Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ansambel Slovenski muzikantje je odličen ansambel, kot je bil tudi nekoč. Ansambel ohranja slovensko glasbeno tradiciji, v pomlajeni ekipi, predvsem na evropskih odrih. Hvaležni in počaščeni smo bili, da so v živo zaigrali in zapeli tudi na Radiu Koper. Zgodovina ansambla je tako zelo bogata, da je seveda nismo mogli 'popiisati' v celoti, a so nam 'slovenski muzikantje' dokazali svojo kakovost z imenom 'Slovenski muzikantje'.
Ansambel Slovenski muzikantje je odličen ansambel, kot je bil tudi nekoč. Ansambel ohranja slovensko glasbeno tradiciji, v pomlajeni ekipi, predvsem na evropskih odrih. Hvaležni in počaščeni smo bili, da so v živo zaigrali in zapeli tudi na Radiu Koper. Zgodovina ansambla je tako zelo bogata, da je seveda nismo mogli 'popiisati' v celoti, a so nam 'slovenski muzikantje' dokazali svojo kakovost z imenom 'Slovenski muzikantje'.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - premier Golob danes z delodajalci o božičnici - v Mariboru začetek gradnje prve faze prve etape zahodne obvoznice - v občini Rače-Fram širijo vrtec in zdravstveno postajo ter prenavljajo športni objekt
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - premier Golob danes z delodajalci o božičnici - v Mariboru začetek gradnje prve faze prve etape zahodne obvoznice - v občini Rače-Fram širijo vrtec in zdravstveno postajo ter prenavljajo športni objekt
Zadnja izmed petih zgodb radijske serije o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu ima naslov Maša. Obupno si želi otroka, vendar po naravni poti ne uspe, zato s starejšim partnerjem, ki ima že hčerko iz prejšnje zveze, poskušata prek umetne oploditve. Ko tudi to ne uspe, se Maša skrivaj odloči za donatorsko spermo. Partnerja razkritje potem, ko se je že navezal na domnevno svojega otroka, popolnoma potre, saj se ne zna soočiti z dejstvi. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Maša – Ajda Smrekar Milan – Branko Završan Laura – Maja Kunšič Ženski glas v prologu – Tina Resman Produkcija: Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Tednom slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.
Zadnja izmed petih zgodb radijske serije o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu ima naslov Maša. Obupno si želi otroka, vendar po naravni poti ne uspe, zato s starejšim partnerjem, ki ima že hčerko iz prejšnje zveze, poskušata prek umetne oploditve. Ko tudi to ne uspe, se Maša skrivaj odloči za donatorsko spermo. Partnerja razkritje potem, ko se je že navezal na domnevno svojega otroka, popolnoma potre, saj se ne zna soočiti z dejstvi. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Maša – Ajda Smrekar Milan – Branko Završan Laura – Maja Kunšič Ženski glas v prologu – Tina Resman Produkcija: Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Tednom slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Golob napovedal ukrepe in priznal, da je varnostni aparat v državi zatajil · Dars obljublja boljšo pretočnost prometa pri drugem delu obnove štajerske avtoceste · Pred dnevom mrtvih že danes številne spominske slovesnosti
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Golob napovedal ukrepe in priznal, da je varnostni aparat v državi zatajil · Dars obljublja boljšo pretočnost prometa pri drugem delu obnove štajerske avtoceste · Pred dnevom mrtvih že danes številne spominske slovesnosti
Barbara je samska ženska v zgodnjih štiridesetih. Zaradi družinskih okoliščin mora poskrbeti za najstniško nečakinjo, ki se za dobra dva meseca naseli pri njej. Čeprav na materinstvo ni pripravljena, doživi svojo intenzivno transformacijo od prve zgubljenosti ob pretresih in izzivih do naklonjenosti in strpnosti do odraščajoče Ronje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Lektorica: Maja Cerar Barbara – Maja Kunšič Sašo – Klemen Janežič Ronja – Sola Novak Ronjin oče – Klemen Gašperin Ronjina mama – Nina Rakovec Psihologinja – Tina Resman Nik – France Mandić Nikov oče – Branko Završan Ženski glas v prologu – Tina Resman Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
Barbara je samska ženska v zgodnjih štiridesetih. Zaradi družinskih okoliščin mora poskrbeti za najstniško nečakinjo, ki se za dobra dva meseca naseli pri njej. Čeprav na materinstvo ni pripravljena, doživi svojo intenzivno transformacijo od prve zgubljenosti ob pretresih in izzivih do naklonjenosti in strpnosti do odraščajoče Ronje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Lektorica: Maja Cerar Barbara – Maja Kunšič Sašo – Klemen Janežič Ronja – Sola Novak Ronjin oče – Klemen Gašperin Ronjina mama – Nina Rakovec Psihologinja – Tina Resman Nik – France Mandić Nikov oče – Branko Završan Ženski glas v prologu – Tina Resman Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v njenem osrčju, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni interpretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino več desetletij po tem?
66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v njenem osrčju, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni interpretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino več desetletij po tem?
Avtorica, ki je kolaž petih zgodb o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu sprva pisala kot besedilo za gledališče, se v tej zgodbi osredotoča na vprašanje splava. Liza je pred kratkim zanosila in si otroka še ne želi. Njen partner in potencialni oče ni tako odločen, vendar se strinja z Lizo, da opravi splav. Je pa skrivnost v svoji neodločnosti zaupal sestri, ta pa organizira bučen in navijaški obisk njunih staršev, ki naj bi jeziček na tehtnici prevesil na stran rojstva težko pričakovanega vnuka. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Lektorica: Maja Cerar Lizo igra Tina Resman, Marko je Jernej Gašperin, Sanja – Nina Rakovec, Jadranka – Vesna Jevnikar, Igor – Branko Završan In Ženski glas v prologu – Tina Resman. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
Avtorica, ki je kolaž petih zgodb o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu sprva pisala kot besedilo za gledališče, se v tej zgodbi osredotoča na vprašanje splava. Liza je pred kratkim zanosila in si otroka še ne želi. Njen partner in potencialni oče ni tako odločen, vendar se strinja z Lizo, da opravi splav. Je pa skrivnost v svoji neodločnosti zaupal sestri, ta pa organizira bučen in navijaški obisk njunih staršev, ki naj bi jeziček na tehtnici prevesil na stran rojstva težko pričakovanega vnuka. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Lektorica: Maja Cerar Lizo igra Tina Resman, Marko je Jernej Gašperin, Sanja – Nina Rakovec, Jadranka – Vesna Jevnikar, Igor – Branko Završan In Ženski glas v prologu – Tina Resman. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Pred drugo epizodo petdelne radijske serije o materinstvu in (ne)materinstvu z naslovom Ksenija predvajamo pogovor o njej in o celotnem delu, ki ga je avtorica Tjaša Mislej najprej pisala za gledališče. Nominirano je bilo za Grumovo nagrado in je bilo med izbranimi na natečaju ljubljanske Drame, v kateri bo v kratkem tudi uprizorjeno. Vilma Štritof je vodila pogovor na letošnjem festivalu Teden slovenske drame, ki je tudi partner radijskega projekta. Zastavljen je interdisciplinarno, saj besedilo odpira številna vprašanja intimnega in družbenega življenja sodobne ženske in matere. Zato sta poleg avtorice Tjaše Mislej in radijske režiserke Špele Kravogel v pogovoru sodelovali še dr. Ana Svetel, antropologinja in pisateljica, in dr. Katarina Možina, družinska psihoterapevtka. Pogovor je bil posnet aprila letos v Prešernovem gledališču Kranj.
Pred drugo epizodo petdelne radijske serije o materinstvu in (ne)materinstvu z naslovom Ksenija predvajamo pogovor o njej in o celotnem delu, ki ga je avtorica Tjaša Mislej najprej pisala za gledališče. Nominirano je bilo za Grumovo nagrado in je bilo med izbranimi na natečaju ljubljanske Drame, v kateri bo v kratkem tudi uprizorjeno. Vilma Štritof je vodila pogovor na letošnjem festivalu Teden slovenske drame, ki je tudi partner radijskega projekta. Zastavljen je interdisciplinarno, saj besedilo odpira številna vprašanja intimnega in družbenega življenja sodobne ženske in matere. Zato sta poleg avtorice Tjaše Mislej in radijske režiserke Špele Kravogel v pogovoru sodelovali še dr. Ana Svetel, antropologinja in pisateljica, in dr. Katarina Možina, družinska psihoterapevtka. Pogovor je bil posnet aprila letos v Prešernovem gledališču Kranj.
Besedilo, sestavljeno iz zgodb petih različnih žensk, je bilo lani nominirano za nagrado Slavka Gruma in uvrščeno v ožji izbor natečaja ljubljanske Drame na natečaju za dramska besedila. Iz različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Ksenija je mati odrasle hčere in živi s partnerjem. Na praznovanju svojega rojstnega dne, na katerega hči zamuja, Ksenija ohranja kritično držo do nje in pokroviteljsko do partnerja. Ko hči pove, da se bo srečala z veliko mlajšim moškim, se Ksenija razburi, sledi pa boleče razkritje o hčerini najstniški nosečnosti in usodi sina, ki ga ni videla že od poroda. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Ksenija – Vesna Jevnikar Tina – Nina Rakovec Igor – Branko Završan Ženski glas v prologu – Tina Resman Oddaja je bila posneta v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj. Pogovor o Ksenijini zgodbi in celotni seriji v oddaji Oder.
Besedilo, sestavljeno iz zgodb petih različnih žensk, je bilo lani nominirano za nagrado Slavka Gruma in uvrščeno v ožji izbor natečaja ljubljanske Drame na natečaju za dramska besedila. Iz različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Ksenija je mati odrasle hčere in živi s partnerjem. Na praznovanju svojega rojstnega dne, na katerega hči zamuja, Ksenija ohranja kritično držo do nje in pokroviteljsko do partnerja. Ko hči pove, da se bo srečala z veliko mlajšim moškim, se Ksenija razburi, sledi pa boleče razkritje o hčerini najstniški nosečnosti in usodi sina, ki ga ni videla že od poroda. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Ksenija – Vesna Jevnikar Tina – Nina Rakovec Igor – Branko Završan Ženski glas v prologu – Tina Resman Oddaja je bila posneta v studiih Radia Slovenija septembra 2025 v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj. Pogovor o Ksenijini zgodbi in celotni seriji v oddaji Oder.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Evropska komisija bo danes obravnavala predlog ukrepov proti Izraelu - Mariborski študentski domovi sprejeli prve novince - Začenja se Festival izvirne slovenske slikanice
- Evropska komisija bo danes obravnavala predlog ukrepov proti Izraelu - Mariborski študentski domovi sprejeli prve novince - Začenja se Festival izvirne slovenske slikanice
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Na Kope nad Slovenj Gradcem se bomo odpravili med radijske novinarje z različnih koncev Slovenije, ki raziskujejo vlogo radia v sodobnem svetu medijev vseh vrst, predvsem pa, kako povedati radijsko zgodbo. Skupaj z Američanom Robom Rosenthalom, avtorjem podkasta Sound School, tam uri pripovedovalske veščine četrta generacija radijskih novinarjev. Zgodbe z delavnice bodo predstavili na Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, mi pa se bomo pomešali mednje in raziskali čare radia.
Na Kope nad Slovenj Gradcem se bomo odpravili med radijske novinarje z različnih koncev Slovenije, ki raziskujejo vlogo radia v sodobnem svetu medijev vseh vrst, predvsem pa, kako povedati radijsko zgodbo. Skupaj z Američanom Robom Rosenthalom, avtorjem podkasta Sound School, tam uri pripovedovalske veščine četrta generacija radijskih novinarjev. Zgodbe z delavnice bodo predstavili na Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, mi pa se bomo pomešali mednje in raziskali čare radia.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prvi šolski dan prinaša posebno vzdušje – polno pričakovanj, radovednosti in veselja. Na Radiu Maribor smo ga letos preživeli na Osnovni šoli borcev za severno mejo, kjer smo ujeli utrinke, pogovore in občutke ob začetku novega šolskega leta. Prisluhnite posnetku in začutite pravi utrip prvega šolskega dne.
Prvi šolski dan prinaša posebno vzdušje – polno pričakovanj, radovednosti in veselja. Na Radiu Maribor smo ga letos preživeli na Osnovni šoli borcev za severno mejo, kjer smo ujeli utrinke, pogovore in občutke ob začetku novega šolskega leta. Prisluhnite posnetku in začutite pravi utrip prvega šolskega dne.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Radio je naš pomemben spremljevalec v avtomobilu že skoraj 100 let. Od prvih poskusov do danes se je njegova podoba spreminjala, od FM sprejemnika, dodanega kasetnika in CD predvajalnika pa pomikala do DAB-a, pretočnih vsebin ter ikone na zaslonu sodobnega avtomobila. Kje je danes in kakšna je njegova vloga se sprašujemo z našim strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom. Novosti: Hyundai Ioniq 9, Renault 4 E-Tech Foto: Renault 4
Radio je naš pomemben spremljevalec v avtomobilu že skoraj 100 let. Od prvih poskusov do danes se je njegova podoba spreminjala, od FM sprejemnika, dodanega kasetnika in CD predvajalnika pa pomikala do DAB-a, pretočnih vsebin ter ikone na zaslonu sodobnega avtomobila. Kje je danes in kakšna je njegova vloga se sprašujemo z našim strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom. Novosti: Hyundai Ioniq 9, Renault 4 E-Tech Foto: Renault 4
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
Knjigi je želel dati naslov Mein Kampf, pa ga je soavtor prepričal, naj ne rine v nov plagiat. Ker je od Trsta do Ljubljane oziroma obratno 100 kilometrov, je ta razdalja postala naslov zanimive knjige, biografije Borisa Kobala. Nastala je po intervjujih, ki jih je opravil s pisateljem Davorinom Lenkom. Pronicljivo, ostro, intimno, kritično besedilo razkriva življenjsko pot igralca, humorista, tudi dolgoletnega direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, kulturnika, zamejskega Slovenca Borisa Kobala. Afera s plagiatom, ki ga je za nekaj let družbeno osamila, ni zamolčana. Kaj počne danes?
Knjigi je želel dati naslov Mein Kampf, pa ga je soavtor prepričal, naj ne rine v nov plagiat. Ker je od Trsta do Ljubljane oziroma obratno 100 kilometrov, je ta razdalja postala naslov zanimive knjige, biografije Borisa Kobala. Nastala je po intervjujih, ki jih je opravil s pisateljem Davorinom Lenkom. Pronicljivo, ostro, intimno, kritično besedilo razkriva življenjsko pot igralca, humorista, tudi dolgoletnega direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, kulturnika, zamejskega Slovenca Borisa Kobala. Afera s plagiatom, ki ga je za nekaj let družbeno osamila, ni zamolčana. Kaj počne danes?
Začetek šolskega leta je za mnoge eno najpomembnejših življenjskih prelomnic. Že sam vonj po novih zvezkih, ravno prav nabrušenih svinčnikih in novi šolski torbi prebudi spomine, ki jih morda nosimo s seboj celo življenje. Ne glede na to, ali smo šolske klopi zapustili pred leti ali desetletji, se večina še vedno spomni svojega prvega šolskega dne – trenutka, ko se je otroška igra začela mešati z odgovornostjo in novimi obveznostmi. Prvi šolski dan je pogosto prelomnica tako za otroke kot za starše. Tisti, ki so letos prvič prestopili prag šole, so stopili v svet, kjer bodo v prihodnjih letih spoznavali črke, številke in vse bolj zapletene resnice življenja. Petkova anketa Radia Koper je zato povabila poslušalce, da obudijo svoje zgodbe in občutke, ko so prvič prestopili šolski prag.
Začetek šolskega leta je za mnoge eno najpomembnejših življenjskih prelomnic. Že sam vonj po novih zvezkih, ravno prav nabrušenih svinčnikih in novi šolski torbi prebudi spomine, ki jih morda nosimo s seboj celo življenje. Ne glede na to, ali smo šolske klopi zapustili pred leti ali desetletji, se večina še vedno spomni svojega prvega šolskega dne – trenutka, ko se je otroška igra začela mešati z odgovornostjo in novimi obveznostmi. Prvi šolski dan je pogosto prelomnica tako za otroke kot za starše. Tisti, ki so letos prvič prestopili prag šole, so stopili v svet, kjer bodo v prihodnjih letih spoznavali črke, številke in vse bolj zapletene resnice življenja. Petkova anketa Radia Koper je zato povabila poslušalce, da obudijo svoje zgodbe in občutke, ko so prvič prestopili šolski prag.
Jutranja poročila Radia Maribor
V Poročilih ob 8.00 izpostavljamo še: -Poljčane bodo dobile zunanji fitnes - Ob 200-letnici Impola drevi brezplačen koncert Nina Pušlar in Mi2 -Košarkarji z izjemno predstavo do tretje zmage na Euru
V Poročilih ob 8.00 izpostavljamo še: -Poljčane bodo dobile zunanji fitnes - Ob 200-letnici Impola drevi brezplačen koncert Nina Pušlar in Mi2 -Košarkarji z izjemno predstavo do tretje zmage na Euru
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Ste se kdaj vprašali, kako bi zvenel vaš glas na Marsu ali Jupitru? NASA je že posnela prve prave zvoke z Marsa, mi pa smo šli korak dlje: na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani smo s strokovnjakom Urbanom Burnikom simulirali, kako bi tam zvenel naš pozdrav. Zaprite skafander, Radiovedni vas peljemo na zvočno ekskurzijo po našem Osončju!
Ste se kdaj vprašali, kako bi zvenel vaš glas na Marsu ali Jupitru? NASA je že posnela prve prave zvoke z Marsa, mi pa smo šli korak dlje: na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani smo s strokovnjakom Urbanom Burnikom simulirali, kako bi tam zvenel naš pozdrav. Zaprite skafander, Radiovedni vas peljemo na zvočno ekskurzijo po našem Osončju!
Potem ko so z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ta teden sporočili, da so v bližini Ljubljane tudi letos odkrili primere japonskega hrošča, ki lahko v kmetijstvu povzroči veliko škodo, smo preverili, ali se je v feromonske pasti ulovil tudi na Primorskem
Potem ko so z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ta teden sporočili, da so v bližini Ljubljane tudi letos odkrili primere japonskega hrošča, ki lahko v kmetijstvu povzroči veliko škodo, smo preverili, ali se je v feromonske pasti ulovil tudi na Primorskem
Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.
Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.
Na tokratnem RadioSi Main Stage-u smo gostili Nežo Jamnik, ki ustvarja pod umetniškim imenom ZHA. Mlada umetnica, ki si je mesto na našem odru priborila kot ena izmed zmagovalk letošnjega natečaja RadiaSI - Standouts 2025, je skupaj s šestčlansko zasedbo predstavila pred nekaj dnevi izdani album Noči v Ljubljani. Ob zmagovalni skladbi natečaja Če bila bi ti smo lahko slišali še Sva na vezi, Pazila bom na tebe, Prva ljubezen, Nisi več zadet, Sanjala, Skupaj sva, že uveljavljeno Sam zdej ter aktualni singel Sonce sije. Ljubitelje R’n’B-ja in funka novi slovenski up ZHA že čaka, da jo odkrijejo.
Na tokratnem RadioSi Main Stage-u smo gostili Nežo Jamnik, ki ustvarja pod umetniškim imenom ZHA. Mlada umetnica, ki si je mesto na našem odru priborila kot ena izmed zmagovalk letošnjega natečaja RadiaSI - Standouts 2025, je skupaj s šestčlansko zasedbo predstavila pred nekaj dnevi izdani album Noči v Ljubljani. Ob zmagovalni skladbi natečaja Če bila bi ti smo lahko slišali še Sva na vezi, Pazila bom na tebe, Prva ljubezen, Nisi več zadet, Sanjala, Skupaj sva, že uveljavljeno Sam zdej ter aktualni singel Sonce sije. Ljubitelje R’n’B-ja in funka novi slovenski up ZHA že čaka, da jo odkrijejo.
Radio Si praznuje danes! 40 let že lahko poslušate omenjeno radijsko postajo, z današnjim imenom sicer od leta 2001. Torkov kviz torej posvetimo edinemu radijskemu programu RTV Slovenija za tujo javnost. Sogovornika z Radia Si: moderator in glasbeni opremljevalec Borut Kampuš ter vodja angleške redakcije Michael Manske.
Radio Si praznuje danes! 40 let že lahko poslušate omenjeno radijsko postajo, z današnjim imenom sicer od leta 2001. Torkov kviz torej posvetimo edinemu radijskemu programu RTV Slovenija za tujo javnost. Sogovornika z Radia Si: moderator in glasbeni opremljevalec Borut Kampuš ter vodja angleške redakcije Michael Manske.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - premier Golob o obrambnih referendumih danes s koalicijo - v Mariboru nameščajo prve stacionarne radarje - zakaj je odstopil župan Žetal Butolen?
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - premier Golob o obrambnih referendumih danes s koalicijo - v Mariboru nameščajo prve stacionarne radarje - zakaj je odstopil župan Žetal Butolen?
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
V Mariboru že 15 let deluje Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru. Namenjeno je otrokom v soseski, a prihajajo tudi iz drugih mestnih četrti. To kaže, da bi mesto potrebovalo več takšnih krajev – v Severni in Zahodni Evropi so nekaj samoumevnega, Slovenija pa je bila z Mariborom prva med državami nekdanjega t. i. vzhodnega bloka. Med letoma 2010 in 2020 je program omogočala mariborska podružnica Centra za pomoč mladim, potem je dve leti prostor upravljal Mladinski kulturni center Maribor, za vsebino pa skrbel Zavod igrišče, ki je lani prevzel vse pristojnosti in obveznosti. Gre za projekt z dolgoročnimi pozitivnimi učinki, ki jih je treba pri financiranju na vseh ravneh nenehno in posebej dokazovati. Pridružite se nam v parku, kjer ni manjkalo ne smeha ne joka, ko je bilo treba domov. Na fotografiji je Nina Krašovec, vodja Zavoda Igrišče in ena izmed sogovornikov. 15. obletnico Doživljajskega igrišča v malem Betnavskem parku v Mariboru bodo praznovali 6. septembra – med drugim s tradicionalni, turnirjem v kičkanju Maribor Open 2025, otroci in mladi pripravljajo za odrasle vodene oglede Gradbišča,kamor je vstop odraslim sicer prepovedan, ves dan bosta potekali ustvarjalna delavnica in delavnica eksperimentov, na odru se bodo predstavili mladi talenti z igrišča, improvizacijska gledališka skupina Banda Ferdamana, dan pa bodo zaključili s pravljicami. Stroške dogodka bodo pokrili s prispevki iz Srečelova in prostovoljnimi prispevki za napitke iz DožiBara. Na praznovanje vabijo vse, ki se igrajo ali so se kadarkoli v preteklih 15-ih letih igrali na Doživljajskem igrišču.
V Mariboru že 15 let deluje Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru. Namenjeno je otrokom v soseski, a prihajajo tudi iz drugih mestnih četrti. To kaže, da bi mesto potrebovalo več takšnih krajev – v Severni in Zahodni Evropi so nekaj samoumevnega, Slovenija pa je bila z Mariborom prva med državami nekdanjega t. i. vzhodnega bloka. Med letoma 2010 in 2020 je program omogočala mariborska podružnica Centra za pomoč mladim, potem je dve leti prostor upravljal Mladinski kulturni center Maribor, za vsebino pa skrbel Zavod igrišče, ki je lani prevzel vse pristojnosti in obveznosti. Gre za projekt z dolgoročnimi pozitivnimi učinki, ki jih je treba pri financiranju na vseh ravneh nenehno in posebej dokazovati. Pridružite se nam v parku, kjer ni manjkalo ne smeha ne joka, ko je bilo treba domov. Na fotografiji je Nina Krašovec, vodja Zavoda Igrišče in ena izmed sogovornikov. 15. obletnico Doživljajskega igrišča v malem Betnavskem parku v Mariboru bodo praznovali 6. septembra – med drugim s tradicionalni, turnirjem v kičkanju Maribor Open 2025, otroci in mladi pripravljajo za odrasle vodene oglede Gradbišča,kamor je vstop odraslim sicer prepovedan, ves dan bosta potekali ustvarjalna delavnica in delavnica eksperimentov, na odru se bodo predstavili mladi talenti z igrišča, improvizacijska gledališka skupina Banda Ferdamana, dan pa bodo zaključili s pravljicami. Stroške dogodka bodo pokrili s prispevki iz Srečelova in prostovoljnimi prispevki za napitke iz DožiBara. Na praznovanje vabijo vse, ki se igrajo ali so se kadarkoli v preteklih 15-ih letih igrali na Doživljajskem igrišču.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Kazimira Lužnik je nasmejana in življenja polna 91-letnica, ki dokazuje, da tek ne pozna let in, da je starost lahko le številka. Desetkrat je pretekla newyorški maraton, najboljši čas pa dosegla pri 56-ih letih. Pravi, da bo najbolj vesela, če bo še koga navdušila za tek.
Kazimira Lužnik je nasmejana in življenja polna 91-letnica, ki dokazuje, da tek ne pozna let in, da je starost lahko le številka. Desetkrat je pretekla newyorški maraton, najboljši čas pa dosegla pri 56-ih letih. Pravi, da bo najbolj vesela, če bo še koga navdušila za tek.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov - od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov - od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
200 let prve homeopatske ambulante na Slovenskem Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu Ponovno odprtje Škofijske klasične gimnazije Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza z državo sklenila 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno, staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati prenos odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
200 let prve homeopatske ambulante na Slovenskem Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu Ponovno odprtje Škofijske klasične gimnazije Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza z državo sklenila 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno, staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati prenos odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Podnaslovil ga je kriminalka, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov, od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Podnaslovil ga je kriminalka, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov, od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Prva uradna listina v slovenskem jeziku Kipar – odličen portretist Od ilegalnega pevca do igralca 17. oktobra leta 1966 je bila prvič na sporedu našega radia rubrika Na današnji dan. Poleg poročil in radijskega dnevnika je to najstarejša govorna oddaja našega radia, ki je na sporedu prav vse dni v tednu. Tri desetletja jo je pripravljal Milan Avguštin, nato Jurij Popov, za njim pa 23 let Pavle Jakopič. V rubriki se z arhivskimi posnetki in drugimi zvočnimi dodatki že 59 let spominjamo osebnosti in dogodkov iz naše bližnje in daljne preteklosti. Poleg tega je rubrika tudi na sporedu radia Agora v Celovcu in radia Monošter v Porabju.
Prva uradna listina v slovenskem jeziku Kipar – odličen portretist Od ilegalnega pevca do igralca 17. oktobra leta 1966 je bila prvič na sporedu našega radia rubrika Na današnji dan. Poleg poročil in radijskega dnevnika je to najstarejša govorna oddaja našega radia, ki je na sporedu prav vse dni v tednu. Tri desetletja jo je pripravljal Milan Avguštin, nato Jurij Popov, za njim pa 23 let Pavle Jakopič. V rubriki se z arhivskimi posnetki in drugimi zvočnimi dodatki že 59 let spominjamo osebnosti in dogodkov iz naše bližnje in daljne preteklosti. Poleg tega je rubrika tudi na sporedu radia Agora v Celovcu in radia Monošter v Porabju.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili številne kose rimskega orožja. Večji del so izstrelki: osti puščic in kopij. Najbolj zanimive so poškodbe na konicah, ki nakazujejo, da so bile uporabljene v spopadu. V Vipavski dolini, domnevno na ravnici med Zemonom in Vrhpoljem, je 5. in 6. septembra 394 potekala znamenita bitka pri Mrzli reki, v kateri sta se spopadli vojski cesarja Teodozija in njegovega izzivalca Evgenija. Po mnenju nekaterih raziskovalcev ta bitka velja za dogodek svetovnozgodovinskega pomena v antični zgodovini našega prostora, o katerem so v antični in srednjeveški književnosti veliko pisali. A nikoli niso našli nobenih materialnih dokazov. Arheologi glede na lokacijo in datacijo najdb na Budanjami domnevajo, da je na tem območju potekal spopad, ki bi bil lahko povezan z bitko pri Mrzli reki. Foto: Ladislav Duranka
Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili številne kose rimskega orožja. Večji del so izstrelki: osti puščic in kopij. Najbolj zanimive so poškodbe na konicah, ki nakazujejo, da so bile uporabljene v spopadu. V Vipavski dolini, domnevno na ravnici med Zemonom in Vrhpoljem, je 5. in 6. septembra 394 potekala znamenita bitka pri Mrzli reki, v kateri sta se spopadli vojski cesarja Teodozija in njegovega izzivalca Evgenija. Po mnenju nekaterih raziskovalcev ta bitka velja za dogodek svetovnozgodovinskega pomena v antični zgodovini našega prostora, o katerem so v antični in srednjeveški književnosti veliko pisali. A nikoli niso našli nobenih materialnih dokazov. Arheologi glede na lokacijo in datacijo najdb na Budanjami domnevajo, da je na tem območju potekal spopad, ki bi bil lahko povezan z bitko pri Mrzli reki. Foto: Ladislav Duranka
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in izdal leta 1994. Roman je podnaslovil Kriminalka, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov, od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Oddaaja je bila posneta v studijih Radia Slovenija junija 1994.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in izdal leta 1994. Roman je podnaslovil Kriminalka, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov, od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Oddaaja je bila posneta v studijih Radia Slovenija junija 1994.