Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.
Predpraznično potovanje iz Ljubljane na Štajersko zaznamujejo zahtevne vremenske razmere in voznikova objestnost. Radijska slika s slovenskih cest uči o potrpežljivosti in dragocenosti vsakega trenutka. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Manca – Vesna Kuzmić Voznik – Jurij Drevenšek Primorec – Dominik Vodopivec Kristina – Alenka Kraigher Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Predpraznično potovanje iz Ljubljane na Štajersko zaznamujejo zahtevne vremenske razmere in voznikova objestnost. Radijska slika s slovenskih cest uči o potrpežljivosti in dragocenosti vsakega trenutka. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Manca – Vesna Kuzmić Voznik – Jurij Drevenšek Primorec – Dominik Vodopivec Kristina – Alenka Kraigher Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Leto 2025 je bilo zelo posebno za šestošolce z Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, kjer so tudi to šolsko leto pripravili prav poseben projekt: radijsko igro Skrivnostna knjiga in tudi dramski prizor Skrivnostni napoj kot uvod vanjo. Sami so napisali scenarij, se podpisali tudi pod zvočno in scensko podobo ter pripravili tudi novinarsko srečanje z ekipo Igranega programa, ki na Radiu Slovenija pripravlja radijske igre.
Leto 2025 je bilo zelo posebno za šestošolce z Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, kjer so tudi to šolsko leto pripravili prav poseben projekt: radijsko igro Skrivnostna knjiga in tudi dramski prizor Skrivnostni napoj kot uvod vanjo. Sami so napisali scenarij, se podpisali tudi pod zvočno in scensko podobo ter pripravili tudi novinarsko srečanje z ekipo Igranega programa, ki na Radiu Slovenija pripravlja radijske igre.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Igralka, zapisana radiu Dolga in naporna pot do slovenske univerze Mojstrica obmorskih motivov in figur Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« v Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, ampak tudi v vsej tedanji Jugoslaviji.
Igralka, zapisana radiu Dolga in naporna pot do slovenske univerze Mojstrica obmorskih motivov in figur Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« v Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, ampak tudi v vsej tedanji Jugoslaviji.
Gost tokratnega sredinega intervjuja bo dr. Svanibor Pettan, mednarodno uveljavljen etnomuzikolog in dolgoletni profesor ter vodja katedre za Etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je tudi eden od utemeljiteljev aplikativne etnomuzikologije. Njegovo delo zaznamujejo poglobljene terenske raziskave v različnih kulturnih okoljih – od jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike do Azije, Avstralije ter Severne Amerike. Kako se spominja prvih terenskih raziskovanj, začetkov in razvoja etnomuzikologije pri nas in predsedovanja Mednarodnemu združenju za tradicije glasbe in plesa, nam bo v sredinem Intervjuju zaupal dr. Svanibor Pettan ob koncu svoje dolgoletne akademske poti. Gosti ga Tina Žun.
Gost tokratnega sredinega intervjuja bo dr. Svanibor Pettan, mednarodno uveljavljen etnomuzikolog in dolgoletni profesor ter vodja katedre za Etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je tudi eden od utemeljiteljev aplikativne etnomuzikologije. Njegovo delo zaznamujejo poglobljene terenske raziskave v različnih kulturnih okoljih – od jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike do Azije, Avstralije ter Severne Amerike. Kako se spominja prvih terenskih raziskovanj, začetkov in razvoja etnomuzikologije pri nas in predsedovanja Mednarodnemu združenju za tradicije glasbe in plesa, nam bo v sredinem Intervjuju zaupal dr. Svanibor Pettan ob koncu svoje dolgoletne akademske poti. Gosti ga Tina Žun.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.
Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - premier Golob danes z delodajalci o božičnici - v Mariboru začetek gradnje prve faze prve etape zahodne obvoznice - v občini Rače-Fram širijo vrtec in zdravstveno postajo ter prenavljajo športni objekt
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - premier Golob danes z delodajalci o božičnici - v Mariboru začetek gradnje prve faze prve etape zahodne obvoznice - v občini Rače-Fram širijo vrtec in zdravstveno postajo ter prenavljajo športni objekt
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v njenem osrčju, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni interpretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino več desetletij po tem?
66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v njenem osrčju, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni interpretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino več desetletij po tem?
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · cene ogrevanja pri Energetiki Maribor nekoliko nižje · prebivalci Hoč nasprotujejo parkirišču za več kot 200 tovornjakov · danes je svetovni dan romskega jezika
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · cene ogrevanja pri Energetiki Maribor nekoliko nižje · prebivalci Hoč nasprotujejo parkirišču za več kot 200 tovornjakov · danes je svetovni dan romskega jezika
V predpredzadnji epizodi letošnje oddaje Radia Ga Ga – Nova generacija nas bo obiskal prvi vplivnež države Borut Pahor, ki bo voditelju Juretu Longyki razložil vse o svoji politični vrnitvi in posebni razprodaji ugleda. Uroš Slak se bo z ministroma Hanom in Boštjančičem pogovarjal o fiskalnih plesih po robu, na terenu pa bomo spremljali tiskovno konferenco družine Strojan ob prevzemu vodenja slovenske nogometne reprezentance. Kdo vse je Prebiliču in Cerarju poskušal plačati pijačo, kaj je na zabavi v pižamah delal Damjan Murko in ali nas bosta v studiu res obiskala Miklavž in Angelca Likovič s spremstvom, boste izvedeli v petek dopoldan na Prvem.
V predpredzadnji epizodi letošnje oddaje Radia Ga Ga – Nova generacija nas bo obiskal prvi vplivnež države Borut Pahor, ki bo voditelju Juretu Longyki razložil vse o svoji politični vrnitvi in posebni razprodaji ugleda. Uroš Slak se bo z ministroma Hanom in Boštjančičem pogovarjal o fiskalnih plesih po robu, na terenu pa bomo spremljali tiskovno konferenco družine Strojan ob prevzemu vodenja slovenske nogometne reprezentance. Kdo vse je Prebiliču in Cerarju poskušal plačati pijačo, kaj je na zabavi v pižamah delal Damjan Murko in ali nas bosta v studiu res obiskala Miklavž in Angelca Likovič s spremstvom, boste izvedeli v petek dopoldan na Prvem.
Volivci bodo v nedeljo na referendumu odločali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga poslanci potrdili julija letos. Organizatorji referendumske kampanje so svoja stališča ZA in PROTI zakonu predstavili v današnjem soočenju na Radiu Slovenija.
Volivci bodo v nedeljo na referendumu odločali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga poslanci potrdili julija letos. Organizatorji referendumske kampanje so svoja stališča ZA in PROTI zakonu predstavili v današnjem soočenju na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Vlada podprla nove gospodarske in razvojne pobude severnoprimorske regije - na posvetu o varnosti v Kočevju pozivi k sprejemu predstavljenih ukrepov za reševanje romskih vprašanj - pisatelj Tone Partljič bo drevi v Pesnici predstavil prvo od dveh knjig z naslovom Voranc
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Vlada podprla nove gospodarske in razvojne pobude severnoprimorske regije - na posvetu o varnosti v Kočevju pozivi k sprejemu predstavljenih ukrepov za reševanje romskih vprašanj - pisatelj Tone Partljič bo drevi v Pesnici predstavil prvo od dveh knjig z naslovom Voranc
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Januar je tudi čas novoletnih zaobljub. In zakaj ne bi bila novoletna zaobljuba to, da ohranimo naše okolje čisto, pravi eden od začetnikov Smaragdne čistilne akcije Jernej Cvek. Sprva skromna pobuda je v desetih letih prerasla v dobro poznano čistilno akcijo na Tolminskem. Ob Soči, sprehajalnih poteh in cestah se tako kmalu po novem letu zbere skupina prostovoljcev, ki očistijo smaragdne kotičke – to soboto že 10. zapored. O Smaragdni čistilni akciji se je z Jernejem Cvekom pogovarjala Mariša Bizjak.
Januar je tudi čas novoletnih zaobljub. In zakaj ne bi bila novoletna zaobljuba to, da ohranimo naše okolje čisto, pravi eden od začetnikov Smaragdne čistilne akcije Jernej Cvek. Sprva skromna pobuda je v desetih letih prerasla v dobro poznano čistilno akcijo na Tolminskem. Ob Soči, sprehajalnih poteh in cestah se tako kmalu po novem letu zbere skupina prostovoljcev, ki očistijo smaragdne kotičke – to soboto že 10. zapored. O Smaragdni čistilni akciji se je z Jernejem Cvekom pogovarjala Mariša Bizjak.
Milan Gačar je vodja radijske tehnike in na Radiu Maribor zaposlen več kot trideset let. Kot mnogi naši radijski sodelavci je prve korake naredil na Mariborskem radiu študent potem pa v hiši pod Pekrsko gorco sodeloval pri digitalizaciji zvočnih sistemov. Pogled v prihodnost danes ni več mogoče brez upoštevanja umetne inteligence in ne glede na možnosti, ki jih ponuja, Milan poudarja, da človek da radiju pristnost, radijska čarovnija pa pomeni stik s poslušalci, ki ne le sprejemajo, ampak spored tudi sooblikujejo.
Milan Gačar je vodja radijske tehnike in na Radiu Maribor zaposlen več kot trideset let. Kot mnogi naši radijski sodelavci je prve korake naredil na Mariborskem radiu študent potem pa v hiši pod Pekrsko gorco sodeloval pri digitalizaciji zvočnih sistemov. Pogled v prihodnost danes ni več mogoče brez upoštevanja umetne inteligence in ne glede na možnosti, ki jih ponuja, Milan poudarja, da človek da radiju pristnost, radijska čarovnija pa pomeni stik s poslušalci, ki ne le sprejemajo, ampak spored tudi sooblikujejo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Golob napovedal ukrepe in priznal, da je varnostni aparat v državi zatajil · Dars obljublja boljšo pretočnost prometa pri drugem delu obnove štajerske avtoceste · Pred dnevom mrtvih že danes številne spominske slovesnosti
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Golob napovedal ukrepe in priznal, da je varnostni aparat v državi zatajil · Dars obljublja boljšo pretočnost prometa pri drugem delu obnove štajerske avtoceste · Pred dnevom mrtvih že danes številne spominske slovesnosti
Jutranja poročila Radia Maribor
- Evropska komisija bo danes obravnavala predlog ukrepov proti Izraelu - Mariborski študentski domovi sprejeli prve novince - Začenja se Festival izvirne slovenske slikanice
- Evropska komisija bo danes obravnavala predlog ukrepov proti Izraelu - Mariborski študentski domovi sprejeli prve novince - Začenja se Festival izvirne slovenske slikanice
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
Vesoljska industrija je precej prikrita splošnemu živežu na Zemlji, vendar brez nje ne moremo več živeti, pravi direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger. Družba, s sedežem v Mariboru, potrjuje, da vesolje ni več rezervirano samo za velike narode in agencije z milijardnimi proračuni. S tehnološkimi demonstracijami, satelitsko avioniko in miniaturizacijo postajajo del evropskih in svetovnih vesoljskih misij. Kako se je slovensko – oziroma mariborsko – znanje znašlo v zemljini orbiti? Zakaj je miniaturizacija njihova ključna prednost? Katera nova tehnološka demonstracija že čaka na nosilni raketi? Sogovornik: direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger
Vesoljska industrija je precej prikrita splošnemu živežu na Zemlji, vendar brez nje ne moremo več živeti, pravi direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger. Družba, s sedežem v Mariboru, potrjuje, da vesolje ni več rezervirano samo za velike narode in agencije z milijardnimi proračuni. S tehnološkimi demonstracijami, satelitsko avioniko in miniaturizacijo postajajo del evropskih in svetovnih vesoljskih misij. Kako se je slovensko – oziroma mariborsko – znanje znašlo v zemljini orbiti? Zakaj je miniaturizacija njihova ključna prednost? Katera nova tehnološka demonstracija že čaka na nosilni raketi? Sogovornik: direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger
»Življenje se lahko spremeni v trenutku,« pravi Claire Smith. V Maribor jo je pripeljal dedkov dnevnik. Vnukinja britanskega vojnega ujetnika raziskuje do nedavnega neznano vojno preteklost družine. Desetletja po dedkovi smrti je prebrala njegov dnevnik in odkrila podrobnosti o njegovem dvoletnem ujetništvu v nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru. Protagonistki je glas posodila Nika Ivančič Rožanc. Bral je Teodor Bostič. Razstavo »Z uporom iz teme« si lahko ogledate v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Medinstitucionalno delo, soustvarja ga šest muzejev, se poklanja spominu in pogumu generacije dobrih 80 let od konca druge svetovne vojne. Pripoveduje in predstavlja osebne zgodbe o uporu kot vojaški operaciji, duhovni in življenjski nujnosti.
»Življenje se lahko spremeni v trenutku,« pravi Claire Smith. V Maribor jo je pripeljal dedkov dnevnik. Vnukinja britanskega vojnega ujetnika raziskuje do nedavnega neznano vojno preteklost družine. Desetletja po dedkovi smrti je prebrala njegov dnevnik in odkrila podrobnosti o njegovem dvoletnem ujetništvu v nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru. Protagonistki je glas posodila Nika Ivančič Rožanc. Bral je Teodor Bostič. Razstavo »Z uporom iz teme« si lahko ogledate v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Medinstitucionalno delo, soustvarja ga šest muzejev, se poklanja spominu in pogumu generacije dobrih 80 let od konca druge svetovne vojne. Pripoveduje in predstavlja osebne zgodbe o uporu kot vojaški operaciji, duhovni in življenjski nujnosti.
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste slišali radijsko urednico dnevnega programa Lidijo Cokan. Lidija Cokan je prišla z Radia Slovenija in pravi, da ima najraje delo v živo.
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste slišali radijsko urednico dnevnega programa Lidijo Cokan. Lidija Cokan je prišla z Radia Slovenija in pravi, da ima najraje delo v živo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Pred drugo epizodo petdelne radijske serije o materinstvu in (ne)materinstvu z naslovom Ksenija predvajamo pogovor o njej in o celotnem delu, ki ga je avtorica Tjaša Mislej najprej pisala za gledališče. Nominirano je bilo za Grumovo nagrado in je bilo med izbranimi na natečaju ljubljanske Drame, v kateri bo v kratkem tudi uprizorjeno. Vilma Štritof je vodila pogovor na letošnjem festivalu Teden slovenske drame, ki je tudi partner radijskega projekta. Zastavljen je interdisciplinarno, saj besedilo odpira številna vprašanja intimnega in družbenega življenja sodobne ženske in matere. Zato sta poleg avtorice Tjaše Mislej in radijske režiserke Špele Kravogel v pogovoru sodelovali še dr. Ana Svetel, antropologinja in pisateljica, in dr. Katarina Možina, družinska psihoterapevtka. Pogovor je bil posnet aprila letos v Prešernovem gledališču Kranj.
Pred drugo epizodo petdelne radijske serije o materinstvu in (ne)materinstvu z naslovom Ksenija predvajamo pogovor o njej in o celotnem delu, ki ga je avtorica Tjaša Mislej najprej pisala za gledališče. Nominirano je bilo za Grumovo nagrado in je bilo med izbranimi na natečaju ljubljanske Drame, v kateri bo v kratkem tudi uprizorjeno. Vilma Štritof je vodila pogovor na letošnjem festivalu Teden slovenske drame, ki je tudi partner radijskega projekta. Zastavljen je interdisciplinarno, saj besedilo odpira številna vprašanja intimnega in družbenega življenja sodobne ženske in matere. Zato sta poleg avtorice Tjaše Mislej in radijske režiserke Špele Kravogel v pogovoru sodelovali še dr. Ana Svetel, antropologinja in pisateljica, in dr. Katarina Možina, družinska psihoterapevtka. Pogovor je bil posnet aprila letos v Prešernovem gledališču Kranj.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prvi šolski dan prinaša posebno vzdušje – polno pričakovanj, radovednosti in veselja. Na Radiu Maribor smo ga letos preživeli na Osnovni šoli borcev za severno mejo, kjer smo ujeli utrinke, pogovore in občutke ob začetku novega šolskega leta. Prisluhnite posnetku in začutite pravi utrip prvega šolskega dne.
Prvi šolski dan prinaša posebno vzdušje – polno pričakovanj, radovednosti in veselja. Na Radiu Maribor smo ga letos preživeli na Osnovni šoli borcev za severno mejo, kjer smo ujeli utrinke, pogovore in občutke ob začetku novega šolskega leta. Prisluhnite posnetku in začutite pravi utrip prvega šolskega dne.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Slikanje krajine s pianistom. Obkrožen z bleščečimi motivi razglednic iz Italije in Hrvaške bo še vedno osupljivo mladi Aleksander Malofejev predstavil enega najbolj priljubljenih in izjemnih klavirskih koncertov romantičnega obdobja, katerega legendarni prvi akordi so znani vsem: Koncert za klavir in orkester v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega, pri tem pa se Malofejev pri klavirju izogiba kakršnim koli klišejem in se vedno zanaša bolj na prefinjenost kot patos. Pokrajine, ki jih hrvaški dirigent Ivan Repušić združuje okoli Čajkovskega, so upodobljene s subtilnimi potezami čopiča. To so žive rimske upodobitve narave in ljudskega izročila Ottorina Respighija in Čajkovskega ter »Sončna polja«, ki jim je hrvaški skladatelj Blagoje Bersa leta 1917 posvetil vrhunsko zvočno simfonično pesnitev.
Slikanje krajine s pianistom. Obkrožen z bleščečimi motivi razglednic iz Italije in Hrvaške bo še vedno osupljivo mladi Aleksander Malofejev predstavil enega najbolj priljubljenih in izjemnih klavirskih koncertov romantičnega obdobja, katerega legendarni prvi akordi so znani vsem: Koncert za klavir in orkester v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega, pri tem pa se Malofejev pri klavirju izogiba kakršnim koli klišejem in se vedno zanaša bolj na prefinjenost kot patos. Pokrajine, ki jih hrvaški dirigent Ivan Repušić združuje okoli Čajkovskega, so upodobljene s subtilnimi potezami čopiča. To so žive rimske upodobitve narave in ljudskega izročila Ottorina Respighija in Čajkovskega ter »Sončna polja«, ki jim je hrvaški skladatelj Blagoje Bersa leta 1917 posvetil vrhunsko zvočno simfonično pesnitev.
Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.
Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Potem ko so z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ta teden sporočili, da so v bližini Ljubljane tudi letos odkrili primere japonskega hrošča, ki lahko v kmetijstvu povzroči veliko škodo, smo preverili, ali se je v feromonske pasti ulovil tudi na Primorskem
Potem ko so z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ta teden sporočili, da so v bližini Ljubljane tudi letos odkrili primere japonskega hrošča, ki lahko v kmetijstvu povzroči veliko škodo, smo preverili, ali se je v feromonske pasti ulovil tudi na Primorskem
Knjigi je želel dati naslov Mein Kampf, pa ga je soavtor prepričal, naj ne rine v nov plagiat. Ker je od Trsta do Ljubljane oziroma obratno 100 kilometrov, je ta razdalja postala naslov zanimive knjige, biografije Borisa Kobala. Nastala je po intervjujih, ki jih je opravil s pisateljem Davorinom Lenkom. Pronicljivo, ostro, intimno, kritično besedilo razkriva življenjsko pot igralca, humorista, tudi dolgoletnega direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, kulturnika, zamejskega Slovenca Borisa Kobala. Afera s plagiatom, ki ga je za nekaj let družbeno osamila, ni zamolčana. Kaj počne danes?
Knjigi je želel dati naslov Mein Kampf, pa ga je soavtor prepričal, naj ne rine v nov plagiat. Ker je od Trsta do Ljubljane oziroma obratno 100 kilometrov, je ta razdalja postala naslov zanimive knjige, biografije Borisa Kobala. Nastala je po intervjujih, ki jih je opravil s pisateljem Davorinom Lenkom. Pronicljivo, ostro, intimno, kritično besedilo razkriva življenjsko pot igralca, humorista, tudi dolgoletnega direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, kulturnika, zamejskega Slovenca Borisa Kobala. Afera s plagiatom, ki ga je za nekaj let družbeno osamila, ni zamolčana. Kaj počne danes?
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.
Začetek šolskega leta je za mnoge eno najpomembnejših življenjskih prelomnic. Že sam vonj po novih zvezkih, ravno prav nabrušenih svinčnikih in novi šolski torbi prebudi spomine, ki jih morda nosimo s seboj celo življenje. Ne glede na to, ali smo šolske klopi zapustili pred leti ali desetletji, se večina še vedno spomni svojega prvega šolskega dne – trenutka, ko se je otroška igra začela mešati z odgovornostjo in novimi obveznostmi. Prvi šolski dan je pogosto prelomnica tako za otroke kot za starše. Tisti, ki so letos prvič prestopili prag šole, so stopili v svet, kjer bodo v prihodnjih letih spoznavali črke, številke in vse bolj zapletene resnice življenja. Petkova anketa Radia Koper je zato povabila poslušalce, da obudijo svoje zgodbe in občutke, ko so prvič prestopili šolski prag.
Začetek šolskega leta je za mnoge eno najpomembnejših življenjskih prelomnic. Že sam vonj po novih zvezkih, ravno prav nabrušenih svinčnikih in novi šolski torbi prebudi spomine, ki jih morda nosimo s seboj celo življenje. Ne glede na to, ali smo šolske klopi zapustili pred leti ali desetletji, se večina še vedno spomni svojega prvega šolskega dne – trenutka, ko se je otroška igra začela mešati z odgovornostjo in novimi obveznostmi. Prvi šolski dan je pogosto prelomnica tako za otroke kot za starše. Tisti, ki so letos prvič prestopili prag šole, so stopili v svet, kjer bodo v prihodnjih letih spoznavali črke, številke in vse bolj zapletene resnice življenja. Petkova anketa Radia Koper je zato povabila poslušalce, da obudijo svoje zgodbe in občutke, ko so prvič prestopili šolski prag.
Radio Si praznuje danes! 40 let že lahko poslušate omenjeno radijsko postajo, z današnjim imenom sicer od leta 2001. Torkov kviz torej posvetimo edinemu radijskemu programu RTV Slovenija za tujo javnost. Sogovornika z Radia Si: moderator in glasbeni opremljevalec Borut Kampuš ter vodja angleške redakcije Michael Manske.
Radio Si praznuje danes! 40 let že lahko poslušate omenjeno radijsko postajo, z današnjim imenom sicer od leta 2001. Torkov kviz torej posvetimo edinemu radijskemu programu RTV Slovenija za tujo javnost. Sogovornika z Radia Si: moderator in glasbeni opremljevalec Borut Kampuš ter vodja angleške redakcije Michael Manske.
Gospod Jože Vrhnjak pravi, da v decembrskem času živi v pravljici.. in da se koši z darili že pridno polnijo! (Foto: ZPM Maribor/Igor Unuk)
Gospod Jože Vrhnjak pravi, da v decembrskem času živi v pravljici.. in da se koši z darili že pridno polnijo! (Foto: ZPM Maribor/Igor Unuk)