Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Med letošnjimi prejemniki študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo je tudi violončelistka Ema Krečič, ki smo jo ob prejemu nagrade povabili pred mikrofon, da bi predstavila projekte, s katerimi se trenutno ukvarja. Ob pogovoru boste slišali posnetek koncerta, s katerim si je priigrala nagrado: ROBERT SCHUMANN: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V A-MOLU, OP. 129 EMA KREČIČ, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: ZORAN BIČANIN
Med letošnjimi prejemniki študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo je tudi violončelistka Ema Krečič, ki smo jo ob prejemu nagrade povabili pred mikrofon, da bi predstavila projekte, s katerimi se trenutno ukvarja. Ob pogovoru boste slišali posnetek koncerta, s katerim si je priigrala nagrado: ROBERT SCHUMANN: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V A-MOLU, OP. 129 EMA KREČIČ, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: ZORAN BIČANIN
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
Ker je prvi del pripadel vladi, je seveda prav, da drugi del nove sezone oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija pripada opoziciji. Branko bo zbiral podpise za Elona Muska in se z njim pogovarjal po telefonu, Aleš Hojs bo nepreklicno odstopil od ministrskega položaja, ne da bi ga kdo sploh predlagal, Kangler bo zgrožen nad aktualnimi razmerami na slovenskih cestah, Janša pa bo kot po navadi poskrbel, da bo vse teklo tako, kot si želi. Bo osel Rožmarin res novi minister za notranje zadeve, kakšen je njegov program in ali mu bo stolček izmaknil raper Zlatko. Vse to bo zanimalo Uroša Slaka, kaj pa zanima Milana Kučana, si poglejte v novem zabavnem kvizu z naslovom Sad te ima, sad te nema, ki bo v zadrego spravil marsikaterega novinarja. Kdo vozi podrta drevesa z Ljubljanskega gradu, je Borut Pahor končno našel službo, kaj dela Slovenija v vesolju in kako se greti na fovšijo, vse to in morda nič od tega izveste v petek dopoldan na Prvem.
Ker je prvi del pripadel vladi, je seveda prav, da drugi del nove sezone oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija pripada opoziciji. Branko bo zbiral podpise za Elona Muska in se z njim pogovarjal po telefonu, Aleš Hojs bo nepreklicno odstopil od ministrskega položaja, ne da bi ga kdo sploh predlagal, Kangler bo zgrožen nad aktualnimi razmerami na slovenskih cestah, Janša pa bo kot po navadi poskrbel, da bo vse teklo tako, kot si želi. Bo osel Rožmarin res novi minister za notranje zadeve, kakšen je njegov program in ali mu bo stolček izmaknil raper Zlatko. Vse to bo zanimalo Uroša Slaka, kaj pa zanima Milana Kučana, si poglejte v novem zabavnem kvizu z naslovom Sad te ima, sad te nema, ki bo v zadrego spravil marsikaterega novinarja. Kdo vozi podrta drevesa z Ljubljanskega gradu, je Borut Pahor končno našel službo, kaj dela Slovenija v vesolju in kako se greti na fovšijo, vse to in morda nič od tega izveste v petek dopoldan na Prvem.
Pred sobotnim izborom smo slišali izbrane skladbe z letošnje EME 2025, torej tiste, ki bi lahko predstavljale Slovenijo na velikem odru. Pokomentirali smo jih skupaj s Tinčkom Bradačem iz glasbenega uredništva.
Pred sobotnim izborom smo slišali izbrane skladbe z letošnje EME 2025, torej tiste, ki bi lahko predstavljale Slovenijo na velikem odru. Pokomentirali smo jih skupaj s Tinčkom Bradačem iz glasbenega uredništva.
Kako zvenijo skladbe letošnje Eme? Kdo so njihovi avtorji in izvajalci? Kaj so povedali po zadnji vroči vaji? Kaj napovedujejo in kaj si želijo? Katere so njihove najlepše evrovizijske pesmi?
Kako zvenijo skladbe letošnje Eme? Kdo so njihovi avtorji in izvajalci? Kaj so povedali po zadnji vroči vaji? Kaj napovedujejo in kaj si želijo? Katere so njihove najlepše evrovizijske pesmi?
V oddajo Glasbeni radiogram smo povabili ustvarjalca iz skupine Koala Voice, Manca Trampuš in Domen Don Holc. Govorila bosta o nastajanju albuma Auf Wiedersehen, prepletu jezikov v svojih skladbah, ustvarjalnem procesu in tem, kako doživljata svet skozi glasbo. Dotaknili se bomo tudi koncertnih izkušenj, turnej v tujini ter načrtov za prihodnost. Njun pogled na svet, navdihi in odziv na družbo skozi umetnost bodo v središču pogovora.
V oddajo Glasbeni radiogram smo povabili ustvarjalca iz skupine Koala Voice, Manca Trampuš in Domen Don Holc. Govorila bosta o nastajanju albuma Auf Wiedersehen, prepletu jezikov v svojih skladbah, ustvarjalnem procesu in tem, kako doživljata svet skozi glasbo. Dotaknili se bomo tudi koncertnih izkušenj, turnej v tujini ter načrtov za prihodnost. Njun pogled na svet, navdihi in odziv na družbo skozi umetnost bodo v središču pogovora.
Spoznali bomo zgovorno mlado tenisačico iz Celja. Eva Erkič je sicer preizkusila tudi kakšen drug šport, a tenis ji je, tudi ker je individualen šport, najbolj pri srcu.
Spoznali bomo zgovorno mlado tenisačico iz Celja. Eva Erkič je sicer preizkusila tudi kakšen drug šport, a tenis ji je, tudi ker je individualen šport, najbolj pri srcu.
Kateri so ključni izzivi, s katerimi se soočajo mladi slepi in slabovidni pri vključevanju v družbo ter zaposlovanju? S temi izzivi se spopada mednarodni projekt Youth IMPACT: Integracija mladih in motivacija za pozitivne dosežke in krepitev zmogljivosti organizacij, pri katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O tem, kaj omenjeni projekt prinaša mladim slepim in slabovidnim, pa v prispevku Petre Medved.
Kateri so ključni izzivi, s katerimi se soočajo mladi slepi in slabovidni pri vključevanju v družbo ter zaposlovanju? S temi izzivi se spopada mednarodni projekt Youth IMPACT: Integracija mladih in motivacija za pozitivne dosežke in krepitev zmogljivosti organizacij, pri katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O tem, kaj omenjeni projekt prinaša mladim slepim in slabovidnim, pa v prispevku Petre Medved.
Minule dni smo bili priča obilnejšemu deževju in hitremu dvigu temperatur, ki so bile previsoke za ta letni čas. Prezgodnje otoplitve povzročajo manjšo odpornost rastlin in s tem lahko vplivajo na pridelavo ozimnih žit ali sadnega drevja. Izrazito toplo vreme v zadnji dekadi januarja in nadaljevanje takih temperatur v februarju na poljih lahko povzroči zgodnejšo vegetacijo predvsem žit, oljne ogrščice in trav. Tako zgodnja vegetacija pa seveda predstavlja večje tveganje za pozno spomladanske zmrzali. V preteklosti smo zaradi zgodnjega pričetka vegetacije in kasneje pozne spomladanske zmrzali že imeli primere, da so bili tako pri ječmenu kot tudi pšenici klasi v času žetve prazni – brez zrnja. Prav tako aprilske zmrzali v zadnjih letih skoraj vsako leto prizadenejo sadno drevje. Rastlina v fazi mirovanja brez težav prenese negativne temperature, ko pa preide v višje razvojne faze pa te negativne temperature že lahko povzročijo poškodbe na rastlini. S tako zgodnjo otoplitvijo se pa tudi predčasno pojavijo bolezni in škodljivci. Posledično lahko imajo določene vrste škodljivcev več razvojnih ciklov kot običajno. To pa v rastlinski proizvodnji posledično pomeni več težav in višje stroške pridelave. Kdaj, v katerih mesecih bo kmetijska proizvodnja najbolj ranljiva zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Minule dni smo bili priča obilnejšemu deževju in hitremu dvigu temperatur, ki so bile previsoke za ta letni čas. Prezgodnje otoplitve povzročajo manjšo odpornost rastlin in s tem lahko vplivajo na pridelavo ozimnih žit ali sadnega drevja. Izrazito toplo vreme v zadnji dekadi januarja in nadaljevanje takih temperatur v februarju na poljih lahko povzroči zgodnejšo vegetacijo predvsem žit, oljne ogrščice in trav. Tako zgodnja vegetacija pa seveda predstavlja večje tveganje za pozno spomladanske zmrzali. V preteklosti smo zaradi zgodnjega pričetka vegetacije in kasneje pozne spomladanske zmrzali že imeli primere, da so bili tako pri ječmenu kot tudi pšenici klasi v času žetve prazni – brez zrnja. Prav tako aprilske zmrzali v zadnjih letih skoraj vsako leto prizadenejo sadno drevje. Rastlina v fazi mirovanja brez težav prenese negativne temperature, ko pa preide v višje razvojne faze pa te negativne temperature že lahko povzročijo poškodbe na rastlini. S tako zgodnjo otoplitvijo se pa tudi predčasno pojavijo bolezni in škodljivci. Posledično lahko imajo določene vrste škodljivcev več razvojnih ciklov kot običajno. To pa v rastlinski proizvodnji posledično pomeni več težav in višje stroške pridelave. Kdaj, v katerih mesecih bo kmetijska proizvodnja najbolj ranljiva zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Ljubljanski univerzitetni klinični center je v sodelovanju z univerzama v Ljubljani in Mariboru ter Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost in Evropsko skupnostjo zagnal Slovenski referenčni genomski projekt. Da bi bolje razumeli genetske značilnosti slovenske populacije, bodo predvidoma do jeseni sekvencirali genome več 100 prostovoljcev. Raziskovalci bodo v okviru projekta odkrivali potencialna tveganja za različne bolezni, ki se jih da zdraviti ali preprečiti.
Ljubljanski univerzitetni klinični center je v sodelovanju z univerzama v Ljubljani in Mariboru ter Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost in Evropsko skupnostjo zagnal Slovenski referenčni genomski projekt. Da bi bolje razumeli genetske značilnosti slovenske populacije, bodo predvidoma do jeseni sekvencirali genome več 100 prostovoljcev. Raziskovalci bodo v okviru projekta odkrivali potencialna tveganja za različne bolezni, ki se jih da zdraviti ali preprečiti.
Današnji četrtek ni le v znamenju požara, ki je zgodaj zjutraj izbruhnil v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani, ampak tudi tragične letalske nesreče v Združenih državah Amerike, ki se je ponoči po našem času zgodila v bližini v Washingtona. V zraku sta trčila manjše ameriško potniško letalo s 64-imi ljudmi na krovu in vojaški helikopter, v katerem so bili trije vojaki. Po najnovejših podatkih so iz reke Potomac, v katero so strmoglavile razbitine obeh zrakoplovov, potegnili 19 trupel, preživelih pa več kot 300 reševalcev doslej ni našlo. Vzrok tragedije še ni znan, zakaj bi se lahko zgodila, pa smo se pogovarjali z nadzornim območnim kontrolorjem zračnega prometa in predsednikom Slovenskega združenja kontrolorjev zračnega prometa Markom Jarcem.
Današnji četrtek ni le v znamenju požara, ki je zgodaj zjutraj izbruhnil v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani, ampak tudi tragične letalske nesreče v Združenih državah Amerike, ki se je ponoči po našem času zgodila v bližini v Washingtona. V zraku sta trčila manjše ameriško potniško letalo s 64-imi ljudmi na krovu in vojaški helikopter, v katerem so bili trije vojaki. Po najnovejših podatkih so iz reke Potomac, v katero so strmoglavile razbitine obeh zrakoplovov, potegnili 19 trupel, preživelih pa več kot 300 reševalcev doslej ni našlo. Vzrok tragedije še ni znan, zakaj bi se lahko zgodila, pa smo se pogovarjali z nadzornim območnim kontrolorjem zračnega prometa in predsednikom Slovenskega združenja kontrolorjev zračnega prometa Markom Jarcem.
Stanovalce dijaškega doma na Poljanski v Ljubljani je navsezgodaj zbudil požar. Po trenutno znanih podatkih je poškodovanih enajst ljudi, trije huje. Petru Močniku so zjutraj dijaki opisali svojo izkušnjo. Foto: MMC RTV SLO
Stanovalce dijaškega doma na Poljanski v Ljubljani je navsezgodaj zbudil požar. Po trenutno znanih podatkih je poškodovanih enajst ljudi, trije huje. Petru Močniku so zjutraj dijaki opisali svojo izkušnjo. Foto: MMC RTV SLO
Šest ključnih zakonov kmetijskega ministrstva, ki so od ponedeljka že v javni obravnavi in eden, ki bo predvidoma prihodnji teden, te dni razburja predstavnike kmetov in lastnikov gozdov. Kmetijsko gozdarska zbornica, ki je največja nevladna stanovska organizacija kmetov, ni imela možnosti sodelovati v pripravi posodabljanja obsežnega svežnja zakonodaje, ki se tiče kmetijstva, hrane, krme, zdravja živali, kmetijskih zemljišč in gozdov. Prvi pregled obsežnih predlogov pa kaže, da bodo enomesečni roki za vlaganje konstruktivnih predlogov in pripomb prekratki, zato bodo predlagali podaljšanje. Trenutno najbolj odmeva predvidena reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja. Gre za prenos 330 kmetijskih svetovalcev in pripadajočih 11 mio evrov za njihovo delo iz kmetijsko gozdarske zbornice na nov organ v sestavi kmetijskega ministrstva Upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Šest ključnih zakonov kmetijskega ministrstva, ki so od ponedeljka že v javni obravnavi in eden, ki bo predvidoma prihodnji teden, te dni razburja predstavnike kmetov in lastnikov gozdov. Kmetijsko gozdarska zbornica, ki je največja nevladna stanovska organizacija kmetov, ni imela možnosti sodelovati v pripravi posodabljanja obsežnega svežnja zakonodaje, ki se tiče kmetijstva, hrane, krme, zdravja živali, kmetijskih zemljišč in gozdov. Prvi pregled obsežnih predlogov pa kaže, da bodo enomesečni roki za vlaganje konstruktivnih predlogov in pripomb prekratki, zato bodo predlagali podaljšanje. Trenutno najbolj odmeva predvidena reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja. Gre za prenos 330 kmetijskih svetovalcev in pripadajočih 11 mio evrov za njihovo delo iz kmetijsko gozdarske zbornice na nov organ v sestavi kmetijskega ministrstva Upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva. Več v prispevku Jernejke Drolec.
80 odstotkov redkih bolezni je genetskega izvora, vendar pa je zdravljenje z gensko terapijo v Sloveniji zelo okrnjeno. Zdravljenje, ki bi bolnikom pomagalo, je velikokrat možno le v Ameriki in je zelo drago – cene genskih zdravil se gibljejo od enega do štiri milijonov evrov. Zato v Društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan državo spodbujajo, da ta zagotovi financiranje zdravljenja z genskimi zdravili. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
80 odstotkov redkih bolezni je genetskega izvora, vendar pa je zdravljenje z gensko terapijo v Sloveniji zelo okrnjeno. Zdravljenje, ki bi bolnikom pomagalo, je velikokrat možno le v Ameriki in je zelo drago – cene genskih zdravil se gibljejo od enega do štiri milijonov evrov. Zato v Društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan državo spodbujajo, da ta zagotovi financiranje zdravljenja z genskimi zdravili. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Ob začetku leta smo spremljali pravno bitko med ameriškim vrhovnim sodiščem in družbenim omrežjem TikTok, ki bi moral v državi čez lužo že ugasniti luč. O problematičnosti TikToka za ameriško vlado zaradi domnevnih kitajskih groženj smo se pogovarjali s strokovnjakom Jako Repanškom.
Ob začetku leta smo spremljali pravno bitko med ameriškim vrhovnim sodiščem in družbenim omrežjem TikTok, ki bi moral v državi čez lužo že ugasniti luč. O problematičnosti TikToka za ameriško vlado zaradi domnevnih kitajskih groženj smo se pogovarjali s strokovnjakom Jako Repanškom.
Srbski premier Miloš Vučević je odstopil, potem ko je bilo v nočnem napadu na študente v Novem Sadu huje poškodovano dekle. Odstop je danes napovedal tudi novosadski župan Milan Đurić. Vučević je o odstopu že obvestil predsednika Aleksandra Vučića, ki je včeraj napovedal rekonstrukcijo vlade. Študenti, ki so od včeraj množično blokirali največje prometno vozlišče v Beogradu, so se po 24-ih urah vztrajanja umaknili. Dogajanje v Srbiji za Prvi program komentira dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.
Srbski premier Miloš Vučević je odstopil, potem ko je bilo v nočnem napadu na študente v Novem Sadu huje poškodovano dekle. Odstop je danes napovedal tudi novosadski župan Milan Đurić. Vučević je o odstopu že obvestil predsednika Aleksandra Vučića, ki je včeraj napovedal rekonstrukcijo vlade. Študenti, ki so od včeraj množično blokirali največje prometno vozlišče v Beogradu, so se po 24-ih urah vztrajanja umaknili. Dogajanje v Srbiji za Prvi program komentira dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.
Boris Peric je direktor družbe KB in gospodarstvenik, ki pozna razmere na obeh straneh meje. Pravi, da bo gospodarski standard v Sloveniji boljši kot v Italiji. Verjame, da bo Evropska prestolnica kulture pustila trajne pozitivne učinke. Nataša Uršič pa se je pogovarjala tudi z namestnikom direktorice EZTS Tomažem Konradom, ki je povedal, da so različni evropski projekti v višini 25-ih milijonov evrov na čezmejnem območju prebivalcem prinesli zelo konkretne projekte.
Boris Peric je direktor družbe KB in gospodarstvenik, ki pozna razmere na obeh straneh meje. Pravi, da bo gospodarski standard v Sloveniji boljši kot v Italiji. Verjame, da bo Evropska prestolnica kulture pustila trajne pozitivne učinke. Nataša Uršič pa se je pogovarjala tudi z namestnikom direktorice EZTS Tomažem Konradom, ki je povedal, da so različni evropski projekti v višini 25-ih milijonov evrov na čezmejnem območju prebivalcem prinesli zelo konkretne projekte.
Družina Kosič je dobro poznana na obeh straneh meje, njihove trgovine s čevlji in športno opremo imajo 77 let dolgo tradicijo, obiskujejo jih denimo tudi kupci iz drugih krajev, ki niso v bližini meje. Prvo trgovino je leta 1948 odprl Benedikt Kosič. Leta 1964 jo je prevzel njegov sin Andrej Kosič, danes v trgovinah delajo njegovi otroci, torej že tretja generacija. Ker pa časi za male trgovce niso rožnati, si bo četrta generacija znane družine verjetno poiskala drugačno zaposlitev.
Družina Kosič je dobro poznana na obeh straneh meje, njihove trgovine s čevlji in športno opremo imajo 77 let dolgo tradicijo, obiskujejo jih denimo tudi kupci iz drugih krajev, ki niso v bližini meje. Prvo trgovino je leta 1948 odprl Benedikt Kosič. Leta 1964 jo je prevzel njegov sin Andrej Kosič, danes v trgovinah delajo njegovi otroci, torej že tretja generacija. Ker pa časi za male trgovce niso rožnati, si bo četrta generacija znane družine verjetno poiskala drugačno zaposlitev.
Korenine Kulturnega centra Lojze Bratuž segajo v čas takoj po drugi svetovni vojni, ko je slovenske duhovnike v Gorici skrbelo, da bi Slovenci na italijanski strani ostali brez središča, kjer bi se lahko zbirali in gojili slovenski jezik in kulturo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je tako potekala akcija zbiranja denarja, prošnje za prostovoljne prispevke so šle po celem svetu. Leta 1962 je bil z zbranimi sredstvi odprt Katoliški dom in v njem so 30 let potekale različne kulturne prireditve, zborovska in gledališka dejavnost. V 90-ih je bil dom obnovljen in preimenovan v Kulturni center Lojze Bratuž. Lojze Bratuž je bil glasbenik, zborovodja in simbol trpljenja Slovencev na Goriškem v času fašizma. Fašisti so sumili, da širi slovenski jezik, ki je bil prepovedan in prisilili so ga, da je spil mešanico strojnega olja in bencina ter po dvomesečnem trpljenju umrl. Kulturni center Lojze Bratuž nam je predstavila Franka Žgavec, predsednica centra.
Korenine Kulturnega centra Lojze Bratuž segajo v čas takoj po drugi svetovni vojni, ko je slovenske duhovnike v Gorici skrbelo, da bi Slovenci na italijanski strani ostali brez središča, kjer bi se lahko zbirali in gojili slovenski jezik in kulturo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je tako potekala akcija zbiranja denarja, prošnje za prostovoljne prispevke so šle po celem svetu. Leta 1962 je bil z zbranimi sredstvi odprt Katoliški dom in v njem so 30 let potekale različne kulturne prireditve, zborovska in gledališka dejavnost. V 90-ih je bil dom obnovljen in preimenovan v Kulturni center Lojze Bratuž. Lojze Bratuž je bil glasbenik, zborovodja in simbol trpljenja Slovencev na Goriškem v času fašizma. Fašisti so sumili, da širi slovenski jezik, ki je bil prepovedan in prisilili so ga, da je spil mešanico strojnega olja in bencina ter po dvomesečnem trpljenju umrl. Kulturni center Lojze Bratuž nam je predstavila Franka Žgavec, predsednica centra.
Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.
Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.
Slov.I.K je organizacija, ki deluje v čezmejnem prostoru in Slovence povezuje predvsem na področju izobraževanja, podjetništva in razvoja kompetenc mladih. Letos konzorcij praznuje 20 let obstoja, njegovo delovanje so predstavile predsednica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Martina Budin, znanstvena direktorica organizacije Mateja Milost, ter dijakinja in udeleženka enega od slovikovih programov Malina Dolhar.
Slov.I.K je organizacija, ki deluje v čezmejnem prostoru in Slovence povezuje predvsem na področju izobraževanja, podjetništva in razvoja kompetenc mladih. Letos konzorcij praznuje 20 let obstoja, njegovo delovanje so predstavile predsednica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Martina Budin, znanstvena direktorica organizacije Mateja Milost, ter dijakinja in udeleženka enega od slovikovih programov Malina Dolhar.
Veliko nižje cene nepremičnin v sosednji Gorici so v zadnjih letih na čezmejnem območju povzročile zanimiv obrat. Če so v preteklosti Tržačani na veliko kupovali hiše na Krasu, se je ta trend zdaj obrnil. Na širšem Goriškem ima vsaka družina vsaj enega člana, znanca ali prijatelja, ki je ali namerava kupiti stanovanje v »stari« Gorici. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Novogoričana, ki sta se odločila za ta korak in nepremičninsko agentko, ki ji je povedala, da kar 40 odstotkov stanovanj v Gorici kupijo Slovenci. Zanimalo jo je tudi, kako na preseljevanje gledajo zamejci in kako bo ta trend v prihodnjem zaznamoval čezmejni goriški prostor. Dogajanje je pokomentiral tudi Karlo Devetak.
Veliko nižje cene nepremičnin v sosednji Gorici so v zadnjih letih na čezmejnem območju povzročile zanimiv obrat. Če so v preteklosti Tržačani na veliko kupovali hiše na Krasu, se je ta trend zdaj obrnil. Na širšem Goriškem ima vsaka družina vsaj enega člana, znanca ali prijatelja, ki je ali namerava kupiti stanovanje v »stari« Gorici. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Novogoričana, ki sta se odločila za ta korak in nepremičninsko agentko, ki ji je povedala, da kar 40 odstotkov stanovanj v Gorici kupijo Slovenci. Zanimalo jo je tudi, kako na preseljevanje gledajo zamejci in kako bo ta trend v prihodnjem zaznamoval čezmejni goriški prostor. Dogajanje je pokomentiral tudi Karlo Devetak.
Pridružite se nam na sprehodu po Gorici, Stari Gorici, in spoznajte tri pomembne točke, ki predstavljajo stičišče slovenskih društev in organizacij. Najprej se ustavimo v Trgovskem domu, Narodnem domu goriških Slovencev, zgrajenem leta 1905 po načrtih Maksa Fabianija. Nato zavijemo v KB center, ki je nastal po zaslugi Kmečke banke, prve slovenske banke v Gorici. Sprehod sklenemo na Placuti, kjer od novembra lani domuje še nekaj slovenskih društev.
Pridružite se nam na sprehodu po Gorici, Stari Gorici, in spoznajte tri pomembne točke, ki predstavljajo stičišče slovenskih društev in organizacij. Najprej se ustavimo v Trgovskem domu, Narodnem domu goriških Slovencev, zgrajenem leta 1905 po načrtih Maksa Fabianija. Nato zavijemo v KB center, ki je nastal po zaslugi Kmečke banke, prve slovenske banke v Gorici. Sprehod sklenemo na Placuti, kjer od novembra lani domuje še nekaj slovenskih društev.
"Projekt Evropska prestolnica kulture je pomemben izpit za obe Gorici," pravi direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, ki poudarja, da nekateri gradijo zidove, a so oni med tistimi, ki gradijo mostove. Direktorica Kinoateljeja Mateja Zorn temu prikimava in dodaja, da je lahko tudi film most med obema kulturama, med obema mestoma. Z njima se je pogovarjala Mateja Železnikar.
"Projekt Evropska prestolnica kulture je pomemben izpit za obe Gorici," pravi direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, ki poudarja, da nekateri gradijo zidove, a so oni med tistimi, ki gradijo mostove. Direktorica Kinoateljeja Mateja Zorn temu prikimava in dodaja, da je lahko tudi film most med obema kulturama, med obema mestoma. Z njima se je pogovarjala Mateja Železnikar.
Šolski center s slovenskim učnim jezikom v Gorici je že dolga leta odličen pokazatelj čezmejnega življenja na Goriškem. Obiskujejo ga dijaki iz Slovenije, zamejski Slovenci in dijaki iz Italije. Kako razmišljajo dijaki, v katerem jeziku sanjajo, kako se soočajo z identiteto, kulturo in jezikom, če so rojeni v mešanem zakonu ter kateri razlogi so pretehtali, da so se vpisali v slovensko šolo?
Šolski center s slovenskim učnim jezikom v Gorici je že dolga leta odličen pokazatelj čezmejnega življenja na Goriškem. Obiskujejo ga dijaki iz Slovenije, zamejski Slovenci in dijaki iz Italije. Kako razmišljajo dijaki, v katerem jeziku sanjajo, kako se soočajo z identiteto, kulturo in jezikom, če so rojeni v mešanem zakonu ter kateri razlogi so pretehtali, da so se vpisali v slovensko šolo?
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Glasbenica mnogih žanrov Eva Kovačič diha za in z glasbo. Podala se je tudi na svojo glasbeno pot in kako ta zveni v akustični verziji?
Glasbenica mnogih žanrov Eva Kovačič diha za in z glasbo. Podala se je tudi na svojo glasbeno pot in kako ta zveni v akustični verziji?
Vsi verjetnostni računi, da Eva Kovačič iz Stične postane glasbenica, so bili na njeni strani – mama igra klarinet, oče bariton, sestra 'ni da ni': kontrabas, klaviature, bariton in trobento. Eva, študentka Akademije za glasbo, viola je njen prvi inštrument, je v novi skladbi sedla ob klavir. “Papir” je čustvena pop balada, ki raziskuje globine neizgovorjenih čustev in notranjih bojev. Besedilo za pesem je napisala sama, medtem ko je glasbo ustvarila skupaj s skladateljem Romanom Sarjašem. Navdih za pesem je našla v verzih očetove pokojne tete, ki so ji razkrili skrite zgodbe in občutja prejšnjih generacij. Posebej jo je nagovoril stavek “Le papirju še zaupam”, ki je postal simbol pesmi.
Vsi verjetnostni računi, da Eva Kovačič iz Stične postane glasbenica, so bili na njeni strani – mama igra klarinet, oče bariton, sestra 'ni da ni': kontrabas, klaviature, bariton in trobento. Eva, študentka Akademije za glasbo, viola je njen prvi inštrument, je v novi skladbi sedla ob klavir. “Papir” je čustvena pop balada, ki raziskuje globine neizgovorjenih čustev in notranjih bojev. Besedilo za pesem je napisala sama, medtem ko je glasbo ustvarila skupaj s skladateljem Romanom Sarjašem. Navdih za pesem je našla v verzih očetove pokojne tete, ki so ji razkrili skrite zgodbe in občutja prejšnjih generacij. Posebej jo je nagovoril stavek “Le papirju še zaupam”, ki je postal simbol pesmi.
Pločevinka danes praznuje 90 let. 24. januarja 1935 je prišla na trg, v njej pa je bilo pivo ameriške pivovarne Krueger Brewing. Nova vrsta embalaže je takoj postala hit, saj je bila v primerjavi s steklenicami in drugimi vrstami pakiranja lahka, stabilna in nelomljiva. Obletnica pa je dober povod za to, da smo našli nekoga, ki mu pločevinke predstavljajo več kot le obliko, v kateri je pijača. V oddaji Petek brez pravila gostuje Sašo Gošnik, zbirateljev pločevink, ki jih šteje v več tisoč primerkih.
Pločevinka danes praznuje 90 let. 24. januarja 1935 je prišla na trg, v njej pa je bilo pivo ameriške pivovarne Krueger Brewing. Nova vrsta embalaže je takoj postala hit, saj je bila v primerjavi s steklenicami in drugimi vrstami pakiranja lahka, stabilna in nelomljiva. Obletnica pa je dober povod za to, da smo našli nekoga, ki mu pločevinke predstavljajo več kot le obliko, v kateri je pijača. V oddaji Petek brez pravila gostuje Sašo Gošnik, zbirateljev pločevink, ki jih šteje v več tisoč primerkih.
Boj, ki ga Špela Miroševič bije za sina Urbana, ki se je rodil z redko genetsko boleznijo, je eden tistih, ki bi lahko našel pot tudi na filmska platna ali na knjižne police in je izredna manifestacija materinske moči, volje, poguma in ljubezni. Hkrati gre za zgodbo, ki prevprašuje vsakogar izmed nas: ali bi ravnali enako? Bi imeli dovolj poguma in moči za boj, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Pa četudi sta, ne glede na izid, materino žrtvovanje in materina ljubezen agensa, ki sta močnejša od znanosti, močnejša celo od profita. Zgodba družine Miroševič in dečka Urbana je dokaz, da ljubezen lahko premaga kapitalizem. S Špelo Miroševič se je pogovarjal Peter Močnik.
Boj, ki ga Špela Miroševič bije za sina Urbana, ki se je rodil z redko genetsko boleznijo, je eden tistih, ki bi lahko našel pot tudi na filmska platna ali na knjižne police in je izredna manifestacija materinske moči, volje, poguma in ljubezni. Hkrati gre za zgodbo, ki prevprašuje vsakogar izmed nas: ali bi ravnali enako? Bi imeli dovolj poguma in moči za boj, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Pa četudi sta, ne glede na izid, materino žrtvovanje in materina ljubezen agensa, ki sta močnejša od znanosti, močnejša celo od profita. Zgodba družine Miroševič in dečka Urbana je dokaz, da ljubezen lahko premaga kapitalizem. S Špelo Miroševič se je pogovarjal Peter Močnik.
Na Hrvaškem se je v minulih dneh na družbenih omrežjih začel širiti poziv k množičnemu enodnevnemu bojkotu trgovin zaradi visokih cen, da naj državljani ne hodijo v trgovine in naj ničesar ne kupujejo. Poziv je padel na plodna tla. Današnja potrošnja je nižja za skoraj polovico v primerjavi z običajno petkovo. O razlogih za bojkot in visokih cenah poroča dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard.
Na Hrvaškem se je v minulih dneh na družbenih omrežjih začel širiti poziv k množičnemu enodnevnemu bojkotu trgovin zaradi visokih cen, da naj državljani ne hodijo v trgovine in naj ničesar ne kupujejo. Poziv je padel na plodna tla. Današnja potrošnja je nižja za skoraj polovico v primerjavi z običajno petkovo. O razlogih za bojkot in visokih cenah poroča dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard.
Evropsko prestolnico kulture naj bi obiskalo dva milijona ljudi. Po navedbah organizatorjev natančne številke ni mogoče napovedovati, saj je ocena narejena na podlagi obiska mest, ki so ta naslov nosila v preteklosti. Kako so na tolikšno število obiskovalcev pripravljene vodilne turistične destinacije na območju širše Goriške in na italijanski strani, koliko postelj je na razpolago in kam bodo preusmerili goste ob večjih dogodkih? V oddaji tudi o tem: - Pri gradnji kanalizacije na Rafutu našli velik rov, predvidoma iz časa prve svetovne vojne. - V Bovcu gostijo 20 digitalnih nomadov. - Slovenski rokometaši se bodo pomerili z Zelenortskimi otoki.
Evropsko prestolnico kulture naj bi obiskalo dva milijona ljudi. Po navedbah organizatorjev natančne številke ni mogoče napovedovati, saj je ocena narejena na podlagi obiska mest, ki so ta naslov nosila v preteklosti. Kako so na tolikšno število obiskovalcev pripravljene vodilne turistične destinacije na območju širše Goriške in na italijanski strani, koliko postelj je na razpolago in kam bodo preusmerili goste ob večjih dogodkih? V oddaji tudi o tem: - Pri gradnji kanalizacije na Rafutu našli velik rov, predvidoma iz časa prve svetovne vojne. - V Bovcu gostijo 20 digitalnih nomadov. - Slovenski rokometaši se bodo pomerili z Zelenortskimi otoki.
Po ponedeljkovem požaru v domu starejših v Beogradu, v katerem je umrlo osem ljudi, se postavlja vprašanje o požarni varnosti v slovenskih domovih za starejše. Na Združenju za požarno varnost pravijo, da je za požarno varnost bolje poskrbljeno v novejših zavodih, medtem ko je požarna varnost v starejših ustanovah v veliki meri odvisna od proaktivnosti direktorjev. Na Združenju dodajajo, da bi bilo to področje smiselno bolj natančno sistemsko urediti.
Po ponedeljkovem požaru v domu starejših v Beogradu, v katerem je umrlo osem ljudi, se postavlja vprašanje o požarni varnosti v slovenskih domovih za starejše. Na Združenju za požarno varnost pravijo, da je za požarno varnost bolje poskrbljeno v novejših zavodih, medtem ko je požarna varnost v starejših ustanovah v veliki meri odvisna od proaktivnosti direktorjev. Na Združenju dodajajo, da bi bilo to področje smiselno bolj natančno sistemsko urediti.
Pisanje z roko je v sodobni družbi vse bolj zapostavljeno, a njegova vrednost ostaja neprecenljiva. Ali nas mora skrbeti, da bo ta veščina kmalu izgubila svoj pomen? Mednarodni dan pisanja z roko, ki spodbuja k ohranjanju povezanosti med roko, očesom in možgani, se letos odvija pod okriljem 10. Tedna pisanja z roko. Projekta v organizaciji društva Radi pišemo z roko se v tem tednu udeležuje več kot 300 slovenskih institucij.
Pisanje z roko je v sodobni družbi vse bolj zapostavljeno, a njegova vrednost ostaja neprecenljiva. Ali nas mora skrbeti, da bo ta veščina kmalu izgubila svoj pomen? Mednarodni dan pisanja z roko, ki spodbuja k ohranjanju povezanosti med roko, očesom in možgani, se letos odvija pod okriljem 10. Tedna pisanja z roko. Projekta v organizaciji društva Radi pišemo z roko se v tem tednu udeležuje več kot 300 slovenskih institucij.
Eva Boto je v začetku leta predstavila svojo novo pesem “Kjer najbolj gori”. In na našem radiu smo jo velikokrat slišali, pristala je na tretjem mestu najbolj predvajanih skladb v letu 2024. Glasbo je napisala kar Eva, avtor besedila je Tomislav Jovanović – Tokac. Za aranžma in produkcijo pa je poskrbel Martin Štibernik. Za režijo, scenarij in montažo videospota pa je poskrbel Koprčan Perica Rai. Kako je novico sprejela Eva?
Eva Boto je v začetku leta predstavila svojo novo pesem “Kjer najbolj gori”. In na našem radiu smo jo velikokrat slišali, pristala je na tretjem mestu najbolj predvajanih skladb v letu 2024. Glasbo je napisala kar Eva, avtor besedila je Tomislav Jovanović – Tokac. Za aranžma in produkcijo pa je poskrbel Martin Štibernik. Za režijo, scenarij in montažo videospota pa je poskrbel Koprčan Perica Rai. Kako je novico sprejela Eva?
Več kot 412 tisoč nekdanjih zavarovancev Vzajemne bo prejelo pošto uprave zavarovalnice z vprašanjem ali želijo vračilo deleža premije v denarju ali v delnicah družbe, več kot 419 tisoč pa jih bo prejelo obvestilo, da lahko prevzamejo delnice. Sprašujemo se, ali naj vzamemo denar ali delnice, če imamo izbiro in tudi, kako ravnati, če nimamo izbire in smo obsojeni na prevzem delnic. Za nasvet smo prosili mag. Mitjo Vezoviška, neodvisnega upravljavca osebnega premoženja.
Več kot 412 tisoč nekdanjih zavarovancev Vzajemne bo prejelo pošto uprave zavarovalnice z vprašanjem ali želijo vračilo deleža premije v denarju ali v delnicah družbe, več kot 419 tisoč pa jih bo prejelo obvestilo, da lahko prevzamejo delnice. Sprašujemo se, ali naj vzamemo denar ali delnice, če imamo izbiro in tudi, kako ravnati, če nimamo izbire in smo obsojeni na prevzem delnic. Za nasvet smo prosili mag. Mitjo Vezoviška, neodvisnega upravljavca osebnega premoženja.
Predsednik vlade Robert Golob je na posvetu gostil predstavnike energetike in okoljevarstva, ki so predstavili svoje poglede na oskrbo z električno energijo do konca prihodnjega desetletja. Leta 2040 bo oskrba z električno energijo pretežno razogljičena, mogočih poti do tja je več, bo pa treba o zelenem prehodu ozaveščati tudi javnost. Pred nami je namreč transformacija energetike, ki bo zahtevala širši družbeni konsenz.
Predsednik vlade Robert Golob je na posvetu gostil predstavnike energetike in okoljevarstva, ki so predstavili svoje poglede na oskrbo z električno energijo do konca prihodnjega desetletja. Leta 2040 bo oskrba z električno energijo pretežno razogljičena, mogočih poti do tja je več, bo pa treba o zelenem prehodu ozaveščati tudi javnost. Pred nami je namreč transformacija energetike, ki bo zahtevala širši družbeni konsenz.
V času revolucije v raziskovanju vesolja je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. V Sloveniji je danes okoli 40 podjetij, ki razvijajo nove tehnologije za vesoljski sektor. Kakšne so slovenske ambicije v vesolju? Metka Pirc je pred vrhom Slovenije in Evropske vesoljske agencije v Rimskih toplicah v goste povabila državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Matevža Frangeža.
V času revolucije v raziskovanju vesolja je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. V Sloveniji je danes okoli 40 podjetij, ki razvijajo nove tehnologije za vesoljski sektor. Kakšne so slovenske ambicije v vesolju? Metka Pirc je pred vrhom Slovenije in Evropske vesoljske agencije v Rimskih toplicah v goste povabila državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Matevža Frangeža.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
V Washingtonu se je včeraj zgodila mirna predaja oblasti. 78 letni Trump je vnovič postal ameriški predsednik. Slovesna zaprisega, 40 minutni govor, potem pozdrav volivcev v športni dvorani, pa dva plesa, Trump ni čakal – že takoj je podpisal 78 izvršnih ukazov, ki vplivajo na ameriško in svetovno dogajanje. Odpravil je ureditev Bidnove administracije. Pomilostil je približno tisoč petsto obsojencev za napad na kongres januarja 2021, razglasil je izredne razmere na južni meji. Združene države so izstopile iz Pariškega podnebnega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije.
V Washingtonu se je včeraj zgodila mirna predaja oblasti. 78 letni Trump je vnovič postal ameriški predsednik. Slovesna zaprisega, 40 minutni govor, potem pozdrav volivcev v športni dvorani, pa dva plesa, Trump ni čakal – že takoj je podpisal 78 izvršnih ukazov, ki vplivajo na ameriško in svetovno dogajanje. Odpravil je ureditev Bidnove administracije. Pomilostil je približno tisoč petsto obsojencev za napad na kongres januarja 2021, razglasil je izredne razmere na južni meji. Združene države so izstopile iz Pariškega podnebnega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije.
V Velenju še vedno poteka reševalna akcija, potem ko je prišlo do tragične nesreče v tamkajšnjem premogovniku. En rudar je umrl, dva v reševalni akciji še iščejo. Nesreča se je zgodila v jami Preloge 500 metrov pod zemljo, to je najnižja točka v Sloveniji, velenjski premogovnik pa s 50 km jamskih poti največje gradbišče v Sloveniji. Zdaj je jasno, da se je v jamo vdrlo med 500 in 700 kubikov materiala. Gre za mokro glino, ki jo je zelo težko odstranjevati. Reševalci se skušajo prebiti do drugih dveh pogrešanih, kot so poudarili danes v premogovniku upanje umre zadnje. Poroča dopisnica Metka Pirc.
V Velenju še vedno poteka reševalna akcija, potem ko je prišlo do tragične nesreče v tamkajšnjem premogovniku. En rudar je umrl, dva v reševalni akciji še iščejo. Nesreča se je zgodila v jami Preloge 500 metrov pod zemljo, to je najnižja točka v Sloveniji, velenjski premogovnik pa s 50 km jamskih poti največje gradbišče v Sloveniji. Zdaj je jasno, da se je v jamo vdrlo med 500 in 700 kubikov materiala. Gre za mokro glino, ki jo je zelo težko odstranjevati. Reševalci se skušajo prebiti do drugih dveh pogrešanih, kot so poudarili danes v premogovniku upanje umre zadnje. Poroča dopisnica Metka Pirc.
Mazurke in poloneze je pianistka Eva Založnik izbrala za koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, ki je 23. januarja potekal v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, in sicer dela Gerbiča, Ipavca in Chopina. Pianistka je klavir začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Celje v razredu Benjamina Govžeta, ta pa je njen profesor ostal tudi na srednji stopnji izobraževanja, ki jo je opravila na I. gimnaziji v Celju. V času koncerta je bila študentka drugega letnika magistrskega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Tatjane Ognjanovič. FRAN GERBIČ: MAZURKA ŠT. 1, OP. 59 BENJAMIN IPAVEC: POLONEZA V G-MOLU ZA KLAVIR FRÉDÉRIC CHOPIN: MAZURKA ŠT. 36 V A-MOLU, OP. 59, ŠT. 1 FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 5 V FIS-MOLU, OP. 44
Mazurke in poloneze je pianistka Eva Založnik izbrala za koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, ki je 23. januarja potekal v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, in sicer dela Gerbiča, Ipavca in Chopina. Pianistka je klavir začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Celje v razredu Benjamina Govžeta, ta pa je njen profesor ostal tudi na srednji stopnji izobraževanja, ki jo je opravila na I. gimnaziji v Celju. V času koncerta je bila študentka drugega letnika magistrskega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Tatjane Ognjanovič. FRAN GERBIČ: MAZURKA ŠT. 1, OP. 59 BENJAMIN IPAVEC: POLONEZA V G-MOLU ZA KLAVIR FRÉDÉRIC CHOPIN: MAZURKA ŠT. 36 V A-MOLU, OP. 59, ŠT. 1 FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 5 V FIS-MOLU, OP. 44
Osrednji zunanjepolitični dogodek današnjega ponedeljka je zagotovo zaprisega novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na lanskih predsedniških volitvah prepričljivo premagal demokratsko kandidatko Kamalo Harris. Trump bo zaprisegel ob 18-ih po srednjeevropskem času, sicer pa v Washingtonu že ves dan potekajo inavguracijske slovesnosti. Kaj bodo prve Trumpove poteze, ali bo s svojimi odločitvami zatresel odnose z NATOM, Evropsko unijo, Ukrajino in Kitajsko? Za odgovore na ta in druga vprašanja smo zaprosili dobro poznavalko ameriške družbe in politike Katjo Geršak.
Osrednji zunanjepolitični dogodek današnjega ponedeljka je zagotovo zaprisega novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na lanskih predsedniških volitvah prepričljivo premagal demokratsko kandidatko Kamalo Harris. Trump bo zaprisegel ob 18-ih po srednjeevropskem času, sicer pa v Washingtonu že ves dan potekajo inavguracijske slovesnosti. Kaj bodo prve Trumpove poteze, ali bo s svojimi odločitvami zatresel odnose z NATOM, Evropsko unijo, Ukrajino in Kitajsko? Za odgovore na ta in druga vprašanja smo zaprosili dobro poznavalko ameriške družbe in politike Katjo Geršak.
Januarja so nekateri ponudniki študentske prehrane podražili ceno svojih obrokov. Ta se je najbolj povišala prav v Ljubljani. Še vedno pa drži, da cena doplačila k študentskemu bonu ne sme presegati 4,98 evra. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Eva Longyka Marušič.
Januarja so nekateri ponudniki študentske prehrane podražili ceno svojih obrokov. Ta se je najbolj povišala prav v Ljubljani. Še vedno pa drži, da cena doplačila k študentskemu bonu ne sme presegati 4,98 evra. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Eva Longyka Marušič.
Raziskovalci ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so skupaj z mednarodnimi strokovnjaki na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa James Webb prišli do prelomnega odkritja o razvoju lastnosti vesoljskega prahu v galaksijah zgodnjega vesolja. Več podatkov o projektu je razkril Gregor Rihtaršič, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Raziskovalci ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so skupaj z mednarodnimi strokovnjaki na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa James Webb prišli do prelomnega odkritja o razvoju lastnosti vesoljskega prahu v galaksijah zgodnjega vesolja. Več podatkov o projektu je razkril Gregor Rihtaršič, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bila tesno vpeta v kandidaturo za prvo čezmejno evropsko prestolnico kulture. Sodelovala je pri pisanju prijavne knjige in že od vsega začetka, kot pravi, so bili v projekt vključeni tudi Slovenci v Italiji. Ponosna je, kaj sta obe mesti dosegli od leta 2017, ko so se začele priprave. So se pa že ob oblikovanju prijavne knjige zavedali, da tako velik in kompleksen projekt na koncu ne bo povsem enak načrtovanemu. Kaj pa odprta vprašanja med Slovenijo in Italijo? Nihče si ne predstavlja, da bomo v okviru EPK samo sadili rožice, pravi državna sekretarka, prepričana, da se je treba soočati tudi z nerazrešenimi zgodovinskim bremeni. Urad, pristojen za Slovence zunaj meja matične države, ima za projekte v okviru evropske prestolnice kulture na voljo milijon evrov. Kaj pripravljajo?
Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bila tesno vpeta v kandidaturo za prvo čezmejno evropsko prestolnico kulture. Sodelovala je pri pisanju prijavne knjige in že od vsega začetka, kot pravi, so bili v projekt vključeni tudi Slovenci v Italiji. Ponosna je, kaj sta obe mesti dosegli od leta 2017, ko so se začele priprave. So se pa že ob oblikovanju prijavne knjige zavedali, da tako velik in kompleksen projekt na koncu ne bo povsem enak načrtovanemu. Kaj pa odprta vprašanja med Slovenijo in Italijo? Nihče si ne predstavlja, da bomo v okviru EPK samo sadili rožice, pravi državna sekretarka, prepričana, da se je treba soočati tudi z nerazrešenimi zgodovinskim bremeni. Urad, pristojen za Slovence zunaj meja matične države, ima za projekte v okviru evropske prestolnice kulture na voljo milijon evrov. Kaj pripravljajo?
V portretni oddaji Obrazi sosednje ulice predstavljamo upokojenega vsestranskega glasbenika in pedagoga Ota Vrhovnika. Kot virtuoza klasičnega saksofona ga poznajo širom po svetu… Sodeloval je z različnimi uglednimi orkestri – tudi z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, vrsto let je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Slišali smo kako je kmečkega fantiča z Otiškega vrha pri Dravogradu, ki se je najprej izučil za kovinarja, izjemen glasbeni talent in volja študijsko peljala preko Maribora, Pariza, Graza do zaslužnega profesorja te znamenite dunajske glasbene šole…
V portretni oddaji Obrazi sosednje ulice predstavljamo upokojenega vsestranskega glasbenika in pedagoga Ota Vrhovnika. Kot virtuoza klasičnega saksofona ga poznajo širom po svetu… Sodeloval je z različnimi uglednimi orkestri – tudi z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, vrsto let je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Slišali smo kako je kmečkega fantiča z Otiškega vrha pri Dravogradu, ki se je najprej izučil za kovinarja, izjemen glasbeni talent in volja študijsko peljala preko Maribora, Pariza, Graza do zaslužnega profesorja te znamenite dunajske glasbene šole…
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je za prihodnje študijsko leto napovedal izenačenje dodatka za bivanje in subvencije za bivanje študentov pri zasebnikih. Ta trenutno znaša 32 evrov, kar je trikrat manj od dodatka za bivanje, ki ga prejemajo prejemniki štipendij, če izpolnjujejo pogoje glede oddaljenosti stalnega prebivališča do kraja študija in cene najema. Med najaktualnejšimi temami na tem področju je sicer nov Zakon o visokem šolstvu, ki naj bi ga jutri obravnaval Ekonomsko-socialni svet. Prispevek Eve Lipovšek.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je za prihodnje študijsko leto napovedal izenačenje dodatka za bivanje in subvencije za bivanje študentov pri zasebnikih. Ta trenutno znaša 32 evrov, kar je trikrat manj od dodatka za bivanje, ki ga prejemajo prejemniki štipendij, če izpolnjujejo pogoje glede oddaljenosti stalnega prebivališča do kraja študija in cene najema. Med najaktualnejšimi temami na tem področju je sicer nov Zakon o visokem šolstvu, ki naj bi ga jutri obravnaval Ekonomsko-socialni svet. Prispevek Eve Lipovšek.
Najboljša pot za dvig konkurenčnosti gospodarstva je dvig dodane vrednosti prek vlaganj v raziskave, inovacij in prebojnih podjetniških idej. O tem v družbi velja široko soglasje. Eden od korakov na tej poti je podpora podjetništvu, med drugim s podporo lokalnim podjetniškim inkubatorjem, kjer so podjetnikom na voljo prostori, tehnološka oprema in izkušnje mentorjev. V minulih dveh letih je kohezijsko ministrstvo za osem takih projektov namenilo 11 milijonov evropskih nepovratnih evrov, med drugim za podjetniški inkubator v Tržiču, ki so ga uradno odprli ta teden.
Najboljša pot za dvig konkurenčnosti gospodarstva je dvig dodane vrednosti prek vlaganj v raziskave, inovacij in prebojnih podjetniških idej. O tem v družbi velja široko soglasje. Eden od korakov na tej poti je podpora podjetništvu, med drugim s podporo lokalnim podjetniškim inkubatorjem, kjer so podjetnikom na voljo prostori, tehnološka oprema in izkušnje mentorjev. V minulih dveh letih je kohezijsko ministrstvo za osem takih projektov namenilo 11 milijonov evropskih nepovratnih evrov, med drugim za podjetniški inkubator v Tržiču, ki so ga uradno odprli ta teden.
Mlada kantavtorica Eva Hrvatin, ki je zaradi bolezni na invalidskem vozičku, je izdala svojo tretjo pesem in videospot. Za skladbo z naslovom Božič, ki cveti je napisala besedilo, glasbo je prispevala Lea Sirk, s katero tudi sicer pridno vadi. Za aranžma je poskrbel Jan Baruca. Po prvencu Dotakni se zvezd, ki ga je Eva predstavila lansko pomlad, je v začetku poletja svoje misli in občutke povezala v pesem Najlepši spomin. Tokrat vabi k razmišljanju o lepoti praznikov in o pomenu ljubezni ter skupnosti. Obiskali smo jo v Šmarjah pri Kopru.
Mlada kantavtorica Eva Hrvatin, ki je zaradi bolezni na invalidskem vozičku, je izdala svojo tretjo pesem in videospot. Za skladbo z naslovom Božič, ki cveti je napisala besedilo, glasbo je prispevala Lea Sirk, s katero tudi sicer pridno vadi. Za aranžma je poskrbel Jan Baruca. Po prvencu Dotakni se zvezd, ki ga je Eva predstavila lansko pomlad, je v začetku poletja svoje misli in občutke povezala v pesem Najlepši spomin. Tokrat vabi k razmišljanju o lepoti praznikov in o pomenu ljubezni ter skupnosti. Obiskali smo jo v Šmarjah pri Kopru.
Pretekle dni smo z grozo opazovali, kako požari v okolici Los Angelesa požirajo hiše, lokale in poslovne prostore. Ogenj, ki ga je spodbujal močan orkanski veter, ni izbiral žrtev, ogromno ljudi je izgubilo domove z vsem, kar je bilo v njih, nekateri pa tudi lastnino. Losangeleško razdejanje si je od blizu ogledal dopisnik v Washingtonu, Andrej Stopar.
Pretekle dni smo z grozo opazovali, kako požari v okolici Los Angelesa požirajo hiše, lokale in poslovne prostore. Ogenj, ki ga je spodbujal močan orkanski veter, ni izbiral žrtev, ogromno ljudi je izgubilo domove z vsem, kar je bilo v njih, nekateri pa tudi lastnino. Losangeleško razdejanje si je od blizu ogledal dopisnik v Washingtonu, Andrej Stopar.