boji.

Končno spet ena šala. Dušanova. Kmet pride v vaško gostilno in pogovor nanese na njegove tri hčere. Prva je zdravnica, ampak s plačo ne preživi meseca. Vsak mesec ji da vrečo krompirja. Tudi druga je študirana, je profesorica, tej mora dati dve vreči krompirja. Tretji pa gre pa kar v redu, dela v mestu in ima en čuden poklic. Potem se spomni, kako se mu reče: »Prostitutka je. Moja žena pa ji gre vsak konec tedna pomagat delat.«

V živo na telefonski številki 01/475 22 22!

Lahko bi rekla, da je nočna tekla počasi in mirno.

Tone, 62 let, je čisto iz sebe zaradi vojne v Ukrajini. Nikakor ne razume, kako lahko Putin tako ravna. Pravi, da je satan. Še več, da je Nezemljan.

Aleš iz Trbovelj je postal stalni prijatelj nočnih pogovorov. Slep je od rojstva, veliko si pomaga z računalnikom, tudi glasbo izvaja in ustvarja z njegovo pomočjo. Deset let je delal kot telefonist, zdaj pa ob napredku tehnike na področju telefonije zanj nikjer ni več dela, tako da se niti do invalidske pokojnine ne more prebiti, ker ne more nabrati dovolj delovnih let.

Andreja je povedala šalo o dogodku v 1. razredu OŠ. V razredu so se pogovarjali o domačih živalih in Tonček je naštel ovco, piščančka, petelina, kokoške in očka. Učiteljica: »Kako – saj očka ni domača žival!« » Seveda je, saj je mamica rekla!«

Marko iz Ljubljane tudi večkrat pokliče. Prebral je svojo trpko pesem o ruskem soldatu.

Špela, 45 let, je bila v dobrih starih časih pred epidemijo obiskovalka bolšjega sejma in garažne razprodaje na Taboru. Moti pa jo dogajanje na družbenih omrežjih, predvsem Facebooku. Preveč je žalitev in laži, mlade ljudi to zavaja. Prebrala je nežno pesem Neže Maurer.

Ko je poklicala jasnovidka Suzana iz Maribora, pa so se klici zanjo kar vsuli. O službi, zdravju, kako se znebiti napadov lenobe in kako kaže za službo. To je zanimalo Špelo, 45 let, ki ne ve, ali bi se odločila za delo asistentke deklici, ki je tetraplegičarka. Njen očka je nad Špelo navdušen, ona pa dvomi in se boji.

Končno spet ena šala. Dušanova. Kmet pride v vaško gostilno in pogovor nanese na njegove tri hčere. Prva je zdravnica, ampak s plačo ne preživi meseca. Vsak mesec ji da vrečo krompirja. Tudi druga je študirana, je profesorica, tej mora dati dve vreči krompirja. Tretji pa gre pa kar v redu, dela v mestu in ima en čuden poklic. Potem se spomni, kako se mu reče: »Prostitutka je. Moja žena pa ji gre vsak konec tedna pomagat delat.«

Prvi