Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - premier Golob o obrambnih referendumih danes s koalicijo - v Mariboru nameščajo prve stacionarne radarje - zakaj je odstopil župan Žetal Butolen?
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - premier Golob o obrambnih referendumih danes s koalicijo - v Mariboru nameščajo prve stacionarne radarje - zakaj je odstopil župan Žetal Butolen?
Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.
Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Radio Si praznuje danes! 40 let že lahko poslušate omenjeno radijsko postajo, z današnjim imenom sicer od leta 2001. Torkov kviz torej posvetimo edinemu radijskemu programu RTV Slovenija za tujo javnost. Sogovornika z Radia Si: moderator in glasbeni opremljevalec Borut Kampuš ter vodja angleške redakcije Michael Manske.
Radio Si praznuje danes! 40 let že lahko poslušate omenjeno radijsko postajo, z današnjim imenom sicer od leta 2001. Torkov kviz torej posvetimo edinemu radijskemu programu RTV Slovenija za tujo javnost. Sogovornika z Radia Si: moderator in glasbeni opremljevalec Borut Kampuš ter vodja angleške redakcije Michael Manske.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
V rubriki Primorska glasbena premiera smo odprli prav posebno glasbeno poglavje, v katerem se prvič na skupni poti predstavljata primorska glasbenica, pravijo ji tudi prva popevkarica primorskega »novega« vala, glasbeno prijateljico, ki je pred leti na krilih vetra z juga, tako in drugače, odprla srce glasbi in predvsem ljudem, ki jo zdaj že 28 let zelo radi poslušajo, Tinkara Kovač in hiperustvarjalni glasbenik iz Slovenske Bistrice, ki je pred tremi leti izdal album s kar 500 skladbami, kar naj bi bilo najobsežnejše glasbeno delo na svetu, Uroš Cingesar. Glasbenika, par sta sicer tudi v zasebnem življenju, sta združila ustvarjalne moči in predstavila svojo prvo skupno skladbo "Ni ga več časa". V pogovoru razkrivata, kako je nastala skladba "Ni ga več časa", zakaj verjameta v moč besede in glasbe, ter kaj pripravljata za jesenski album duetov.
V rubriki Primorska glasbena premiera smo odprli prav posebno glasbeno poglavje, v katerem se prvič na skupni poti predstavljata primorska glasbenica, pravijo ji tudi prva popevkarica primorskega »novega« vala, glasbeno prijateljico, ki je pred leti na krilih vetra z juga, tako in drugače, odprla srce glasbi in predvsem ljudem, ki jo zdaj že 28 let zelo radi poslušajo, Tinkara Kovač in hiperustvarjalni glasbenik iz Slovenske Bistrice, ki je pred tremi leti izdal album s kar 500 skladbami, kar naj bi bilo najobsežnejše glasbeno delo na svetu, Uroš Cingesar. Glasbenika, par sta sicer tudi v zasebnem življenju, sta združila ustvarjalne moči in predstavila svojo prvo skupno skladbo "Ni ga več časa". V pogovoru razkrivata, kako je nastala skladba "Ni ga več časa", zakaj verjameta v moč besede in glasbe, ter kaj pripravljata za jesenski album duetov.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Goriška grofija k Habsburžanom Eden klasikov naše pravne vede Folklorist in zborovodja Zgodovina prvega stalnega vokalnega ansambla predvojnega Radia Ljubljana sega v leto 1934, ko je bil ustanovljen moški pevski zbor s 16 pevci pod vodstvom urednika in skladatelja Franca Kimovca. Komorni zbor Radia Ljubljana pa so na pobudo tedanjega radijskega urednika Cirila Cvetka ustanovili spomladi leta 1945, prvič se je na valovih Radia Ljubljana oglasil na današnji dan pred 80 leti (1945), prvo koncertno prireditev pa je imel 21. septembra. V prvih letih po vojni je ta 42-članski zbor gojil predvsem partizansko in revolucionarno pesem, sčasoma pa so programski izbor razširili še v starejša slogovna obdobja baročne in renesančne glasbe, v svetovno klasiko in romantiko ter v sodobno glasbeno ustvarjanje. Komorni zbor Radia Ljubljana je pomembno vplival tudi na domačo glasbeno produkcijo in tako tudi na Slovenskem utemeljil zborovsko glasbo kot samostojno zvrst umetniškega delovanja zunaj ljudskoprosvetne ali etnične dejavnosti.
Goriška grofija k Habsburžanom Eden klasikov naše pravne vede Folklorist in zborovodja Zgodovina prvega stalnega vokalnega ansambla predvojnega Radia Ljubljana sega v leto 1934, ko je bil ustanovljen moški pevski zbor s 16 pevci pod vodstvom urednika in skladatelja Franca Kimovca. Komorni zbor Radia Ljubljana pa so na pobudo tedanjega radijskega urednika Cirila Cvetka ustanovili spomladi leta 1945, prvič se je na valovih Radia Ljubljana oglasil na današnji dan pred 80 leti (1945), prvo koncertno prireditev pa je imel 21. septembra. V prvih letih po vojni je ta 42-članski zbor gojil predvsem partizansko in revolucionarno pesem, sčasoma pa so programski izbor razširili še v starejša slogovna obdobja baročne in renesančne glasbe, v svetovno klasiko in romantiko ter v sodobno glasbeno ustvarjanje. Komorni zbor Radia Ljubljana je pomembno vplival tudi na domačo glasbeno produkcijo in tako tudi na Slovenskem utemeljil zborovsko glasbo kot samostojno zvrst umetniškega delovanja zunaj ljudskoprosvetne ali etnične dejavnosti.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · zaradi negotovih razmer v svetu bomo imeli letos manjšo gospodarsko rast · Maribor bo gostil največje atletsko tekmovanje pri nas · v Kungoti so praznovali
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · zaradi negotovih razmer v svetu bomo imeli letos manjšo gospodarsko rast · Maribor bo gostil največje atletsko tekmovanje pri nas · v Kungoti so praznovali
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Tehnični oče slovenskega radia Elektrotehnik in šahist svetovnega formata Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence Leta 1593 – na dan svetega Ahaca – je pri trdnjavi Sisak potekala velika bitka med turško in krščansko vojsko. V junij¬skih dneh tistega leta je bósenski paša Hasan Predojević ob bregovih Kolpe pri Sisku zbral vojsko 12 tisoč vojakov, da bi vdrl v hrvaške in slo¬venske dežele. Pričakovani napad je zahteval takojšen avstrijski odgovor. Zbrali so obrambne, dobro opremljene čete pod poveljstvom Ruprehta Eggenberga, ki so jih sestavljali poklicni najemniki, hrvaške čete pod poveljstvom bana Erdödyja in kranjske enote pod poveljstvom Andreja Auersperga Turjaškega. Zadnji je poveljeval 300 lahkim konjenikom in pomembno prispeval h končni zmagi. Kranjska je bila rešena in sv. Ahac je postal njen zavetnik. Zmaga v bitki pri Sisku sicer še ni prinesla miru. Zaradi velikega poraza je Otomansko cesarstvo napovedalo vojno Habsburški monarhiji. Omenjeni poraz je namreč pomenil začetek tako imenovane “dolge vojne” od leta 1593 do 1606, ki je močno izčrpala obe strani. Turjaški grofje pa so v spomin na zmago in svetniku na čast na Ločniku nad Turjakom prezidali cerkvico in jo poimenovali po sv. Ahacu.
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Tehnični oče slovenskega radia Elektrotehnik in šahist svetovnega formata Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence Leta 1593 – na dan svetega Ahaca – je pri trdnjavi Sisak potekala velika bitka med turško in krščansko vojsko. V junij¬skih dneh tistega leta je bósenski paša Hasan Predojević ob bregovih Kolpe pri Sisku zbral vojsko 12 tisoč vojakov, da bi vdrl v hrvaške in slo¬venske dežele. Pričakovani napad je zahteval takojšen avstrijski odgovor. Zbrali so obrambne, dobro opremljene čete pod poveljstvom Ruprehta Eggenberga, ki so jih sestavljali poklicni najemniki, hrvaške čete pod poveljstvom bana Erdödyja in kranjske enote pod poveljstvom Andreja Auersperga Turjaškega. Zadnji je poveljeval 300 lahkim konjenikom in pomembno prispeval h končni zmagi. Kranjska je bila rešena in sv. Ahac je postal njen zavetnik. Zmaga v bitki pri Sisku sicer še ni prinesla miru. Zaradi velikega poraza je Otomansko cesarstvo napovedalo vojno Habsburški monarhiji. Omenjeni poraz je namreč pomenil začetek tako imenovane “dolge vojne” od leta 1593 do 1606, ki je močno izčrpala obe strani. Turjaški grofje pa so v spomin na zmago in svetniku na čast na Ločniku nad Turjakom prezidali cerkvico in jo poimenovali po sv. Ahacu.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili številne kose rimskega orožja. Večji del so izstrelki: osti puščic in kopij. Najbolj zanimive so poškodbe na konicah, ki nakazujejo, da so bile uporabljene v spopadu. V Vipavski dolini, domnevno na ravnici med Zemonom in Vrhpoljem, je 5. in 6. septembra 394 potekala znamenita bitka pri Mrzli reki, v kateri sta se spopadli vojski cesarja Teodozija in njegovega izzivalca Evgenija. Po mnenju nekaterih raziskovalcev ta bitka velja za dogodek svetovnozgodovinskega pomena v antični zgodovini našega prostora, o katerem so v antični in srednjeveški književnosti veliko pisali. A nikoli niso našli nobenih materialnih dokazov. Arheologi glede na lokacijo in datacijo najdb na Budanjami domnevajo, da je na tem območju potekal spopad, ki bi bil lahko povezan z bitko pri Mrzli reki. Foto: Ladislav Duranka
Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili številne kose rimskega orožja. Večji del so izstrelki: osti puščic in kopij. Najbolj zanimive so poškodbe na konicah, ki nakazujejo, da so bile uporabljene v spopadu. V Vipavski dolini, domnevno na ravnici med Zemonom in Vrhpoljem, je 5. in 6. septembra 394 potekala znamenita bitka pri Mrzli reki, v kateri sta se spopadli vojski cesarja Teodozija in njegovega izzivalca Evgenija. Po mnenju nekaterih raziskovalcev ta bitka velja za dogodek svetovnozgodovinskega pomena v antični zgodovini našega prostora, o katerem so v antični in srednjeveški književnosti veliko pisali. A nikoli niso našli nobenih materialnih dokazov. Arheologi glede na lokacijo in datacijo najdb na Budanjami domnevajo, da je na tem območju potekal spopad, ki bi bil lahko povezan z bitko pri Mrzli reki. Foto: Ladislav Duranka
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Šank Rock, legendarna zasedba, ki je pustila neizbrisen pečat v slovenskem prostoru, se je nedavno po dolgem času vrnila z novo avtorsko skladbo – "Danes je dan", ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Gre za energično rock skladbo z močnim sporočilom, ki nagovarja vsakdanjega človeka, da kljub sivini sveta vstane in reče: "Hej, vse bo okej, čeprav nič ni več, kot bilo je prej!" Frontman zasedbe Matjaž Jelen je v pogovoru z Iztokom govoril o novi pesmi, o novem albumu, če so ob igranju akustičnih preoblek v zdaj že starih uspešnicah našli neko novo razpoko, novo bolečino in o tem, zakaj je prišlo do novega poglavja.
Šank Rock, legendarna zasedba, ki je pustila neizbrisen pečat v slovenskem prostoru, se je nedavno po dolgem času vrnila z novo avtorsko skladbo – "Danes je dan", ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Gre za energično rock skladbo z močnim sporočilom, ki nagovarja vsakdanjega človeka, da kljub sivini sveta vstane in reče: "Hej, vse bo okej, čeprav nič ni več, kot bilo je prej!" Frontman zasedbe Matjaž Jelen je v pogovoru z Iztokom govoril o novi pesmi, o novem albumu, če so ob igranju akustičnih preoblek v zdaj že starih uspešnicah našli neko novo razpoko, novo bolečino in o tem, zakaj je prišlo do novega poglavja.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
V občini Ilirska Bistrica želijo pretežno neposeljeni del občine, v katerem leži vrsta že razglašenih območij varstva narave, povezati v park. Zavarovano območje bi poimenovali regijski park Snežnik. Park bi obsegal gozdnate predele občine in v manjšem deležu tudi trajna travišča. Pobudo so javnosti prvič predstavili pred nekaj dnevi in povedali, da je postopek še zelo na začetku. Da pa se že izdelujejo strokovne podlage in načrt upravljanja. Prva srečanja z občani in stroko bodo namreč že v jeseni.
V občini Ilirska Bistrica želijo pretežno neposeljeni del občine, v katerem leži vrsta že razglašenih območij varstva narave, povezati v park. Zavarovano območje bi poimenovali regijski park Snežnik. Park bi obsegal gozdnate predele občine in v manjšem deležu tudi trajna travišča. Pobudo so javnosti prvič predstavili pred nekaj dnevi in povedali, da je postopek še zelo na začetku. Da pa se že izdelujejo strokovne podlage in načrt upravljanja. Prva srečanja z občani in stroko bodo namreč že v jeseni.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - pred poslanci razprava o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja - v Letalskem centru Maribor podpisali pogodbo za protitočno obrambo - v Staršah bodo jutri izpeljali javno razpravo o tamkajšnji celostni prometni strategiji
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - pred poslanci razprava o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja - v Letalskem centru Maribor podpisali pogodbo za protitočno obrambo - v Staršah bodo jutri izpeljali javno razpravo o tamkajšnji celostni prometni strategiji
Letos mineva 80 let, odkar je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni. Proslava je potekala na Lavričevem trgu, slavnostna govornica pa je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ob letošnjem okroglem jubileju so pripravili tudi posvet zgodovinarjev, ki so orisali širši kontekst ustanovitve prve Narodne vlade Slovenije, njen pomen za Primorsko ter vpliv na kasnejši politični razvoj Slovenije. Prireditev je Občina Ajdovščina pripravila v sodelovanju z domoljubnimi in veteranskimi organizacijami, na njej pa so nastopili Policijski orkester, Moški pevski zbor Srečko Kosovel ter pevca Vlado Kreslin in Nina Kovšca.
Letos mineva 80 let, odkar je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni. Proslava je potekala na Lavričevem trgu, slavnostna govornica pa je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ob letošnjem okroglem jubileju so pripravili tudi posvet zgodovinarjev, ki so orisali širši kontekst ustanovitve prve Narodne vlade Slovenije, njen pomen za Primorsko ter vpliv na kasnejši politični razvoj Slovenije. Prireditev je Občina Ajdovščina pripravila v sodelovanju z domoljubnimi in veteranskimi organizacijami, na njej pa so nastopili Policijski orkester, Moški pevski zbor Srečko Kosovel ter pevca Vlado Kreslin in Nina Kovšca.
Malokje je ravnotežje med življenjem in smrtjo tako krhko kot v bolnišnični intenzivni enoti. Zagonetna fiziologija človeškega telesa in zbranost ter odločanje v napornih okoliščinah je nekaj, kar je gostu tokratnega intervjuja, dr. Jimu Downu hitro zlezlo pod kožo. Ta ugledni britanski zdravnik, pisatelj in javni govorec je sodeloval pri zdravljenju najzahtevnejših primerov med kriznimi dogodki kot so železniške nesreče, zastrupitev Aleksandra Litvinenka z radioaktivnim polonijem, pandemija covida 19 pa tudi bombni napadi v Londonu, od katerih bo v ponedeljek minilo 20 let. Dr. Jim Down je za Prvi o svojem delu, knjigah ter duševnih in moralnih stiskah zdravnikov, odkrito spregovoril v pogovoru z Mojco Delač. Prevode bere Igor Velše.
Malokje je ravnotežje med življenjem in smrtjo tako krhko kot v bolnišnični intenzivni enoti. Zagonetna fiziologija človeškega telesa in zbranost ter odločanje v napornih okoliščinah je nekaj, kar je gostu tokratnega intervjuja, dr. Jimu Downu hitro zlezlo pod kožo. Ta ugledni britanski zdravnik, pisatelj in javni govorec je sodeloval pri zdravljenju najzahtevnejših primerov med kriznimi dogodki kot so železniške nesreče, zastrupitev Aleksandra Litvinenka z radioaktivnim polonijem, pandemija covida 19 pa tudi bombni napadi v Londonu, od katerih bo v ponedeljek minilo 20 let. Dr. Jim Down je za Prvi o svojem delu, knjigah ter duševnih in moralnih stiskah zdravnikov, odkrito spregovoril v pogovoru z Mojco Delač. Prevode bere Igor Velše.
V predzadnji epizodi Radia Ga Ga - Nova generacija v tej sezoni se bomo seveda ustavili v naselju in preverili, kaj se je resnično dogajalo na gasilski veselici v Ribnici, in v konobi Bačva, da izvemo, kaj se bo dogajalo na vojaški vaji Jadranski udar. Uroš Slak bo od ministra Sajovica in Mesca ter novega svetovalca Martina Strela izvedel, kaj pomeni zeleni prehod v slovenski vojski, Miran Ališič bo za nas spremljal, kako se premika vročinski val, slišali bomo prvi del nove slovenske telenovele Skrito v Raayu, izvedeli bomo, zakaj in kako sta se pobotala Musk in Trump, Franc Kangler bo poročal s parade ponosa v Mariboru, Zoran Janković pa postaja novi svetovalec za organizacijo poletnih festivalov na celotnem Balkanu. Vse to, razen tisto, za kar bo zmanjkalo časa ta petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.
V predzadnji epizodi Radia Ga Ga - Nova generacija v tej sezoni se bomo seveda ustavili v naselju in preverili, kaj se je resnično dogajalo na gasilski veselici v Ribnici, in v konobi Bačva, da izvemo, kaj se bo dogajalo na vojaški vaji Jadranski udar. Uroš Slak bo od ministra Sajovica in Mesca ter novega svetovalca Martina Strela izvedel, kaj pomeni zeleni prehod v slovenski vojski, Miran Ališič bo za nas spremljal, kako se premika vročinski val, slišali bomo prvi del nove slovenske telenovele Skrito v Raayu, izvedeli bomo, zakaj in kako sta se pobotala Musk in Trump, Franc Kangler bo poročal s parade ponosa v Mariboru, Zoran Janković pa postaja novi svetovalec za organizacijo poletnih festivalov na celotnem Balkanu. Vse to, razen tisto, za kar bo zmanjkalo časa ta petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trst A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trst A, 2021.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
V tokratnih Radiovednih se lotevamo vprašanja, ki buri človeštvo že od pamtiveka: Kako je nastal prvi človek, kdo je bil to, kako se je lahko rodil, če pa pred tem še ni bilo ljudi? To je zanimalo našega poslušalca Marka in njegovega brata Maja, ki sta nam s tem postavila odlično izhodišče, da odpotujemo tisočletja in celo milijone let v preteklost. Z nami bosta dve predstavnici mislečega človeka: Maja Ratej in profesorica antropologije Petra Golja.
V tokratnih Radiovednih se lotevamo vprašanja, ki buri človeštvo že od pamtiveka: Kako je nastal prvi človek, kdo je bil to, kako se je lahko rodil, če pa pred tem še ni bilo ljudi? To je zanimalo našega poslušalca Marka in njegovega brata Maja, ki sta nam s tem postavila odlično izhodišče, da odpotujemo tisočletja in celo milijone let v preteklost. Z nami bosta dve predstavnici mislečega človeka: Maja Ratej in profesorica antropologije Petra Golja.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - ameriški državni sekretar Marco Rubio ponovno zagrozil, da bodo ZDA prenehale posredovati med Rusijo in Ukrajino, če državi ne bosta predstavili konkretnih predlogov za mir. - Francija je ruske vojaške obveščevalce prvič neposredno obtožila več kibernetskih napadov. -dan pred delavskim praznikom bodo po vsej Sloveniji zagoreli kresovi - v Kamniku bo ob 18-ih peta in odločilna tekma finala odbojkarskega državnega prvenstva.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - ameriški državni sekretar Marco Rubio ponovno zagrozil, da bodo ZDA prenehale posredovati med Rusijo in Ukrajino, če državi ne bosta predstavili konkretnih predlogov za mir. - Francija je ruske vojaške obveščevalce prvič neposredno obtožila več kibernetskih napadov. -dan pred delavskim praznikom bodo po vsej Sloveniji zagoreli kresovi - v Kamniku bo ob 18-ih peta in odločilna tekma finala odbojkarskega državnega prvenstva.
Enajst tisoč 16 dni po prvem koncertu Siddharte, je čas še za en prvič. Prvič na strehi Radia Slovenija. Za začetek, skok v zgodovino. Bila je kaseta. Ne vem, kdo, verjetno ali Tomi ali Boštjan, sta jo je dala očetu, ki jo je dal Mirti, ki jo je dala meni. Ko sem jo vračal sem ji rekel, da obeta, a bo treba še malo trenirat in delat. Ne vem, kakšno sporočilo je od mene priromalo do takrat post najstnikov, a ga niso upoštevali. Ker so delali in trenirali ogromno. To je bil moj prvi stik s Siddharto. Siddharta so bili tudi Primož, Cene in Tomaž. S Siddharto je že nekaj časa Nejc. Siddharta so Jani, Primož, Boštjan in Tomi.
Enajst tisoč 16 dni po prvem koncertu Siddharte, je čas še za en prvič. Prvič na strehi Radia Slovenija. Za začetek, skok v zgodovino. Bila je kaseta. Ne vem, kdo, verjetno ali Tomi ali Boštjan, sta jo je dala očetu, ki jo je dal Mirti, ki jo je dala meni. Ko sem jo vračal sem ji rekel, da obeta, a bo treba še malo trenirat in delat. Ne vem, kakšno sporočilo je od mene priromalo do takrat post najstnikov, a ga niso upoštevali. Ker so delali in trenirali ogromno. To je bil moj prvi stik s Siddharto. Siddharta so bili tudi Primož, Cene in Tomaž. S Siddharto je že nekaj časa Nejc. Siddharta so Jani, Primož, Boštjan in Tomi.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - prvi dan spremenjenih avtobusnih linij v Mariboru – kakšni so prvi odzivi potnikov? - pristojni vzrok požara v ljubljanskem dijaškem domu še ugotavljajo - mariborski mestni svet brez obravnave občinskega prostorskega načrta
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - prvi dan spremenjenih avtobusnih linij v Mariboru – kakšni so prvi odzivi potnikov? - pristojni vzrok požara v ljubljanskem dijaškem domu še ugotavljajo - mariborski mestni svet brez obravnave občinskega prostorskega načrta
Skrb za ljudi z demenco v domačem okolju zahteva veliko potrpežljivosti, razumevanja in neprestano prilagajanje. Prvi in najpomembnejši korak pa je čim hitrejše prepoznavanje bolezni in njeno sprejetje. Potem imajo vsi dovolj časa za iskanje ustreznih oblik pomoči, je izpostavila predsednica društva Primorske spominčice.
Skrb za ljudi z demenco v domačem okolju zahteva veliko potrpežljivosti, razumevanja in neprestano prilagajanje. Prvi in najpomembnejši korak pa je čim hitrejše prepoznavanje bolezni in njeno sprejetje. Potem imajo vsi dovolj časa za iskanje ustreznih oblik pomoči, je izpostavila predsednica društva Primorske spominčice.
Na Radiu Koper smo na Dan upora proti okupatorju, nekoč poznan kot praznik, Dan osvobodilne fronte, pripravili pogovor z enim zadnjih udeležencev druge svetove vojne. Še živečih borcev in pričevalcev druge svetovne vojne je vedno manj. Med njimi je Alojz Bucik iz Avč pri Kanalu, ki je lani praznoval sto let življenja. Po njegovih besedah je zadnji še živeči borec Prve prekomorske brigade. Bucik je kot partizan sodeloval tudi v napadu na Drvar in tam videl Tita. Na vprašanje, kaj mu je najbolj ostalo v spominu iz vojnih časov pove, da legendarni poveljnik Koče Popovič. »Bil je neustrašen«, je Bucik v pogovoru povedal Nataši Uršič. Popovič je vodil eno najelitnejših enot Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, prvo proletarsko brigado, katere član je bil nekaj časa tudi Bucik.
Na Radiu Koper smo na Dan upora proti okupatorju, nekoč poznan kot praznik, Dan osvobodilne fronte, pripravili pogovor z enim zadnjih udeležencev druge svetove vojne. Še živečih borcev in pričevalcev druge svetovne vojne je vedno manj. Med njimi je Alojz Bucik iz Avč pri Kanalu, ki je lani praznoval sto let življenja. Po njegovih besedah je zadnji še živeči borec Prve prekomorske brigade. Bucik je kot partizan sodeloval tudi v napadu na Drvar in tam videl Tita. Na vprašanje, kaj mu je najbolj ostalo v spominu iz vojnih časov pove, da legendarni poveljnik Koče Popovič. »Bil je neustrašen«, je Bucik v pogovoru povedal Nataši Uršič. Popovič je vodil eno najelitnejših enot Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, prvo proletarsko brigado, katere član je bil nekaj časa tudi Bucik.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - gospodarstveniki bodo na forumu obrti vladi predstavili 139 zahtev - v Sloveniji kljub upadu števila krvodajalcev še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi s krvjo - Slovenija se s skladbo Klemna Slakonje ni uvrstila v sobotni finale za pesem Evrovizije
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - gospodarstveniki bodo na forumu obrti vladi predstavili 139 zahtev - v Sloveniji kljub upadu števila krvodajalcev še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi s krvjo - Slovenija se s skladbo Klemna Slakonje ni uvrstila v sobotni finale za pesem Evrovizije
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, pisateljica in učenka 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Posnel: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, pisateljica in učenka 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Posnel: Radio Trsta A, 2021.
Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga?
Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga?
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, pisateljica in učenka 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Posneto: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, pisateljica in učenka 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Posneto: Radio Trsta A, 2021.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Univerzitetni učitelj čebelarstva v Združenih državah Režiser in razvoj našega dramskega gledališča
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Univerzitetni učitelj čebelarstva v Združenih državah Režiser in razvoj našega dramskega gledališča
"Skladba govori o spominih na poletje, o prvih ljubeznih, o mladosti in predvsem o tistem notranjem miru, ki ga najdemo, ko zremo v morje«, pove Gregor. Pesem je ustvarila preizkušena avtorska trojka: Marko Hrvatin in Mitja Bobič sta glasbo zasnovala kar ob morju, Drago Mislej - Mef pa je besedilu dodal svoj prepoznavni pesniški podpis – nostalgičen, melodičen, z občutkom za toplino. V pogovoru Gregor razkrije tudi, kaj pripravlja za jesen, ko napoveduje prav posebno glasbeno doživetje. Prisluhnite pogovoru, ki je poklon njegovi prvi ljubezni – morju.
"Skladba govori o spominih na poletje, o prvih ljubeznih, o mladosti in predvsem o tistem notranjem miru, ki ga najdemo, ko zremo v morje«, pove Gregor. Pesem je ustvarila preizkušena avtorska trojka: Marko Hrvatin in Mitja Bobič sta glasbo zasnovala kar ob morju, Drago Mislej - Mef pa je besedilu dodal svoj prepoznavni pesniški podpis – nostalgičen, melodičen, z občutkom za toplino. V pogovoru Gregor razkrije tudi, kaj pripravlja za jesen, ko napoveduje prav posebno glasbeno doživetje. Prisluhnite pogovoru, ki je poklon njegovi prvi ljubezni – morju.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Uredništvo igranega programa Radia Slovenija, programa Ars, pripravlja v petek, 4. aprila, ob 17 h v dvorani Prešernovega gledališča Kranj živo izvedbo radijske igre Tjaše Míslej Prva beseda je mama, in sicer 4. del z naslovom Ksenija. To bo eden izmed dogodkov dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame in je nekaj posebnega v tem, da bodo igralci Vesna Jevnikar, Tina Resman Lasan in Branko Završan nastopili v živo, sama radijska igra v več delih, ki jo bomo poslušali na radijskih valovih, pa nastaja v studiu. Dramaturginja je Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta Matjaž Miklič in Sonja Strenar. Režiserka je Špela Kravogel. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, da pove nekaj besed o besedilu Prva beseda je mama Tjaše Mislej.
Uredništvo igranega programa Radia Slovenija, programa Ars, pripravlja v petek, 4. aprila, ob 17 h v dvorani Prešernovega gledališča Kranj živo izvedbo radijske igre Tjaše Míslej Prva beseda je mama, in sicer 4. del z naslovom Ksenija. To bo eden izmed dogodkov dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame in je nekaj posebnega v tem, da bodo igralci Vesna Jevnikar, Tina Resman Lasan in Branko Završan nastopili v živo, sama radijska igra v več delih, ki jo bomo poslušali na radijskih valovih, pa nastaja v studiu. Dramaturginja je Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta Matjaž Miklič in Sonja Strenar. Režiserka je Špela Kravogel. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, da pove nekaj besed o besedilu Prva beseda je mama Tjaše Mislej.
Ljubitelji slovenske glasbe že nestrpno čakajo na večerni prenos osrednjega poletnega pop festivala na Slovenskem, ko bodo prvič v celoti slišali 14 novih poletnih popevk. Toda kakšno je vzdušje v Portorožu po generalki in kakšni so vtisi nastopajočih le par ur, preden bo šlo zares? Utrip na Melodijah morja in sonca so v Avditoriju merili Anita Urbančič, Kristijan Šmid in Matej Jevnišek.
Ljubitelji slovenske glasbe že nestrpno čakajo na večerni prenos osrednjega poletnega pop festivala na Slovenskem, ko bodo prvič v celoti slišali 14 novih poletnih popevk. Toda kakšno je vzdušje v Portorožu po generalki in kakšni so vtisi nastopajočih le par ur, preden bo šlo zares? Utrip na Melodijah morja in sonca so v Avditoriju merili Anita Urbančič, Kristijan Šmid in Matej Jevnišek.