Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ema rada nastopa, igra v gledališču in piše pesmi. 19-letnici so še pred rojstvom diagnosticirali ahondroplazijo. Gre za genetsko bolezen, ki nastane zaradi mutacije gena FGFR3, zaradi verižnih reakcij pa hrustanec na cevastih kosteh slabše okosteneva, to pa se kaže v počasnejši in nižji rasti. Ema je visoka 135 cm, zadnjih 6 mesecev je preživela v postelji, saj se je odločila, da bo z izjemno bolečo operacijo pridobila še 10 cm. Zdaj se bo postopno znova učila hoditi. V vsakdanjem življenju včasih ne doseže kozarca z mocarelo, v avtu ne more povsem pritisniti stopalke za pospeševanje, mimoidoči strmijo vanjo ali še huje – se zanjo ne zmenijo. Ampak Ema se zato ne smili sama sebi. Starši ji niso nikoli dovolili jamranja ali samopomilovanja. Takšna pač je, po svoje drugačna. In to je njena prednost.
Ema rada nastopa, igra v gledališču in piše pesmi. 19-letnici so še pred rojstvom diagnosticirali ahondroplazijo. Gre za genetsko bolezen, ki nastane zaradi mutacije gena FGFR3, zaradi verižnih reakcij pa hrustanec na cevastih kosteh slabše okosteneva, to pa se kaže v počasnejši in nižji rasti. Ema je visoka 135 cm, zadnjih 6 mesecev je preživela v postelji, saj se je odločila, da bo z izjemno bolečo operacijo pridobila še 10 cm. Zdaj se bo postopno znova učila hoditi. V vsakdanjem življenju včasih ne doseže kozarca z mocarelo, v avtu ne more povsem pritisniti stopalke za pospeševanje, mimoidoči strmijo vanjo ali še huje – se zanjo ne zmenijo. Ampak Ema se zato ne smili sama sebi. Starši ji niso nikoli dovolili jamranja ali samopomilovanja. Takšna pač je, po svoje drugačna. In to je njena prednost.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
- Poslanci odločajo o spremembah zakona o vladi - Mariborski Zavod za gozdove se seli v sosednjo občino Ruše - Z jutrišnjim dnem se v Mariboru zapira še ena koncesijska ambulanta
- Poslanci odločajo o spremembah zakona o vladi - Mariborski Zavod za gozdove se seli v sosednjo občino Ruše - Z jutrišnjim dnem se v Mariboru zapira še ena koncesijska ambulanta
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Planinska zveza Slovenije (PZS) ima novo vodstvo. Nov predsednik je postal Martin Šolar, ki je v delo planinske organizacije vpet že desetletja. Postali je petnajsti predsednik v 133-letni zgodovini zveze. Kakšen občutek je prevzeti vodenje organizacije z več kot 64 tisoč člani ter katere naloge si je zadal ob vodenju ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji?
Planinska zveza Slovenije (PZS) ima novo vodstvo. Nov predsednik je postal Martin Šolar, ki je v delo planinske organizacije vpet že desetletja. Postali je petnajsti predsednik v 133-letni zgodovini zveze. Kakšen občutek je prevzeti vodenje organizacije z več kot 64 tisoč člani ter katere naloge si je zadal ob vodenju ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji?
Delavske pravice v Evropi veljajo za ene najmočnejših na svetu, a pritiski deregulacije in globalne konkurence jih vse bolj načenjajo. Sekretarka Evropske konfederacije sindikatov Tea Jarc opozarja, da se socialna Evropa umika logiki trga. V ospredju tokratne praznične oddaje so vprašanja, ki že krojijo prihodnost dela: vpliv kriz na življenjski standard, izguba delovnih mest v zelenem prehodu ter vse večji nadzor nad zaposlenimi z umetno inteligenco. Sogovornici nastavljamo tudi ogledalo: sindikati izgubljajo svoje člane, nove generacije kolektivno organiziranje ne zanima več. Kaj morajo torej narediti sindikati, da v svoje vrste privabijo mlade?
Delavske pravice v Evropi veljajo za ene najmočnejših na svetu, a pritiski deregulacije in globalne konkurence jih vse bolj načenjajo. Sekretarka Evropske konfederacije sindikatov Tea Jarc opozarja, da se socialna Evropa umika logiki trga. V ospredju tokratne praznične oddaje so vprašanja, ki že krojijo prihodnost dela: vpliv kriz na življenjski standard, izguba delovnih mest v zelenem prehodu ter vse večji nadzor nad zaposlenimi z umetno inteligenco. Sogovornici nastavljamo tudi ogledalo: sindikati izgubljajo svoje člane, nove generacije kolektivno organiziranje ne zanima več. Kaj morajo torej narediti sindikati, da v svoje vrste privabijo mlade?
Stanja v domačem gospodarstvu ni mogoče opisati z eno samo besedo, saj se posamezne panoge spopadajo z zelo različnimi izzivi. Medtem ko avtomobilska industrija in njeni dobavitelji beležijo upad zaposlenosti in pritisk rastočih stroškov, trgovina doživlja temeljno preobrazbo zaradi prehoda na spletno nakupovanje. Na drugi strani farmacevtska industrija ostaja stabilna in celo krepi svoj položaj kot ena ključnih razvojnih panog. Kaj to pomeni za zaposlene? Kot sta kolegici Urški Valjavec povedala sogovornika zaposlitvenih agencij na trgu dela večjih pretresov za zdaj ni pričakovati.
Stanja v domačem gospodarstvu ni mogoče opisati z eno samo besedo, saj se posamezne panoge spopadajo z zelo različnimi izzivi. Medtem ko avtomobilska industrija in njeni dobavitelji beležijo upad zaposlenosti in pritisk rastočih stroškov, trgovina doživlja temeljno preobrazbo zaradi prehoda na spletno nakupovanje. Na drugi strani farmacevtska industrija ostaja stabilna in celo krepi svoj položaj kot ena ključnih razvojnih panog. Kaj to pomeni za zaposlene? Kot sta kolegici Urški Valjavec povedala sogovornika zaposlitvenih agencij na trgu dela večjih pretresov za zdaj ni pričakovati.
Turizem na Bledu krepi Ledena dvorana, ki na leto turističnemu biseru prinaša več tisoč prenočitev navdušencev nad športom. Približno 50 let staro dvorano, kjer med drugim domujejo hokejisti HKMK Bled so lani prenovili, tako da ima povsem novo ledeno ploskev in celovit hladilni sistem. Prenova je stala skoraj tri milijone evrov, od tega je občina Bled prek ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon evrov nepovratnih sredstev. O možnostih, ki jih prinaša prenova Ledene dvorane Bled za šport in turizem, z gosti – legendarnim hokejistom Tomažem Razingarjem, predsednikom HKMK Bled Alešem Vukeljem ter predstavnikom družbe Infrastruktura Bled Jako Bassanesejem. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Turizem na Bledu krepi Ledena dvorana, ki na leto turističnemu biseru prinaša več tisoč prenočitev navdušencev nad športom. Približno 50 let staro dvorano, kjer med drugim domujejo hokejisti HKMK Bled so lani prenovili, tako da ima povsem novo ledeno ploskev in celovit hladilni sistem. Prenova je stala skoraj tri milijone evrov, od tega je občina Bled prek ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon evrov nepovratnih sredstev. O možnostih, ki jih prinaša prenova Ledene dvorane Bled za šport in turizem, z gosti – legendarnim hokejistom Tomažem Razingarjem, predsednikom HKMK Bled Alešem Vukeljem ter predstavnikom družbe Infrastruktura Bled Jako Bassanesejem. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Težko je govoriti o umiranju otrok ali njihovi paliativni oskrbi. A tudi to so teme in zgodbe, o katerih se je treba kdaj pa kdaj pogovoriti. Mnogi si predstavljajo, da otrok v paliativni oskrbi samo nekje leži in čaka na svojo smrt. Zdravstveni delavci, ki za te otroke skrbijo, ter starši teh otrok, pravijo, da je to daleč od resnice. Paliativna oskrba otrok v Sloveniji je še vedno predvsem stigma. Morda bodo informacije in zgodbe iz tega podkasta komu v pomoč.
Težko je govoriti o umiranju otrok ali njihovi paliativni oskrbi. A tudi to so teme in zgodbe, o katerih se je treba kdaj pa kdaj pogovoriti. Mnogi si predstavljajo, da otrok v paliativni oskrbi samo nekje leži in čaka na svojo smrt. Zdravstveni delavci, ki za te otroke skrbijo, ter starši teh otrok, pravijo, da je to daleč od resnice. Paliativna oskrba otrok v Sloveniji je še vedno predvsem stigma. Morda bodo informacije in zgodbe iz tega podkasta komu v pomoč.
»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.
»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Pravljica o mladi, veseli stonogi, ki je imela samo 99 nog … Pripoveduje: Štefka Drolc. Napisala: Svetlana Makarovič. Redaktor: Tone Sojar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Pravljica o mladi, veseli stonogi, ki je imela samo 99 nog … Pripoveduje: Štefka Drolc. Napisala: Svetlana Makarovič. Redaktor: Tone Sojar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).
Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).
Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom.
Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom.
Študentska ekipa Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani se je ta teden vrnila iz Združenih držav Amerike, kjer je na mednarodnem tekmovanju »Design, Build, Fly«, pod okriljem Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko, ki velja za enega najuglednejših in najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva, z lastnim zasnovanim in izdelanim letalom Brvinc pometla z elitno konkurenco. Premagali so 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta. Pri zasnovi letala so sodelovali tudi študentje drugih fakultet Univerze v Ljubljani.
Študentska ekipa Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani se je ta teden vrnila iz Združenih držav Amerike, kjer je na mednarodnem tekmovanju »Design, Build, Fly«, pod okriljem Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko, ki velja za enega najuglednejših in najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva, z lastnim zasnovanim in izdelanim letalom Brvinc pometla z elitno konkurenco. Premagali so 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta. Pri zasnovi letala so sodelovali tudi študentje drugih fakultet Univerze v Ljubljani.
Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
Eppur si muove - In vendar se vrti
V naši vzhodni sosedi Madžarski poteka srdit finiš dolge in predvsem neenakopravne kampanje pred splošnimi volitvami 12.aprila, v kateri gledamo dvoboj med vladajočo stranko Fidesz Viktorja Orbana in opozicijo, zbrano okrog Petra Madyara in desne stranke Tisza. Volilna kampanja je vse bolj naelektrena in je dodatno razdelila že tako polarizirano madžarsko družbo. Viktor Orban je v 16-letih svoje vladavine Madžarsko preoblikoval v iliberalno demokracijo s podreditvijo vseh državnih institucij, pravosodja in medijev ter utišanjem vsakršnih kritičnih ali drugačnih glasov. Za vstop v parlament ima možnost le še skrajno desna stranka Naša Domovina, med tem ko levosredinska Demokratična koalicija in satirična protestna Stranka dvorepega psa ne bosta prestopili parlamentarnega praga. Sandra Krišelj se je s sogovorniki v Budimpešti in drugem največjem kraju na Madžarskem Debrecenu pogovarjala o razmerah na Madžarskem. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
V naši vzhodni sosedi Madžarski poteka srdit finiš dolge in predvsem neenakopravne kampanje pred splošnimi volitvami 12.aprila, v kateri gledamo dvoboj med vladajočo stranko Fidesz Viktorja Orbana in opozicijo, zbrano okrog Petra Madyara in desne stranke Tisza. Volilna kampanja je vse bolj naelektrena in je dodatno razdelila že tako polarizirano madžarsko družbo. Viktor Orban je v 16-letih svoje vladavine Madžarsko preoblikoval v iliberalno demokracijo s podreditvijo vseh državnih institucij, pravosodja in medijev ter utišanjem vsakršnih kritičnih ali drugačnih glasov. Za vstop v parlament ima možnost le še skrajno desna stranka Naša Domovina, med tem ko levosredinska Demokratična koalicija in satirična protestna Stranka dvorepega psa ne bosta prestopili parlamentarnega praga. Sandra Krišelj se je s sogovorniki v Budimpešti in drugem največjem kraju na Madžarskem Debrecenu pogovarjala o razmerah na Madžarskem. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k resnejšemu in bolj premišljenemu spopadu s podenbnimi spremembami, ki imajo med drugim za posledico hujše in daljše vročinske valove, premile zime brez snega in ekstremne vremenske dogodke. Ti so povezani tudi z globalnim pojavom, znanim pod imenom El Niño, katerega učinki so zaradi segrevanja ozračja še bolj izraziti. Nedolgo nazaj so bile naslovnice medijev polne napovedi o takoimenovanem super el niñu, ki naj bi nas čakal jeseni oziroma pozimi. O tem se je Erna Strniša pogovarjala z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom z Agencije za okolje.
Ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k resnejšemu in bolj premišljenemu spopadu s podenbnimi spremembami, ki imajo med drugim za posledico hujše in daljše vročinske valove, premile zime brez snega in ekstremne vremenske dogodke. Ti so povezani tudi z globalnim pojavom, znanim pod imenom El Niño, katerega učinki so zaradi segrevanja ozračja še bolj izraziti. Nedolgo nazaj so bile naslovnice medijev polne napovedi o takoimenovanem super el niñu, ki naj bi nas čakal jeseni oziroma pozimi. O tem se je Erna Strniša pogovarjala z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom z Agencije za okolje.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.
Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.
Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.
Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.
Iz celovitega nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izhaja, da so povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Največji upad je pri bralni pismenosti, torej pri razumevanju in uporabi prebranega. Kje so vzroki?
Iz celovitega nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izhaja, da so povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Največji upad je pri bralni pismenosti, torej pri razumevanju in uporabi prebranega. Kje so vzroki?
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nina Karner, Tim Medved, Živa Zavadlav, Hana Marzidovšek, Adriana Mediževec in Anamarija Mihovec so mladi zdravniki, ki so si poleg samega študija medicine želeli doživeti še drugačno izkušnjo. Odločitev, da odidejo na humanitarno medicinsko odpravo v eno izmed bolnišnic v Afriki, zato res ni bila težka, in tako so se lani v začetku aprila za tri mesece odpravili v Nangomo v Zambiji. "Utrip Zambije skozi stetoskop" pa je branje, ki je nastajalo sproti, je zgodba vseh udeležencev odprave, bogata z dogodki, novimi izkušnjami, vprašanji, dilemami, rešitvami. Pod dnevniške zapise se je podpisala Anamarija Mihovec. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
Nina Karner, Tim Medved, Živa Zavadlav, Hana Marzidovšek, Adriana Mediževec in Anamarija Mihovec so mladi zdravniki, ki so si poleg samega študija medicine želeli doživeti še drugačno izkušnjo. Odločitev, da odidejo na humanitarno medicinsko odpravo v eno izmed bolnišnic v Afriki, zato res ni bila težka, in tako so se lani v začetku aprila za tri mesece odpravili v Nangomo v Zambiji. "Utrip Zambije skozi stetoskop" pa je branje, ki je nastajalo sproti, je zgodba vseh udeležencev odprave, bogata z dogodki, novimi izkušnjami, vprašanji, dilemami, rešitvami. Pod dnevniške zapise se je podpisala Anamarija Mihovec. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.
Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Nova direktorica Krajinskega parka Strunjan je Samanta Makovac, visoka naravovarstvena svetnica. Vlada jo je za mandatno dobo štirih let imenovala ob razrešitvi dosedanjega direktorja Marka Starmana, ki je bil izvoljen za ustavnega sodnika. Eden večjih ciljev, za katere se bo zavzemala, je obnova strunjanskih solin. Krajinski park Strunjan je eno najbolj poseljenih zavarovanih območij v Sloveniji. Pripraviti je treba načrt upravljanja za prihodnjih 10 let. Nadaljevala bo tudi s prizadevanji za širitev zavarovalnih območij z namenom zaščite morskih ekosistemov, kar predvideva Barcelonska konvencija. Ob imenovanju na čelo krajinskega parka jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.
Nova direktorica Krajinskega parka Strunjan je Samanta Makovac, visoka naravovarstvena svetnica. Vlada jo je za mandatno dobo štirih let imenovala ob razrešitvi dosedanjega direktorja Marka Starmana, ki je bil izvoljen za ustavnega sodnika. Eden večjih ciljev, za katere se bo zavzemala, je obnova strunjanskih solin. Krajinski park Strunjan je eno najbolj poseljenih zavarovanih območij v Sloveniji. Pripraviti je treba načrt upravljanja za prihodnjih 10 let. Nadaljevala bo tudi s prizadevanji za širitev zavarovalnih območij z namenom zaščite morskih ekosistemov, kar predvideva Barcelonska konvencija. Ob imenovanju na čelo krajinskega parka jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.
V Ljubljano se je vrnil Cirque du Soleil s predstavo OVO, ki gledalca popelje v barvit svet žuželk. Na odru se prepletajo akrobatika, ples, živa glasba in vizualni učinki, za brezhibno izvedbo pa stoji številčna mednarodna ekipa. Pogledali smo v zakulisje priprav – od vsakodnevnih treningov akrobatov in izdelave kostumov do zahtevne tehnične postavitve odra. Predstava ob vrhunskih akrobacijah odpira tudi teme sobivanja, drugačnosti in povezanosti. Zaodrje si je ogledala Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Marie-Andrée Lemire
V Ljubljano se je vrnil Cirque du Soleil s predstavo OVO, ki gledalca popelje v barvit svet žuželk. Na odru se prepletajo akrobatika, ples, živa glasba in vizualni učinki, za brezhibno izvedbo pa stoji številčna mednarodna ekipa. Pogledali smo v zakulisje priprav – od vsakodnevnih treningov akrobatov in izdelave kostumov do zahtevne tehnične postavitve odra. Predstava ob vrhunskih akrobacijah odpira tudi teme sobivanja, drugačnosti in povezanosti. Zaodrje si je ogledala Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Marie-Andrée Lemire
Običajno gre Mohamed h gori, včasih pa tudi gora pride k Mohamedu. Ekipa Radiovednih se je ta teden odpravila na Institut 'Jožef Stefan', se tam srečala z otroki in mnogimi strokovnjaki, ki pomagajo pri odgovarjanju na naša vprašanja. No, dobili smo veliko odgovorov, hkrati pa tudi neskončno novih vprašanj.
Običajno gre Mohamed h gori, včasih pa tudi gora pride k Mohamedu. Ekipa Radiovednih se je ta teden odpravila na Institut 'Jožef Stefan', se tam srečala z otroki in mnogimi strokovnjaki, ki pomagajo pri odgovarjanju na naša vprašanja. No, dobili smo veliko odgovorov, hkrati pa tudi neskončno novih vprašanj.
100- letnica družbe Lufthansa je bila nekoliko v senci stavke kabinskega osebja, ki je ohromila promet in otežila potovalne načrte številih potnikov, ki so čedalje bolj obupani in nerazumevajoči, predvsem do sindikatov. Tudi leti z brniškega letališča so odpovedani. Zapletene okoliščine pojasnjuje Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.
100- letnica družbe Lufthansa je bila nekoliko v senci stavke kabinskega osebja, ki je ohromila promet in otežila potovalne načrte številih potnikov, ki so čedalje bolj obupani in nerazumevajoči, predvsem do sindikatov. Tudi leti z brniškega letališča so odpovedani. Zapletene okoliščine pojasnjuje Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.
Mnogi verniki po vsem svetu danes praznujejo največji krščanski praznik, ko se po smrti na križu spominjajo Jezusovega vstajenja. Zjutraj in dopoldne so bile po cerkvah vstajenjske maše. Množica vernikov v Vatikanu spremlja papeža Leon XIV. Pred nekaj je prvič podelil velikonočni blagoslov "mestu in svetu" v nekaj jezikih. - Humanitarne organizacije opozarjajo, da vojna na Bližnjem vzhodu močno ovira njihovo zmožnost dostave hrane - Kaj je pomembno pri obrezovanju oljčnih dreves? - Cerkev v Šmarjah vse letošnje praznike že praznuje pod novo streho - Novogoriškim odbojkaricam se ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva
Mnogi verniki po vsem svetu danes praznujejo največji krščanski praznik, ko se po smrti na križu spominjajo Jezusovega vstajenja. Zjutraj in dopoldne so bile po cerkvah vstajenjske maše. Množica vernikov v Vatikanu spremlja papeža Leon XIV. Pred nekaj je prvič podelil velikonočni blagoslov "mestu in svetu" v nekaj jezikih. - Humanitarne organizacije opozarjajo, da vojna na Bližnjem vzhodu močno ovira njihovo zmožnost dostave hrane - Kaj je pomembno pri obrezovanju oljčnih dreves? - Cerkev v Šmarjah vse letošnje praznike že praznuje pod novo streho - Novogoriškim odbojkaricam se ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva
Da bi lahko denimo pospravili sobo, torej jasno videli stanje ali nered v njej, moramo najprej poskrbeti za dovolj svetlobe - odgrniti okna ali prižgati luč. Podobno je z iskanjem notranjega miru, sreče, zadovoljstva, občutka svobode, skratka iskanjem nekakšne pomiritve s seboj in z življenjem, ki ga živimo. V tem primeru osnovo ''teme'' predstavlja notranji nemir, najpogosteje izražen skozi zadovoljevanje najrazličnejših želja, kar pa je povezano z načini, kako te želje uresničevati. Ker seveda ne gre vedno tako, kakor bi si želeli, so zraven tudi strahovi pred morebitnimi ovirami, ki bi lahko preprečevale uresničitev teh ciljev, teh želja. Če tu nadaljujemo in smo pri tem dovolj odprti ter pripravljeni raziskovati, lahko vidimo, da so vsa naša ravnanja, vsa naša čustvovanja, vsi naši odzivi na okolico, pravzaprav tisto, čemur rečemo osebnost, naš jaz, naša predstava o nas samih, o tem, kakšen človek sem. Zatorej lahko rečemo, da so tako naše želje, z njimi povezani cilji in načini, kako jih uresničiti, kakor tudi strahovi, da se ti cilji ne bodo uresničili, odvisni od naše osebnostne strukture, od naših mnenj, prepričanj, miselnih vzorcev, skratka naše osebnosti, našega jaza. Najpogostejša ovira, ki preprečuje, da bi našli iskano, smo torej mi sami, naš način življenja, to, čemur pravimo ‘’moj način’’, skratka naša osebnost, naša zaverovanost v svoj prav, naša trdna prepričanja o tem ali onem. Nemalokrat ugotavljamo, da navkljub številnim prebranim knjigam o osebni rasti, navkljub številnim tečajem in izobraževanjem, ki smo jih opravili, v srcu še vedno nimamo spokojnosti in miru. Zakaj ne? Morebiti zato, ker se nismo dovolj ali na ustrezen način posvetili svoji osebnosti, svojemu jazu, načinu življenja, ki je pravi razlog notranjega nemira. Ker iščemo tam, kjer ne moremo najti, nam tudi najrazličnejše duhovne prakse, molitve, meditacije, askeze in podobno zagotavljajo le občasne, kratkotrajne potešitve nemira. Dovolite, da za primerjavo uporabim prigodo Nasrudina, ki v sufijski različici islama predstavlja tako človeško nespamet, kakor tudi pamet: Nasrudin je v svetlobi svetilke pred hišo lazil po vseh štirih, ko je prišel mimo prijatelj in ga vprašal, kaj počne. Ključ iščem, izgubil sem ga. Prijatelj se je spustil na kolena in skupaj sta skoraj do zore iskala ključ. Naposled je prijatelj vstal ter dejal: vse sva preiskala, ključa pa ni nikjer, ali sploh veš, kje si ga izgubil? Da, je odvrnil Nasrudin, dobro vem, da sem ga izgubil v hiši, ampak tu je veliko svetleje…
Da bi lahko denimo pospravili sobo, torej jasno videli stanje ali nered v njej, moramo najprej poskrbeti za dovolj svetlobe - odgrniti okna ali prižgati luč. Podobno je z iskanjem notranjega miru, sreče, zadovoljstva, občutka svobode, skratka iskanjem nekakšne pomiritve s seboj in z življenjem, ki ga živimo. V tem primeru osnovo ''teme'' predstavlja notranji nemir, najpogosteje izražen skozi zadovoljevanje najrazličnejših želja, kar pa je povezano z načini, kako te želje uresničevati. Ker seveda ne gre vedno tako, kakor bi si želeli, so zraven tudi strahovi pred morebitnimi ovirami, ki bi lahko preprečevale uresničitev teh ciljev, teh želja. Če tu nadaljujemo in smo pri tem dovolj odprti ter pripravljeni raziskovati, lahko vidimo, da so vsa naša ravnanja, vsa naša čustvovanja, vsi naši odzivi na okolico, pravzaprav tisto, čemur rečemo osebnost, naš jaz, naša predstava o nas samih, o tem, kakšen človek sem. Zatorej lahko rečemo, da so tako naše želje, z njimi povezani cilji in načini, kako jih uresničiti, kakor tudi strahovi, da se ti cilji ne bodo uresničili, odvisni od naše osebnostne strukture, od naših mnenj, prepričanj, miselnih vzorcev, skratka naše osebnosti, našega jaza. Najpogostejša ovira, ki preprečuje, da bi našli iskano, smo torej mi sami, naš način življenja, to, čemur pravimo ‘’moj način’’, skratka naša osebnost, naša zaverovanost v svoj prav, naša trdna prepričanja o tem ali onem. Nemalokrat ugotavljamo, da navkljub številnim prebranim knjigam o osebni rasti, navkljub številnim tečajem in izobraževanjem, ki smo jih opravili, v srcu še vedno nimamo spokojnosti in miru. Zakaj ne? Morebiti zato, ker se nismo dovolj ali na ustrezen način posvetili svoji osebnosti, svojemu jazu, načinu življenja, ki je pravi razlog notranjega nemira. Ker iščemo tam, kjer ne moremo najti, nam tudi najrazličnejše duhovne prakse, molitve, meditacije, askeze in podobno zagotavljajo le občasne, kratkotrajne potešitve nemira. Dovolite, da za primerjavo uporabim prigodo Nasrudina, ki v sufijski različici islama predstavlja tako človeško nespamet, kakor tudi pamet: Nasrudin je v svetlobi svetilke pred hišo lazil po vseh štirih, ko je prišel mimo prijatelj in ga vprašal, kaj počne. Ključ iščem, izgubil sem ga. Prijatelj se je spustil na kolena in skupaj sta skoraj do zore iskala ključ. Naposled je prijatelj vstal ter dejal: vse sva preiskala, ključa pa ni nikjer, ali sploh veš, kje si ga izgubil? Da, je odvrnil Nasrudin, dobro vem, da sem ga izgubil v hiši, ampak tu je veliko svetleje…
Znova smo bili priča dolgim kolonam pacientov, ki so želeli priti do osebnega zdravnika. V Borovnici je namreč danes zjutraj novo službo v zdravstvenem domu nastopila družinska zdravnica, ki je vpisovala paciente, potem ko je nedavno družinska zdravnica s koncesijo odšla v pokoj. V več sto metrov dolgo kolono so se nekateri postavili že sinoči in ponoči. Helena Lovinčič se je po pojasnila glede pomanjkanja družinskih zdravnikov obrnila na Zdravniško zbornico. Pogovarjala se je s predsednico zbornice Bojano Beović.
Znova smo bili priča dolgim kolonam pacientov, ki so želeli priti do osebnega zdravnika. V Borovnici je namreč danes zjutraj novo službo v zdravstvenem domu nastopila družinska zdravnica, ki je vpisovala paciente, potem ko je nedavno družinska zdravnica s koncesijo odšla v pokoj. V več sto metrov dolgo kolono so se nekateri postavili že sinoči in ponoči. Helena Lovinčič se je po pojasnila glede pomanjkanja družinskih zdravnikov obrnila na Zdravniško zbornico. Pogovarjala se je s predsednico zbornice Bojano Beović.
To je 29. Pripovedovalski festival Ljubljana, pravi Tjaša Koprivec Vuga, ki je že tretje leto programska vodja! Festival je vse od začetkov namenjen odrasli publiki, seveda pa ne zanemarja otroškega občinstva. Pripovedovanje je naravna in primarna oblika izročanja in iskanja povezanosti znotraj skupnosti. Pravljice niso luksus, ampak ključna naslomba, da povrnemo družbi moralni kompas, da premislimo, kakšne zgodbe si pripovedujemo, kakšne zgodbe vzgajamo in zakaj prav te. Rada bi, da bi se prebudili iz te malodušne zaspanosti, ki nas napravi precej bolj ranljive kot si drznemo priznati, trdi Tjaša Koprivec Vuga, ki je letošnjo edicijo poimenovala čudež. In čudež je v podtonu sleherne uprizoritve.
To je 29. Pripovedovalski festival Ljubljana, pravi Tjaša Koprivec Vuga, ki je že tretje leto programska vodja! Festival je vse od začetkov namenjen odrasli publiki, seveda pa ne zanemarja otroškega občinstva. Pripovedovanje je naravna in primarna oblika izročanja in iskanja povezanosti znotraj skupnosti. Pravljice niso luksus, ampak ključna naslomba, da povrnemo družbi moralni kompas, da premislimo, kakšne zgodbe si pripovedujemo, kakšne zgodbe vzgajamo in zakaj prav te. Rada bi, da bi se prebudili iz te malodušne zaspanosti, ki nas napravi precej bolj ranljive kot si drznemo priznati, trdi Tjaša Koprivec Vuga, ki je letošnjo edicijo poimenovala čudež. In čudež je v podtonu sleherne uprizoritve.
Torkov kontakt s poslušalkami in poslušalci je odziv na vročo notranjepolitično temo-sestavljanje nove slovenske vlade po parlamentarnih volitvah, ki smo jih imeli 22.marca.
Torkov kontakt s poslušalkami in poslušalci je odziv na vročo notranjepolitično temo-sestavljanje nove slovenske vlade po parlamentarnih volitvah, ki smo jih imeli 22.marca.
Pred nami je oddaja Recital, v kateri bomo slišali Akademijo St. Martin in the Fields, eno najbolj priznanih komornih orkestrskih zasedb na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1958 v Londonu. V duhu stalne podpore in spodbujanja mladih solistov je Akademija St. Martin in the Fields tokrat sodelovala s tremi izjemnimi solisti fundacije Orpheum Foundation ter jim ponudila prostor za dragoceno glasbeno izkušnjo. Na koncertu, ki je bil 10. aprila letos v dvorani Tonhalle v Zürichu, so se predstavili violinistka Seohyun Kim, violist Sao Soulez Larivière in pianistka Eva Gevorgyan, in sicer v programu, posvečenem delom Wolfganga Amadeusa Mozarta, Caroline Shaw in Grażyne Bacewicz.
Pred nami je oddaja Recital, v kateri bomo slišali Akademijo St. Martin in the Fields, eno najbolj priznanih komornih orkestrskih zasedb na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1958 v Londonu. V duhu stalne podpore in spodbujanja mladih solistov je Akademija St. Martin in the Fields tokrat sodelovala s tremi izjemnimi solisti fundacije Orpheum Foundation ter jim ponudila prostor za dragoceno glasbeno izkušnjo. Na koncertu, ki je bil 10. aprila letos v dvorani Tonhalle v Zürichu, so se predstavili violinistka Seohyun Kim, violist Sao Soulez Larivière in pianistka Eva Gevorgyan, in sicer v programu, posvečenem delom Wolfganga Amadeusa Mozarta, Caroline Shaw in Grażyne Bacewicz.
Gostja podkasta in avtorja epizode Jana Stergarja je Eva Mahkovic, pisateljica, dramaturginja, samooklicana sovražnica poletja in avtorica knjige Pogovori z bogom (No!Press). Pogovori z Bogom nas peljejo od globalnega segrevanja in vpliva na naše življenje pa do požara v družinski hiši na božični večer in vseh posledic tega dogodka. Podkast se je odprl s temo Evinega vsakdana in življenja v Ljubljani, ki prenese vse: od lepot mestnega vrveža, zelenja in narave ter prelepih pogledov na Kamniško-Savinjske Alpe pa do grdob onesnaženja, betonizacije in negativnega vpliva na živali, med drugim tudi na lokalno ptičjo populacijo, katerih trupla Eva rada »pokoplje«. Pogovor je tekel še o avtoričinem spopadanju s travmatično izkušnjo in na videz vse bližjem propadu sveta ter o veri v Boga in o veri v človeštvo. Na koncu pa so se kljub vsemu našli tudi razlogi za optimističen pogled na prihodnost.
Gostja podkasta in avtorja epizode Jana Stergarja je Eva Mahkovic, pisateljica, dramaturginja, samooklicana sovražnica poletja in avtorica knjige Pogovori z bogom (No!Press). Pogovori z Bogom nas peljejo od globalnega segrevanja in vpliva na naše življenje pa do požara v družinski hiši na božični večer in vseh posledic tega dogodka. Podkast se je odprl s temo Evinega vsakdana in življenja v Ljubljani, ki prenese vse: od lepot mestnega vrveža, zelenja in narave ter prelepih pogledov na Kamniško-Savinjske Alpe pa do grdob onesnaženja, betonizacije in negativnega vpliva na živali, med drugim tudi na lokalno ptičjo populacijo, katerih trupla Eva rada »pokoplje«. Pogovor je tekel še o avtoričinem spopadanju s travmatično izkušnjo in na videz vse bližjem propadu sveta ter o veri v Boga in o veri v človeštvo. Na koncu pa so se kljub vsemu našli tudi razlogi za optimističen pogled na prihodnost.
Pri založbi Springer je izšla znanstvena monografija Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia / Razprave o gorah Črne gore in Slovenije, ki združuje 45 raziskovalk in raziskovalcev iz obeh držav. Delo interdisciplinarno obravnava gore z vidika geografije, zgodovine, arheologije, dediščine in okolja ter poudarja njihov pomen kot naravnega in identitetnega prostora. Monografija krepi znanstveno sodelovanje med Slovenijo in Črno goro ter odpira primerjalni pogled na gorski svet obeh držav.
Pri založbi Springer je izšla znanstvena monografija Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia / Razprave o gorah Črne gore in Slovenije, ki združuje 45 raziskovalk in raziskovalcev iz obeh držav. Delo interdisciplinarno obravnava gore z vidika geografije, zgodovine, arheologije, dediščine in okolja ter poudarja njihov pomen kot naravnega in identitetnega prostora. Monografija krepi znanstveno sodelovanje med Slovenijo in Črno goro ter odpira primerjalni pogled na gorski svet obeh držav.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu.
Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu.
V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. V Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat. Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. V Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat. Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
S preprostimi koraki, kot so brisanje nepotrebnih datotek, fotografij, videoposnetkov, elektronske pošte in aplikacij, lahko vsak posameznik zmanjša količlino podatkov, ki jih strežniki hranijo in za katere porabljajo energijo. Prisluhnite, kako poteka čistilna akcija, za katero ne potrebujete rokavic. (Foto Pixabay)
S preprostimi koraki, kot so brisanje nepotrebnih datotek, fotografij, videoposnetkov, elektronske pošte in aplikacij, lahko vsak posameznik zmanjša količlino podatkov, ki jih strežniki hranijo in za katere porabljajo energijo. Prisluhnite, kako poteka čistilna akcija, za katero ne potrebujete rokavic. (Foto Pixabay)
O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.
O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.
Dramska igralka Tina Vrbnjak »je v zadnjem triletju docela izoblikovala svoj izrazito sodobni gledališki izraz in ustvarila niz vrhunskih, raznovrstnih in hkrati avtorsko prepoznavnih vlog, ki jo kažejo kot zrelo ustvarjalko širokega razpona in izjemno domišljenega angažmaja«, je zapisano v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Eno izmed najpomembnejših vlog je izoblikovala v avtorskem projektu Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa z režiserjem Luko Marcenom. Tudi o tem se pogovarja s Tadejo Krečič.
Dramska igralka Tina Vrbnjak »je v zadnjem triletju docela izoblikovala svoj izrazito sodobni gledališki izraz in ustvarila niz vrhunskih, raznovrstnih in hkrati avtorsko prepoznavnih vlog, ki jo kažejo kot zrelo ustvarjalko širokega razpona in izjemno domišljenega angažmaja«, je zapisano v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Eno izmed najpomembnejših vlog je izoblikovala v avtorskem projektu Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa z režiserjem Luko Marcenom. Tudi o tem se pogovarja s Tadejo Krečič.