Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dolenjski punkrokerji Zgrešeni primeri predstavljajo EP Dejansko. Na njem možje dejansko pojejo o svetu, v katerem živijo, in o glasbeni realnosti, v kateri nastajajo njihove skladbe. Spevna in z energijo nabita glasba ponuja odklop od sveta, do katerega so v besedilih zelo kritični. Z leti niso izgubili ostrine, svojega pogleda na svet pa tudi tokrat ne olepšujejo. Več o njihovem delu pa basist in pevec Janko Rošelj ter kitarist Robi Glač.
Dolenjski punkrokerji Zgrešeni primeri predstavljajo EP Dejansko. Na njem možje dejansko pojejo o svetu, v katerem živijo, in o glasbeni realnosti, v kateri nastajajo njihove skladbe. Spevna in z energijo nabita glasba ponuja odklop od sveta, do katerega so v besedilih zelo kritični. Z leti niso izgubili ostrine, svojega pogleda na svet pa tudi tokrat ne olepšujejo. Več o njihovem delu pa basist in pevec Janko Rošelj ter kitarist Robi Glač.
Od leta 2008 do danes je Avgust Demšar izdal 11 kriminalnih romanov iz cikla Primeri inšpektorja Vrenka, s čimer je postal najbrž najuspešnejši slovenski pisec žanrske literature pri nas. Najbrž le zato, ker imata Demšar in Vrenko hudo konkurenco v Tadeju Golobu in njegovemu Tarasu Birsi. Romani Avgusta Demšarja so do zdaj izšli kot zvočne knjige, lani pa smo si lahko na Televiziji Slovenija ogledali prvo ekranizacijo njegovih prvih štirih romanov. In ne samo, da je to postala najbolj uspešna in gledana igrana serija na nacionalki v tem tisočletju, prav zdaj snemajo drugo sezono te serije. Danes pa bo na našem Prvem radijska premiera prve od štirih nanizank radijske igrane serije, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija.
Od leta 2008 do danes je Avgust Demšar izdal 11 kriminalnih romanov iz cikla Primeri inšpektorja Vrenka, s čimer je postal najbrž najuspešnejši slovenski pisec žanrske literature pri nas. Najbrž le zato, ker imata Demšar in Vrenko hudo konkurenco v Tadeju Golobu in njegovemu Tarasu Birsi. Romani Avgusta Demšarja so do zdaj izšli kot zvočne knjige, lani pa smo si lahko na Televiziji Slovenija ogledali prvo ekranizacijo njegovih prvih štirih romanov. In ne samo, da je to postala najbolj uspešna in gledana igrana serija na nacionalki v tem tisočletju, prav zdaj snemajo drugo sezono te serije. Danes pa bo na našem Prvem radijska premiera prve od štirih nanizank radijske igrane serije, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija.
Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.
Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.
Cikel kriminalnih romanov Primeri inšpektorja Vrenka je eden najuspešnejših ciklov slovenskih piscev kriminalk. Avgust Demšar je svoj literarni prvenec z naslovom Olje na balkonu izdal že daljnega leta 2008. Lani so njegova dela doživela ekranizacijo v najbolj uspešni in gledani igrani seriji na nacionalki v zadnjih dvajsetih letih, letos pa snemajo že drugo sezono. Njegova dela so v minulih izhajala kot zvočne knjige. Avgust Demšar je na eni od prvih predstavitev svojih kriminalnih romanov, ki so takrat izhajali pod okriljem založbe Sanje, dejal, da bo postal pravi pisec kriminalk šele, ko bo imel pod streho vsaj cikel šestih romanov z enim osrednjim likom.
Cikel kriminalnih romanov Primeri inšpektorja Vrenka je eden najuspešnejših ciklov slovenskih piscev kriminalk. Avgust Demšar je svoj literarni prvenec z naslovom Olje na balkonu izdal že daljnega leta 2008. Lani so njegova dela doživela ekranizacijo v najbolj uspešni in gledani igrani seriji na nacionalki v zadnjih dvajsetih letih, letos pa snemajo že drugo sezono. Njegova dela so v minulih izhajala kot zvočne knjige. Avgust Demšar je na eni od prvih predstavitev svojih kriminalnih romanov, ki so takrat izhajali pod okriljem založbe Sanje, dejal, da bo postal pravi pisec kriminalk šele, ko bo imel pod streho vsaj cikel šestih romanov z enim osrednjim likom.
Na osnovnih šolah so se začeli vpisi v prve razrede. Starši lahko še marca oddajo vlogo za odlog vpisa. V oddaji tudi o tem: - Stavka Fidesa traja že peti teden. - Socialni demokrati iščejo pot iz najhujše krize. - Zadeva Balkanski bojevnik zastarala, obtoženi pred tem priznali krivdo. - Uvod v nogometno pomlad je napovedal hud boj za evropske vozovnice.
Na osnovnih šolah so se začeli vpisi v prve razrede. Starši lahko še marca oddajo vlogo za odlog vpisa. V oddaji tudi o tem: - Stavka Fidesa traja že peti teden. - Socialni demokrati iščejo pot iz najhujše krize. - Zadeva Balkanski bojevnik zastarala, obtoženi pred tem priznali krivdo. - Uvod v nogometno pomlad je napovedal hud boj za evropske vozovnice.
V nedeljo na TV zaslone prihaja nova kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, ki so jo posneli po knjižni predlogi, prvih treh romanih Avgusta Demšarja. Več o nadaljevanki v današnji oddaji, v kateri bomo napovedali tudi neposredni prenos koncerta, s katerim se začne cikel Mozartin – nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Foto: TV Slovenija
V nedeljo na TV zaslone prihaja nova kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, ki so jo posneli po knjižni predlogi, prvih treh romanih Avgusta Demšarja. Več o nadaljevanki v današnji oddaji, v kateri bomo napovedali tudi neposredni prenos koncerta, s katerim se začne cikel Mozartin – nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Foto: TV Slovenija
V tokratni oddaji Poglobljeno govorimo o družinskem podjetništvu, o tem kako pomemben del nacionalne ekonomije predstavlja… O tem bodo v oddaji razmišljali: - pravnik, nekdanji politik in diplomat prof.dr. Ludvik Toplak, - župnik Frančesko Bertolini, - duhovna antropologinja Milena Janel, dijaki in učitelji mariborske Srednje šole za gostinstvo in turizem in člani družinskega podjetja Ribič iz Maribora - Janez, Marija, Rok in Tim. Povedali so, da so zdravi odnosi, medsebojno zaupanje, spoštovanje in lojalnost osnova uspešnega družinskega podjetništva. Glasbena oprema TIM RIBIČ, Tehnična realizacija Goran Glavičič. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega prograna Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni oddaji Poglobljeno govorimo o družinskem podjetništvu, o tem kako pomemben del nacionalne ekonomije predstavlja… O tem bodo v oddaji razmišljali: - pravnik, nekdanji politik in diplomat prof.dr. Ludvik Toplak, - župnik Frančesko Bertolini, - duhovna antropologinja Milena Janel, dijaki in učitelji mariborske Srednje šole za gostinstvo in turizem in člani družinskega podjetja Ribič iz Maribora - Janez, Marija, Rok in Tim. Povedali so, da so zdravi odnosi, medsebojno zaupanje, spoštovanje in lojalnost osnova uspešnega družinskega podjetništva. Glasbena oprema TIM RIBIČ, Tehnična realizacija Goran Glavičič. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega prograna Radia Maribor Robert Levstek.
Ker želimo, da so prazniki čarobni za vse, se Radio Maribor pridružuje akciji Božična Vrečka Srečka. Praznične dni želimo polepšati tistim, ki si posebnega vzdušja ne morejo pričarati sami in tistim, ki smo jim, včasih edina, radijska družba. Z akcijo želimo pomagati starejšim, upokojencem in starostnikom, ki so se znašli na robu preživetja, a sami ne bomo zmogli. Potrebujemo vašo pomoč. Pokličite nas in povejte, kdo so tisti, ki naj jim pomagamo. Želimo jim ponuditi roko in v tem prazničnem času naslikati nasmeh na obraz. Poznate koga, ki mu lahko pomagamo? Obdarimo ga skupaj. Pomagajte nam in pokličite na 02 420 15 55 ali pišite na radio.maribor@rtvslo.si.
Ker želimo, da so prazniki čarobni za vse, se Radio Maribor pridružuje akciji Božična Vrečka Srečka. Praznične dni želimo polepšati tistim, ki si posebnega vzdušja ne morejo pričarati sami in tistim, ki smo jim, včasih edina, radijska družba. Z akcijo želimo pomagati starejšim, upokojencem in starostnikom, ki so se znašli na robu preživetja, a sami ne bomo zmogli. Potrebujemo vašo pomoč. Pokličite nas in povejte, kdo so tisti, ki naj jim pomagamo. Želimo jim ponuditi roko in v tem prazničnem času naslikati nasmeh na obraz. Poznate koga, ki mu lahko pomagamo? Obdarimo ga skupaj. Pomagajte nam in pokličite na 02 420 15 55 ali pišite na radio.maribor@rtvslo.si.
Tokratna (19.11.2O023) verska oddaja Iz roda v rod s podnaslovom starejši in duhovnost se bo dogodila v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, ki velja za najstarejši dom starostnikov v Sloveniji. Pravijo, da je v zrelih letih hrepenenje po božjem še intenzivneje, in tega se v tem konjiškem domu prav dobro zavedajo...pravi direktorica doma IRENA VOZLIČ STJEPČEVIĆ... avtor oddaje Tone Petelinšek, tehnična realizacija Simon Spreitzer, odgovorni urednik nacionalnega oprogramaa Radia Maribor Robert Levstek.
Tokratna (19.11.2O023) verska oddaja Iz roda v rod s podnaslovom starejši in duhovnost se bo dogodila v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, ki velja za najstarejši dom starostnikov v Sloveniji. Pravijo, da je v zrelih letih hrepenenje po božjem še intenzivneje, in tega se v tem konjiškem domu prav dobro zavedajo...pravi direktorica doma IRENA VOZLIČ STJEPČEVIĆ... avtor oddaje Tone Petelinšek, tehnična realizacija Simon Spreitzer, odgovorni urednik nacionalnega oprogramaa Radia Maribor Robert Levstek.
Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.
Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.
Pred dvema tednoma so bila v javnosti objavljena pričevanja o nasilju nad bolniki na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Vodstvo klinike je obtožbe zanikalo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po tem direktorja klinike Bojana Zalarja pozval k odstopu. Zaradi Zalarjeve komunikacije in drugih okoliščin je vlada zamenjala svojih pet članov v svetu zavoda. Po dosedanjih informacijah se sistemski nadzor v kliniki, ki bi ugotovil, kaj je res in kaj ne, še ni začel. Minister je bil v ponedeljek znova zelo kritičen do sedanjega vodstva in opozoril, da ima zgodba "neslutene razsežnosti". Omenil je celo načrtno ustrahovanje. Ob tem se v javnosti pojavlja politizacija dogajanja. Ustvarja se tudi vtis, da ima dogajanje neko finančno ozadje. Z vodjo enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Borutom Škodlarjem se je pogovarjala Darja Groznik.
Pred dvema tednoma so bila v javnosti objavljena pričevanja o nasilju nad bolniki na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Vodstvo klinike je obtožbe zanikalo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po tem direktorja klinike Bojana Zalarja pozval k odstopu. Zaradi Zalarjeve komunikacije in drugih okoliščin je vlada zamenjala svojih pet članov v svetu zavoda. Po dosedanjih informacijah se sistemski nadzor v kliniki, ki bi ugotovil, kaj je res in kaj ne, še ni začel. Minister je bil v ponedeljek znova zelo kritičen do sedanjega vodstva in opozoril, da ima zgodba "neslutene razsežnosti". Omenil je celo načrtno ustrahovanje. Ob tem se v javnosti pojavlja politizacija dogajanja. Ustvarja se tudi vtis, da ima dogajanje neko finančno ozadje. Z vodjo enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Borutom Škodlarjem se je pogovarjala Darja Groznik.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je seštevek številnih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost, da jih lahko prikaže ob človeških zgodbah in usodah, majhnih dogodkih, katerih seštevek šele sestavi veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovalci in poraženci, zgodovinske veličine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je seštevek številnih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost, da jih lahko prikaže ob človeških zgodbah in usodah, majhnih dogodkih, katerih seštevek šele sestavi veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovalci in poraženci, zgodovinske veličine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Odprti prostori in dolgi hodniki ljubljanske Cukrarne so ravno pravšnji za velike razstave in Figuralika s podnaslovom Izbrani primeri iz slovenske umetnosti postreže s slikami, grafikami in kipi kar 32-ih ustvarjalk in ustvarjalcev od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Tako velik nabor kar vabi k slogovnim analizam, opazovanju umetnostnih smeri in podobno. A dela istih avtorjev na primer niso vedno na kupu, tudi časovnega sledenja ni – tokrat so pomembni barvne igre, metafore, nasprotja, ki predramijo gledalca, skratka, dialogi. Naj bo pop art, foto ali magični realizem, ekspresija, digitalne podobe – pri izboru so bili pomembno vodilo "odtujeno stanje duha in druge novodobne oblike brezupa". Z avtorskimi, skoraj intimnimi razmišljanji se lahko poenačimo še ob pomoči skic in manjših, redko videnih del, ki so jih tokrat zvabili iz ateljejev. Kustosinji sta Mateja Podlesnik in Alenka Gregorič, s katero smo se pogovarjali, pridružil pa se nam je še avtor eseja za katalog ob razstavi dr. Tomislav Vignjević z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Razstavljajo: Berko, Janez Bernik, Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Milan Erič, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Zmago Jeraj, Staš Kleindienst, Lojze Logar, Erik Lovko, Živko Marušič, Franc Mesarič, Zoran Mušič, Silvan Omerzu, Miha Perne, France Peršin, Štefan Planinc, Marij Pregelj, Maksim Sedej ml., Marjan Skumavc, Ana Sluga, Gabrijel Stupica, Matej Stupica, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Marko Šuštaršič, Milena Usenik, Sašo Vrabič in Uroš Weinberger. Foto: Žiga Bratoš
Odprti prostori in dolgi hodniki ljubljanske Cukrarne so ravno pravšnji za velike razstave in Figuralika s podnaslovom Izbrani primeri iz slovenske umetnosti postreže s slikami, grafikami in kipi kar 32-ih ustvarjalk in ustvarjalcev od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Tako velik nabor kar vabi k slogovnim analizam, opazovanju umetnostnih smeri in podobno. A dela istih avtorjev na primer niso vedno na kupu, tudi časovnega sledenja ni – tokrat so pomembni barvne igre, metafore, nasprotja, ki predramijo gledalca, skratka, dialogi. Naj bo pop art, foto ali magični realizem, ekspresija, digitalne podobe – pri izboru so bili pomembno vodilo "odtujeno stanje duha in druge novodobne oblike brezupa". Z avtorskimi, skoraj intimnimi razmišljanji se lahko poenačimo še ob pomoči skic in manjših, redko videnih del, ki so jih tokrat zvabili iz ateljejev. Kustosinji sta Mateja Podlesnik in Alenka Gregorič, s katero smo se pogovarjali, pridružil pa se nam je še avtor eseja za katalog ob razstavi dr. Tomislav Vignjević z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Razstavljajo: Berko, Janez Bernik, Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Milan Erič, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Zmago Jeraj, Staš Kleindienst, Lojze Logar, Erik Lovko, Živko Marušič, Franc Mesarič, Zoran Mušič, Silvan Omerzu, Miha Perne, France Peršin, Štefan Planinc, Marij Pregelj, Maksim Sedej ml., Marjan Skumavc, Ana Sluga, Gabrijel Stupica, Matej Stupica, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Marko Šuštaršič, Milena Usenik, Sašo Vrabič in Uroš Weinberger. Foto: Žiga Bratoš
Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?
Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?
Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.
Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.
Tokratna (24.4.2023) Radijska delavnica znancev se je dogodila v Kranjski gori pod delovnim naslovom »zeleno, ki te ljubim - zdravo«… V ospredje smo postavili tri stebre našega turizma – javnega, zasebnega in civilnega in tri njegove kriterije – okoljskega, družbenega in finančnega. Ob konkretnem primeru razmišljamo o naravi eko turizma v prihodnje, kjer so v ospredju zdravje in dobro počutje tako gostov kot gostiteljev, izročila časa, spoštovanje tradicije in naravnih prvinskosti. Sodelovali so: turistični podjetnik, tudi novi predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S.Černjak, Fedja Pobegajlo – direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije in Stanko Kozar – predsednik Občinske turistične zveze Maribor. Naš improvizirani studio smo pripravili v Jasna Chalet Resortu ob jezeru Jasna v Kranjski gori. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Tokratna (24.4.2023) Radijska delavnica znancev se je dogodila v Kranjski gori pod delovnim naslovom »zeleno, ki te ljubim - zdravo«… V ospredje smo postavili tri stebre našega turizma – javnega, zasebnega in civilnega in tri njegove kriterije – okoljskega, družbenega in finančnega. Ob konkretnem primeru razmišljamo o naravi eko turizma v prihodnje, kjer so v ospredju zdravje in dobro počutje tako gostov kot gostiteljev, izročila časa, spoštovanje tradicije in naravnih prvinskosti. Sodelovali so: turistični podjetnik, tudi novi predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S.Černjak, Fedja Pobegajlo – direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije in Stanko Kozar – predsednik Občinske turistične zveze Maribor. Naš improvizirani studio smo pripravili v Jasna Chalet Resortu ob jezeru Jasna v Kranjski gori. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Tokratna (2.8.2022) oddaja Poglobljeno, ki ima delovni podnaslov Ljudje ob meji in se dogaja v hrvaški međimurski obmejni občini Nedelišče, v tamkajšnji znani gostilni Martin. Domačini so se megaherčno srečali s predstavniki slovenske obmejne občine Središče ob Dravi. Od nekdaj so ljudje zgledno sodelovali; veliko je bilo mešanih zakonov, pa tudi narečna govorica ljudi z obeh strani meje je močno podobna… Zlasti intenzivni so stiki med različnimi kulturnimi, gasilskimi in drugimi društvi… V oddaji sodelujejo: oba župana – občine Središče ob Dravi in Nedelišče – Jurij Borko in Nikola Novak ter kulturniki z obeh strani meje: Dejan Buvač, Dragica Florjanič, Lucija Pocrnja, Branko Panić, Silna Marčec, Franjo Soldat, Jasna Hajdinjak, Tomislav Serec in Vedrana Radmanić. Programski realizator Stanko Kozar – predsednik Občinske turistične zveze Maribor. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Avtor oddaje Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Tokratna (2.8.2022) oddaja Poglobljeno, ki ima delovni podnaslov Ljudje ob meji in se dogaja v hrvaški međimurski obmejni občini Nedelišče, v tamkajšnji znani gostilni Martin. Domačini so se megaherčno srečali s predstavniki slovenske obmejne občine Središče ob Dravi. Od nekdaj so ljudje zgledno sodelovali; veliko je bilo mešanih zakonov, pa tudi narečna govorica ljudi z obeh strani meje je močno podobna… Zlasti intenzivni so stiki med različnimi kulturnimi, gasilskimi in drugimi društvi… V oddaji sodelujejo: oba župana – občine Središče ob Dravi in Nedelišče – Jurij Borko in Nikola Novak ter kulturniki z obeh strani meje: Dejan Buvač, Dragica Florjanič, Lucija Pocrnja, Branko Panić, Silna Marčec, Franjo Soldat, Jasna Hajdinjak, Tomislav Serec in Vedrana Radmanić. Programski realizator Stanko Kozar – predsednik Občinske turistične zveze Maribor. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Avtor oddaje Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je seštevek številnih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost, da jih lahko prikaže ob človeških zgodbah in usodah, majhnih dogodkih, katerih seštevek šele sestavi veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovalci in poraženci, zgodovinske veličine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je seštevek številnih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost, da jih lahko prikaže ob človeških zgodbah in usodah, majhnih dogodkih, katerih seštevek šele sestavi veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovalci in poraženci, zgodovinske veličine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
V Sloveniji so doslej odkrili 10 primerov okužbe z različico omikron. Kot je pojasnil Borut Štrukelj z ljubljanske farmacevtske fakultete, je omikron nastal neodvisno od drugih različic, navzoč pa je bil že marca v Afriki. Po njegovih besedah stroka glede te hitro prenosljive različice koronavirusa predvideva dva scenarija. Po pozitivnem kaže, da bi bil lahko potek bolezni lažji. Drugi poudarki oddaje: - Z akcijo cepilnih dni po vsej državi želi zdravstvena stroka enotno spodbuditi vse občane, da se odločijo za cepljenje. - Številna podjetja se spopadajo z velikimi težavami pri dobavi surovin. - Novi nemški kancler Olaf Scholz v nagovoru v parlamentu napovedal posodobitev Nemčije.
V Sloveniji so doslej odkrili 10 primerov okužbe z različico omikron. Kot je pojasnil Borut Štrukelj z ljubljanske farmacevtske fakultete, je omikron nastal neodvisno od drugih različic, navzoč pa je bil že marca v Afriki. Po njegovih besedah stroka glede te hitro prenosljive različice koronavirusa predvideva dva scenarija. Po pozitivnem kaže, da bi bil lahko potek bolezni lažji. Drugi poudarki oddaje: - Z akcijo cepilnih dni po vsej državi želi zdravstvena stroka enotno spodbuditi vse občane, da se odločijo za cepljenje. - Številna podjetja se spopadajo z velikimi težavami pri dobavi surovin. - Novi nemški kancler Olaf Scholz v nagovoru v parlamentu napovedal posodobitev Nemčije.
V Sloveniji so doslej odkrili 10 primerov okužbe z različico omikron. Kot je pojasnil Borut Štrukelj z ljubljanske farmacevtske fakultete, je omikron nastal neodvisno od drugih različic, navzoč pa je bil že marca v Afriki. Po njegovih besedah stroka glede te hitro prenosljive različice koronavirusa predvideva dva scenarija. Po pozitivnem kaže, da bi bil lahko potek bolezni lažji. Z akcijo cepilnih dni po vsej državi želi zdravstvena stroka enotno spodbuditi vse občane, da se odločijo za cepljenje Številna podjetja se spopadajo z velikimi težavami pri dobavi surovin Novi nemški kancler Olaf Scholz v nagovoru v parlamentu napovedal posodobitev Nemčije
V Sloveniji so doslej odkrili 10 primerov okužbe z različico omikron. Kot je pojasnil Borut Štrukelj z ljubljanske farmacevtske fakultete, je omikron nastal neodvisno od drugih različic, navzoč pa je bil že marca v Afriki. Po njegovih besedah stroka glede te hitro prenosljive različice koronavirusa predvideva dva scenarija. Po pozitivnem kaže, da bi bil lahko potek bolezni lažji. Z akcijo cepilnih dni po vsej državi želi zdravstvena stroka enotno spodbuditi vse občane, da se odločijo za cepljenje Številna podjetja se spopadajo z velikimi težavami pri dobavi surovin Novi nemški kancler Olaf Scholz v nagovoru v parlamentu napovedal posodobitev Nemčije
Po večmesečnem učenju na daljavo je danes v šolske klopi znova sedla polovica dijakov prvih treh letnikov srednjih šol. Ob tem je za vse zaposlene na šolah in učence vključno od šestega razreda naprej obvezno tudi nošenje mask. Današnja novost pa je tudi enotedensko poskusno odprtje gostinskih teras in vrtov v posavski in jugovzhodni regiji. Ostale teme: - Kolektor CPG edini pripravljen graditi odsek drugega tira med Črnim Kalom in Koprom - Kakšne spremembe prinaša nova potresna karta Slovenije? - Velika Glazerjeva nagrada za življenjsko delo gre v roke Edija Dežmana - Še naprej bo večinoma sončno
Po večmesečnem učenju na daljavo je danes v šolske klopi znova sedla polovica dijakov prvih treh letnikov srednjih šol. Ob tem je za vse zaposlene na šolah in učence vključno od šestega razreda naprej obvezno tudi nošenje mask. Današnja novost pa je tudi enotedensko poskusno odprtje gostinskih teras in vrtov v posavski in jugovzhodni regiji. Ostale teme: - Kolektor CPG edini pripravljen graditi odsek drugega tira med Črnim Kalom in Koprom - Kakšne spremembe prinaša nova potresna karta Slovenije? - Velika Glazerjeva nagrada za življenjsko delo gre v roke Edija Dežmana - Še naprej bo večinoma sončno
V oddaji Poglobljeno govorimo o takoimenovani družabniški kulturi na vasi… Pod megaherčni drobnogled smo vzeli zanimivo dogajanje pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Tam se dobro desetletje vsako sredo zjutraj na tak družabniški moški klepet dobivajo - tamkajšnji župan Silvo Slaček, župnik Tonček Fras, gostilničar Marjan Kramberger in ravnatelj šole Sandi Šijanec. Tej četvorici pa se je v oddaji pridružil tudi bivši ravnatelj Boris Mlakar. In o čem besedujejo ti vrli možakarji – vam povedo v oddaji, ki jo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Mairibor, Robert Levstek.
V oddaji Poglobljeno govorimo o takoimenovani družabniški kulturi na vasi… Pod megaherčni drobnogled smo vzeli zanimivo dogajanje pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Tam se dobro desetletje vsako sredo zjutraj na tak družabniški moški klepet dobivajo - tamkajšnji župan Silvo Slaček, župnik Tonček Fras, gostilničar Marjan Kramberger in ravnatelj šole Sandi Šijanec. Tej četvorici pa se je v oddaji pridružil tudi bivši ravnatelj Boris Mlakar. In o čem besedujejo ti vrli možakarji – vam povedo v oddaji, ki jo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Mairibor, Robert Levstek.
Potem ko so v javnost prišle informacije o spolnem nadlegovanju profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v zadnjih dneh razburila izpoved igralke Mie Skrbinac o spolnem nadlegovanju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Pričevanje je sprožilo plaz novih izpovedi in burno javno razpravo o problematiki, ki je sicer prisotna v vseh sferah naše družbe. Kakšne so razmere in rešitve voditeljica Martina Tita Mayer z gosti. Gostje: - prof. Tomaž Gubenšek, dekan AGRFT, - prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete v Ljubljani, - Nika Kovač iz Inštituta 8. marec, - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - poslanka Iva Dimic, predsednica parlamentarnega Odbora za znanost, šport in izobraževanje.
Potem ko so v javnost prišle informacije o spolnem nadlegovanju profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v zadnjih dneh razburila izpoved igralke Mie Skrbinac o spolnem nadlegovanju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Pričevanje je sprožilo plaz novih izpovedi in burno javno razpravo o problematiki, ki je sicer prisotna v vseh sferah naše družbe. Kakšne so razmere in rešitve voditeljica Martina Tita Mayer z gosti. Gostje: - prof. Tomaž Gubenšek, dekan AGRFT, - prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete v Ljubljani, - Nika Kovač iz Inštituta 8. marec, - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - poslanka Iva Dimic, predsednica parlamentarnega Odbora za znanost, šport in izobraževanje.
Nov rekord dnevno potrjenih primerov okužbe s koronavirusom je po včerajšnjih več kot 3 tisoč 600 testiranjih 192. Več kot 50 novih primerov so zabeležili v Ljubljani. Vlada bo zdaj počakala še na številke današnjih testiranj, nato pa se bo odločila glede morebitnega zaostrovanja ukrepov, predvsem glede omejitev zbiranja. Opozarjajo pa, da zaznavajo vse več širjenja virusa znotraj delovnih kolektivov. V oddaji še:\t\t\t - Vizjakov primer kupovanja delnic Petrola ni edini pod senco dvoma trgovanja z notranjimi informacijami - Mladi na protestih po svetu opozarjajo, da kljub novi realnosti ne gre pozabiti na okolje - Napad z noži v Parizu; ranjena dva novinarja - Rumena majica Tadeja Pogačarja projektu Botrstvo prinesla 47 tisoč evrov
Nov rekord dnevno potrjenih primerov okužbe s koronavirusom je po včerajšnjih več kot 3 tisoč 600 testiranjih 192. Več kot 50 novih primerov so zabeležili v Ljubljani. Vlada bo zdaj počakala še na številke današnjih testiranj, nato pa se bo odločila glede morebitnega zaostrovanja ukrepov, predvsem glede omejitev zbiranja. Opozarjajo pa, da zaznavajo vse več širjenja virusa znotraj delovnih kolektivov. V oddaji še:\t\t\t - Vizjakov primer kupovanja delnic Petrola ni edini pod senco dvoma trgovanja z notranjimi informacijami - Mladi na protestih po svetu opozarjajo, da kljub novi realnosti ne gre pozabiti na okolje - Napad z noži v Parizu; ranjena dva novinarja - Rumena majica Tadeja Pogačarja projektu Botrstvo prinesla 47 tisoč evrov
Tovarna za predelavo rib Delamaris je v Izoli dokončno ugasnila pred dobrimi petimi leti. Novi lastnik, družba Pivka perutninarstvo, je blagovno znamko in proizvodnjo preselila v novo tovrano na Kal pri Pivki. Delavke in delavci Delamarisa so ohranili delovna mesta. Privadili so se na vsakodnevno vožnjo iz Izole in na novo delovno okolje. Vendar se med Izolani razočaranje zaradi izgube tovarne še ni poleglo. Nekdanjemu simbolu mesta in njegovi 140-letni zgodovini je Televizija Koper-Capodistria namenila dokumentarni film Delamaris. Premiera filma je napolnila izolski letni kino Arrigoni. Tam smo bili tudi mi. Na fotografiji: ustvarjalci dokumentarnega filma "Delamaris": režiser Peter Leban, avtorica in novinarka TV Koper-Capodistria, Claudia Raspolić, direktor fotografije Jaka Kodarin, montažer Samo Petaver.
Tovarna za predelavo rib Delamaris je v Izoli dokončno ugasnila pred dobrimi petimi leti. Novi lastnik, družba Pivka perutninarstvo, je blagovno znamko in proizvodnjo preselila v novo tovrano na Kal pri Pivki. Delavke in delavci Delamarisa so ohranili delovna mesta. Privadili so se na vsakodnevno vožnjo iz Izole in na novo delovno okolje. Vendar se med Izolani razočaranje zaradi izgube tovarne še ni poleglo. Nekdanjemu simbolu mesta in njegovi 140-letni zgodovini je Televizija Koper-Capodistria namenila dokumentarni film Delamaris. Premiera filma je napolnila izolski letni kino Arrigoni. Tam smo bili tudi mi. Na fotografiji: ustvarjalci dokumentarnega filma "Delamaris": režiser Peter Leban, avtorica in novinarka TV Koper-Capodistria, Claudia Raspolić, direktor fotografije Jaka Kodarin, montažer Samo Petaver.
V tokratni (14.6.2021) Radijski delavnici znancev se pomudimo v dolini Winetu na obrobju Haloz – v občini Majšperk. Delovni naslov oddaje je – LJUDJE OB MEJI. Sodelujejo trije župani Obsotelja – župana občin Kumrovec in Zagorska Sela Robert Šplajt in Ksenja Krivec Jurak s hrvaške strani, z naše pa župan Podčetrtka Peter Misja, ki pa je tudi predsednik Skupnosti slovenskih občin. Naša gostitelja sta bila Valerija in Janko Lampret z Doline Winetu. Torej – kako nas sicer formalna meja tudi druži in povezuje – v naši skupni megaherčni uri. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Terenska realizacija Stanko Kozar. Tehnična realizacija Jernej Repnik. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (14.6.2021) Radijski delavnici znancev se pomudimo v dolini Winetu na obrobju Haloz – v občini Majšperk. Delovni naslov oddaje je – LJUDJE OB MEJI. Sodelujejo trije župani Obsotelja – župana občin Kumrovec in Zagorska Sela Robert Šplajt in Ksenja Krivec Jurak s hrvaške strani, z naše pa župan Podčetrtka Peter Misja, ki pa je tudi predsednik Skupnosti slovenskih občin. Naša gostitelja sta bila Valerija in Janko Lampret z Doline Winetu. Torej – kako nas sicer formalna meja tudi druži in povezuje – v naši skupni megaherčni uri. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Terenska realizacija Stanko Kozar. Tehnična realizacija Jernej Repnik. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (28.9.2020) Radijski delavnici znancev se mudimo na Kozjanskem, točneje na turistični kmetiji Mramor na Vrenski gorci v krajevni skupnosti Buče. Z nami so: Milenca Kranjc – županja občine Kozje, gostitelja Marko in Jože Mramor, kmetijka Katja Sinkovič in realizatorja oddaje Ivan in Betka Ajtnik iz Maribora.… O turističnih usmeritvah in o drugih razvojnih načrtih teh lepih koncev, o mlekarstvu in sirarstvu, o medgeneracijskem dialogu, o mladih prevzemnikih kmetij in še o marsičem drugem govorimo v tem delavničarskem srečanju. Tehnična realizacija Zoran Perko. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (28.9.2020) Radijski delavnici znancev se mudimo na Kozjanskem, točneje na turistični kmetiji Mramor na Vrenski gorci v krajevni skupnosti Buče. Z nami so: Milenca Kranjc – županja občine Kozje, gostitelja Marko in Jože Mramor, kmetijka Katja Sinkovič in realizatorja oddaje Ivan in Betka Ajtnik iz Maribora.… O turističnih usmeritvah in o drugih razvojnih načrtih teh lepih koncev, o mlekarstvu in sirarstvu, o medgeneracijskem dialogu, o mladih prevzemnikih kmetij in še o marsičem drugem govorimo v tem delavničarskem srečanju. Tehnična realizacija Zoran Perko. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Tokratna (27.6.2022) Radijska delavnica znancev ima delovni naslov »Živeti v dvoje – živeti radostno«, v njej pa sodelujeta dva zakonska para – Marija in Goran Horvat iz Gornje Savinjske doline ter Jana in Mišo Goriup iz občine Štore pri Celju. V oddaji sodeluje tudi znani katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in zdravilec pater Karel Gržan. Torej, kako ustvariti pristno partnerstvo, kako v tovarištvu, ne glede na vsakokratne okoliščine, ostati skupaj in živeti osrečujočo dvojino – o tem v naslednji uri našega tokratnega megaherčnega druženja. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Tokratna (27.6.2022) Radijska delavnica znancev ima delovni naslov »Živeti v dvoje – živeti radostno«, v njej pa sodelujeta dva zakonska para – Marija in Goran Horvat iz Gornje Savinjske doline ter Jana in Mišo Goriup iz občine Štore pri Celju. V oddaji sodeluje tudi znani katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in zdravilec pater Karel Gržan. Torej, kako ustvariti pristno partnerstvo, kako v tovarištvu, ne glede na vsakokratne okoliščine, ostati skupaj in živeti osrečujočo dvojino – o tem v naslednji uri našega tokratnega megaherčnega druženja. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Na nacionalki nas v začetku prihajajočega leta spet čakajo nenavadni primeri, zanimivi liki, inteligentni zapleti in razpleti. Poleti se je namreč začelo snemanje nove kriminalke Primeri inšpektorja Vrenka, ki nastaja pod okriljem Televizije Slovenija. Z nami bo v rubriki BigScreen v četrtek 17.12. pisatelj, pesnik in odgovorni urednik igranega programa RTV Slovenija Jani Virk.
Na nacionalki nas v začetku prihajajočega leta spet čakajo nenavadni primeri, zanimivi liki, inteligentni zapleti in razpleti. Poleti se je namreč začelo snemanje nove kriminalke Primeri inšpektorja Vrenka, ki nastaja pod okriljem Televizije Slovenija. Z nami bo v rubriki BigScreen v četrtek 17.12. pisatelj, pesnik in odgovorni urednik igranega programa RTV Slovenija Jani Virk.
Južna Amerika ni tako pogosto v ospredju medijske pozornosti kot drugi deli sveta. Še največkrat slišimo o zaostrenih razmerah v Venezueli, tamkajšnji humanitarni krizi in množičnem izseljevanju njenih prebivalcev. V minulih tednih pa so pozornost pritegnili tudi množični protivladni protesti v Čilu, ki sicer velja za najbolj razvito in gospodarsko uspešno latinskoameriško državo. Pred dnevi se je v prestolnici Santiago zbralo kar milijon Čilencev, nezadovoljnih zaradi življenjskih razmer in vse večje družbene neenakosti. Gospodarska in finančna kriza je na volitvah pred dvema dnevoma odnesla tudi dozdajšnjega argentinskega predsednika Mauricia Macrija, na oblast so se vrnili peronisti z novim voditeljem Albertom Fernandezom. O dogajanju v omenjenih državah in v Južni Ameriki nasploh se je z novinarjem in publicistom, poznavalcem Latinske Amerike Markom Jenšterletom pogovarjal Blaž Ermenc.
Južna Amerika ni tako pogosto v ospredju medijske pozornosti kot drugi deli sveta. Še največkrat slišimo o zaostrenih razmerah v Venezueli, tamkajšnji humanitarni krizi in množičnem izseljevanju njenih prebivalcev. V minulih tednih pa so pozornost pritegnili tudi množični protivladni protesti v Čilu, ki sicer velja za najbolj razvito in gospodarsko uspešno latinskoameriško državo. Pred dnevi se je v prestolnici Santiago zbralo kar milijon Čilencev, nezadovoljnih zaradi življenjskih razmer in vse večje družbene neenakosti. Gospodarska in finančna kriza je na volitvah pred dvema dnevoma odnesla tudi dozdajšnjega argentinskega predsednika Mauricia Macrija, na oblast so se vrnili peronisti z novim voditeljem Albertom Fernandezom. O dogajanju v omenjenih državah in v Južni Ameriki nasploh se je z novinarjem in publicistom, poznavalcem Latinske Amerike Markom Jenšterletom pogovarjal Blaž Ermenc.
V nocojšnji (14.12.2020) Radijski delavnici znancev govorimo o družinskem podjetništvu in medgeneracijskem dialogu. Naš improvizirani studio smo pripravili v hotelu Jakec na Rekreacijsko-turističnem centru Trije kralji na slovenjebistriškem Pohorju. Naši gostje so člani družine Juhart, ki upravlja s celotnim centrom: dedek in babica Božo in Jožica Juhart, sin Aleš z ženo Barbaro ter vnuka Zala in Timi. Sodelovala je tudi državna sekretarka za kohezijsko politiko v vladi Republike Slovenija magistra Monika Kirbiš Rojs. Torej družinsko podjetništvo kot pomemben del slovenskega gospodarstva v luči medgeneracijske pretočnosti in sodelovanja… Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V nocojšnji (14.12.2020) Radijski delavnici znancev govorimo o družinskem podjetništvu in medgeneracijskem dialogu. Naš improvizirani studio smo pripravili v hotelu Jakec na Rekreacijsko-turističnem centru Trije kralji na slovenjebistriškem Pohorju. Naši gostje so člani družine Juhart, ki upravlja s celotnim centrom: dedek in babica Božo in Jožica Juhart, sin Aleš z ženo Barbaro ter vnuka Zala in Timi. Sodelovala je tudi državna sekretarka za kohezijsko politiko v vladi Republike Slovenija magistra Monika Kirbiš Rojs. Torej družinsko podjetništvo kot pomemben del slovenskega gospodarstva v luči medgeneracijske pretočnosti in sodelovanja… Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Viktor Kobal, Taras Birsa, Martin Vrenko, Miloš, Bojan Kos. Vsaj dve od teh imen sta trenutno zelo 'in'. Govorimo namreč o fikcijskih inšpektorjih, ki v slovenskem prostoru razrešujejo zločine in umore. Ne samo bralci, tudi gledalci so v zadnjih letih prišli na svoj račun, saj so lahko spremljali Jezero, Ekipa Bled, V imenu ljudstva (zadnji dve sicer nista posneti po knjigi) in seveda aktualna Primeri inšpektorja Vrenka. Ljubitelji kriminalnih romanov se ne sprašujejo, ali gre za visoko ali zgolj šund literaturo, ampak jo preprosto vzljubijo ali ne. Stroka – po drugi strani – si ni vedno enotna, kakšen je odnos do trivialne literature. Kako sploh valorizirati kriminalko, smo morda priča prevrednotenju in valorizaciji tega žanra pri nas? Več o tem v Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Televizija Slovenija
Viktor Kobal, Taras Birsa, Martin Vrenko, Miloš, Bojan Kos. Vsaj dve od teh imen sta trenutno zelo 'in'. Govorimo namreč o fikcijskih inšpektorjih, ki v slovenskem prostoru razrešujejo zločine in umore. Ne samo bralci, tudi gledalci so v zadnjih letih prišli na svoj račun, saj so lahko spremljali Jezero, Ekipa Bled, V imenu ljudstva (zadnji dve sicer nista posneti po knjigi) in seveda aktualna Primeri inšpektorja Vrenka. Ljubitelji kriminalnih romanov se ne sprašujejo, ali gre za visoko ali zgolj šund literaturo, ampak jo preprosto vzljubijo ali ne. Stroka – po drugi strani – si ni vedno enotna, kakšen je odnos do trivialne literature. Kako sploh valorizirati kriminalko, smo morda priča prevrednotenju in valorizaciji tega žanra pri nas? Več o tem v Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Televizija Slovenija
V oddaji Glasovi svetov tokrat o izjemnih ozdravitvah, ki pričajo o veliki moči sodobne medicine in vlivajo upanje celotnemu človeštvu. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »londonski, berlinski in düsseldorfski pacient«. To so prvi trije znani primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. Ko so zboleli za rakom, so jih zdravili s presaditvijo kostnega mozga darovalcev z redko gensko mutacijo, ki preprečuje okužbo celic s HIV-om. S tem zahtevnim posegom zdravniki niso ustavili le raka, ampak tudi virus HIV. Zakaj je to pomemben preboj v boju proti aidsu in mejnik v medicini, v oddaji Glasovi svetov pojasnjujeta prof. dr. Janez Tomažič, ki je vodilni slovenski strokovnjak za zdravljenje okužbe z virusom HIV s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ter aktivist in sociolog mag. Miran Šolinc iz nevladne organizacije Društvo ŠKUC. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay
V oddaji Glasovi svetov tokrat o izjemnih ozdravitvah, ki pričajo o veliki moči sodobne medicine in vlivajo upanje celotnemu človeštvu. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »londonski, berlinski in düsseldorfski pacient«. To so prvi trije znani primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. Ko so zboleli za rakom, so jih zdravili s presaditvijo kostnega mozga darovalcev z redko gensko mutacijo, ki preprečuje okužbo celic s HIV-om. S tem zahtevnim posegom zdravniki niso ustavili le raka, ampak tudi virus HIV. Zakaj je to pomemben preboj v boju proti aidsu in mejnik v medicini, v oddaji Glasovi svetov pojasnjujeta prof. dr. Janez Tomažič, ki je vodilni slovenski strokovnjak za zdravljenje okužbe z virusom HIV s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ter aktivist in sociolog mag. Miran Šolinc iz nevladne organizacije Društvo ŠKUC. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay
Flanuerstvo ali pohajkovanje kar tako so misleci zgodnjega dvajsetega stoletja prepoznali kot tip moderne urbane izkušnje. Gre za idejo, da nam urbano okolje podaja neskončne zgodbe, ki jih lahko vidimo ali pa slišimo, če le odpremo oči ter napnemo ušesa na svojem potepu. Kaj pa se zgodi, ko za nekoga postanejo stvari prepolne pomena, ko nekdo prepoznava preveč znakov? Znamo prepoznati umetniška dela v javnem prostoru in kako le ta spremenijo identiteto mesta, so vprašanja, ki si jih zastavljata mlada umetnika Staš Vrenko in Maja Burja, ki se bosta v kratkem predstavila z instalacijo Postopanje ali bravo, bravo. V začetku sredine noči vas vabimo na potep po mestu z dvema sodobnima flaneurjema, s katerima se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Flanuerstvo ali pohajkovanje kar tako so misleci zgodnjega dvajsetega stoletja prepoznali kot tip moderne urbane izkušnje. Gre za idejo, da nam urbano okolje podaja neskončne zgodbe, ki jih lahko vidimo ali pa slišimo, če le odpremo oči ter napnemo ušesa na svojem potepu. Kaj pa se zgodi, ko za nekoga postanejo stvari prepolne pomena, ko nekdo prepoznava preveč znakov? Znamo prepoznati umetniška dela v javnem prostoru in kako le ta spremenijo identiteto mesta, so vprašanja, ki si jih zastavljata mlada umetnika Staš Vrenko in Maja Burja, ki se bosta v kratkem predstavila z instalacijo Postopanje ali bravo, bravo. V začetku sredine noči vas vabimo na potep po mestu z dvema sodobnima flaneurjema, s katerima se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
S tokratno Radijsko delavnico znancev se mudimo v občini Duplek pri Mariboru. V ospredje postavljamo delovanje tamkajšnjih turistično-družabniških društev in medgeneracijskega centra Danica, in prav v dvorani tega medgeneracijskega centra v Dvorjanah smo pripravili naš improvizirani studio. Glabeno pa nam delajo družbo vokalisti z imenom Fantje izpod Vurberga. Oddajo pripravljajo: Občina Duplek, Štajerska in Mariborska Turistična zveza, Društvo prijateljev radia in Radio Maribor, poimensko pa Janez Ribič – predsednik Štajerske turistične zveze, Mitja Horvat župan občine Duplek, Stanko Kozar – predsednik Mariborske turistične zveze, Violeta Vogrinec – predstavnica Turističnega društva Vurberg in občinska svetnica v Dupleku, Zlatko Jesenik - predsednik Turistično-splavarskega društva krajinski park Drava, predsednik TD Maribor in podpredsednik Štajerske turistične zveze, Irena Lenič – predsednica Društva Melisa-Korena za zdravilne rastline, vrtnine in cvetje, Marjan Štiftar – predsednik Turističnega društva Duplek, Stanko Grajfoner – predsednik Turističnega društva rancarjev in splavarjev Duplek, Alojz Toplak – vodja Fantov izpod Vurberga, Tina Sprogar - koordinatorica večgeneracijskega centra Štajerska, Manuela Strmšek – Medgeneracijski center Danica Duplek, tehnična realizacija Štefan Bencik. Oddajo pripravlja Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
S tokratno Radijsko delavnico znancev se mudimo v občini Duplek pri Mariboru. V ospredje postavljamo delovanje tamkajšnjih turistično-družabniških društev in medgeneracijskega centra Danica, in prav v dvorani tega medgeneracijskega centra v Dvorjanah smo pripravili naš improvizirani studio. Glabeno pa nam delajo družbo vokalisti z imenom Fantje izpod Vurberga. Oddajo pripravljajo: Občina Duplek, Štajerska in Mariborska Turistična zveza, Društvo prijateljev radia in Radio Maribor, poimensko pa Janez Ribič – predsednik Štajerske turistične zveze, Mitja Horvat župan občine Duplek, Stanko Kozar – predsednik Mariborske turistične zveze, Violeta Vogrinec – predstavnica Turističnega društva Vurberg in občinska svetnica v Dupleku, Zlatko Jesenik - predsednik Turistično-splavarskega društva krajinski park Drava, predsednik TD Maribor in podpredsednik Štajerske turistične zveze, Irena Lenič – predsednica Društva Melisa-Korena za zdravilne rastline, vrtnine in cvetje, Marjan Štiftar – predsednik Turističnega društva Duplek, Stanko Grajfoner – predsednik Turističnega društva rancarjev in splavarjev Duplek, Alojz Toplak – vodja Fantov izpod Vurberga, Tina Sprogar - koordinatorica večgeneracijskega centra Štajerska, Manuela Strmšek – Medgeneracijski center Danica Duplek, tehnična realizacija Štefan Bencik. Oddajo pripravlja Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Tudi po praznikih se nam bodo z naših trgovinskih polic še nekaj časa ponujali velikonočni zajčki. A pod bleščečim papirjem se skrivajo mnoge plasti grenke resnice o čokoladi. Društvo Focus je pred dnevi javnosti predstavilo ozadje mednarodne industrije čokolade in prizadevaja za pravično čokolado.V oddaji, ki jo pripravlja Maja Kirar, boste lahko izvedeli tudi, kaj pravzaprav pojemo, ko ugriznemo v čokolado.
Tudi po praznikih se nam bodo z naših trgovinskih polic še nekaj časa ponujali velikonočni zajčki. A pod bleščečim papirjem se skrivajo mnoge plasti grenke resnice o čokoladi. Društvo Focus je pred dnevi javnosti predstavilo ozadje mednarodne industrije čokolade in prizadevaja za pravično čokolado.V oddaji, ki jo pripravlja Maja Kirar, boste lahko izvedeli tudi, kaj pravzaprav pojemo, ko ugriznemo v čokolado.
Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ WikimediaCommons, cc
Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ WikimediaCommons, cc
V 23. krogu državnega nogometnega prvenstva je bilo prvič po letu 2006 na petih tekmah pet neodločenih izidov. Gostje Marko Kovačevič s časnika Večer ter iz športne redakcije Radia Slovenija Boštjan Janežič, Marko Cirman in voditelj Aljaž Golčer so se pogovarjali tudi o dogajanju v tujini. Real Madrid je premagal Barcelono, v Italiji pa je bil derbi med Juventusom in Interjem zaradi korona virusa prestavljen.
V 23. krogu državnega nogometnega prvenstva je bilo prvič po letu 2006 na petih tekmah pet neodločenih izidov. Gostje Marko Kovačevič s časnika Večer ter iz športne redakcije Radia Slovenija Boštjan Janežič, Marko Cirman in voditelj Aljaž Golčer so se pogovarjali tudi o dogajanju v tujini. Real Madrid je premagal Barcelono, v Italiji pa je bil derbi med Juventusom in Interjem zaradi korona virusa prestavljen.
Otroci, ki na letovanje pridejo le z nekaj kosi oblačil, otroci, ki se ne morejo naveličati tople vode, s katero se lahko tuširajo, pa otroci, ki se le tistih nekaj dni lahko do sitega najedo so ostali v spominu prostovoljca ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vrsto let na morje spremlja otroke iz vse Slovenije. Hvala vsem, ki ste tudi to poletje omogočili letovanja otrokom iz projekta Botrstvo. K temu pripomore vsaka donacija v poljubni višini oz. vsak SMS z geslom BOTER5 (pisano brez presledka), poslan na št 1919, s čimer podarite 5 evrov. Vse donacije, poslane do konca tega tedna, bodo v celoti in brez odbitkov porabljene za letovanja otrok iz projekta Botrstvo, več informacij pa najdete na naši spletni strani. Hvala vsem za pomoč!
Otroci, ki na letovanje pridejo le z nekaj kosi oblačil, otroci, ki se ne morejo naveličati tople vode, s katero se lahko tuširajo, pa otroci, ki se le tistih nekaj dni lahko do sitega najedo so ostali v spominu prostovoljca ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vrsto let na morje spremlja otroke iz vse Slovenije. Hvala vsem, ki ste tudi to poletje omogočili letovanja otrokom iz projekta Botrstvo. K temu pripomore vsaka donacija v poljubni višini oz. vsak SMS z geslom BOTER5 (pisano brez presledka), poslan na št 1919, s čimer podarite 5 evrov. Vse donacije, poslane do konca tega tedna, bodo v celoti in brez odbitkov porabljene za letovanja otrok iz projekta Botrstvo, več informacij pa najdete na naši spletni strani. Hvala vsem za pomoč!
Otroci so se razveselili presenečenj v velikonočnih jajcih, na mizi pa je ostalo še eno z grenkim okusom čokolade. Zakaj je pred volitvami možno doseči mariskateri kompromis in kako se zunanjemu ministru kot bumerang vračajo nepremišljene izjave. Odgovori v Torklji, izbor in kometar tedna je strnila Tjaša Škamperle.
Otroci so se razveselili presenečenj v velikonočnih jajcih, na mizi pa je ostalo še eno z grenkim okusom čokolade. Zakaj je pred volitvami možno doseči mariskateri kompromis in kako se zunanjemu ministru kot bumerang vračajo nepremišljene izjave. Odgovori v Torklji, izbor in kometar tedna je strnila Tjaša Škamperle.
Zgrešeni primeri z Dolenjske imajo za seboj desetletno glasbeno pot. Spomladi so izdali tretji album Račun, na katerega so uvrstili energičen rock z izleti v punk in druge smeri. Še vedno se jih drži mladostniška neposrednost, ki pa jo s kritiko današnje družbe prelivajo v svojstven glasbeni sok. Janko Rošelj, Luka Mavrič in Pavel Uršič so bili gostje v studiu Vala 202, kamor jih je povabil voditelj in urednik Jernej Vene.
Zgrešeni primeri z Dolenjske imajo za seboj desetletno glasbeno pot. Spomladi so izdali tretji album Račun, na katerega so uvrstili energičen rock z izleti v punk in druge smeri. Še vedno se jih drži mladostniška neposrednost, ki pa jo s kritiko današnje družbe prelivajo v svojstven glasbeni sok. Janko Rošelj, Luka Mavrič in Pavel Uršič so bili gostje v studiu Vala 202, kamor jih je povabil voditelj in urednik Jernej Vene.
Tokratno (16.12.2019) Radijsko delavnico znancev pripravljamo na ekološki kmetiji Renata Kocbeka v Spodnji Voličini v občini Lenart. Govorimo o pomenu lokalne samooskrbe in temu ustrezne zadružne organiziranosti, in pobliže predstavljamo delovanje Zadruge Dobrina, ki povezuje 130 kmetij s širšega območja Slovenskih goric. Ob gostiteljih so z nami še: predstavniki kmetije Slanič iz Selc, direktor zadruge DOBRINA Denis Ploj, predsednica zadruge dr. Milojka Fekonja in ena od njenih ustanovnih članic, Marija Šauperl iz Jurovskega Dola. Oddajo pripravlja in vodi Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Jernej Repnik. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Tokratno (16.12.2019) Radijsko delavnico znancev pripravljamo na ekološki kmetiji Renata Kocbeka v Spodnji Voličini v občini Lenart. Govorimo o pomenu lokalne samooskrbe in temu ustrezne zadružne organiziranosti, in pobliže predstavljamo delovanje Zadruge Dobrina, ki povezuje 130 kmetij s širšega območja Slovenskih goric. Ob gostiteljih so z nami še: predstavniki kmetije Slanič iz Selc, direktor zadruge DOBRINA Denis Ploj, predsednica zadruge dr. Milojka Fekonja in ena od njenih ustanovnih članic, Marija Šauperl iz Jurovskega Dola. Oddajo pripravlja in vodi Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Jernej Repnik. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V Sloveniji je potrjenih 16 okužb z novim koronavirusom, so sporočili iz nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kroži sicer vrsta neuradnih informacij. Obširnejše uradno poročilo o dogajanju ter ukrepih od vlade in drugih pristojnih služb pričakujemo v nadaljevanju popoldneva. Že od sinoči pa so po Sloveniji prepovedane javne prireditve v zaprtih prostorih, kjer se zbira več kot 500 ljudi, kar sproža številne odpovedi. V oddaji tudi: Sever Italije blokiran: stroge omejitve gibanja za 16 milijonov prebivalcev. Direktor državne zakladnice pravi, da je Slovenija finančno stabilna. Visoka uvrstitev na lestvicah enakosti spolov lahko tudi zavajajoča. Meteorit našli v vasi Prečna na Dolenjskem, na terenu še več kosov.
V Sloveniji je potrjenih 16 okužb z novim koronavirusom, so sporočili iz nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kroži sicer vrsta neuradnih informacij. Obširnejše uradno poročilo o dogajanju ter ukrepih od vlade in drugih pristojnih služb pričakujemo v nadaljevanju popoldneva. Že od sinoči pa so po Sloveniji prepovedane javne prireditve v zaprtih prostorih, kjer se zbira več kot 500 ljudi, kar sproža številne odpovedi. V oddaji tudi: Sever Italije blokiran: stroge omejitve gibanja za 16 milijonov prebivalcev. Direktor državne zakladnice pravi, da je Slovenija finančno stabilna. Visoka uvrstitev na lestvicah enakosti spolov lahko tudi zavajajoča. Meteorit našli v vasi Prečna na Dolenjskem, na terenu še več kosov.
Tokratna Radijska delavnica znancev je v znamenju razvejane palete naše ljubiteljske kulture… Oddajo umeščamo v sklop manifestacij ob slovenskemu prazniku kulture 8.februarju. Naš improvizirani studio smo pripravili v gostišču PREPOLC v Prepoljah na Dravskem polju, člani domačega Kulturno-glasbenega društva Ptičica pa so organizatorji naše prijazne megaherčne zgodbe… Slišali bomo, kako bogato in razvejano ljubiteljsko kulturniško dejavnost imajo – od gledaliških in plesnih do raznoterih glasbenih skupin. Z nami so ansambel Ekart, gasilski nonet iz Zlatoličja, violinistka Eva Ekart, pa recitatorji, režiserji in drugi ustvarjalci pestrega kulturnega življenja v občini Starše. Avtor oddaje Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Štefan Bencik. Odgovorni urednik Robert Levstek.
Tokratna Radijska delavnica znancev je v znamenju razvejane palete naše ljubiteljske kulture… Oddajo umeščamo v sklop manifestacij ob slovenskemu prazniku kulture 8.februarju. Naš improvizirani studio smo pripravili v gostišču PREPOLC v Prepoljah na Dravskem polju, člani domačega Kulturno-glasbenega društva Ptičica pa so organizatorji naše prijazne megaherčne zgodbe… Slišali bomo, kako bogato in razvejano ljubiteljsko kulturniško dejavnost imajo – od gledaliških in plesnih do raznoterih glasbenih skupin. Z nami so ansambel Ekart, gasilski nonet iz Zlatoličja, violinistka Eva Ekart, pa recitatorji, režiserji in drugi ustvarjalci pestrega kulturnega življenja v občini Starše. Avtor oddaje Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Štefan Bencik. Odgovorni urednik Robert Levstek.
Moja stara mama ni zelo stara, mlada pa tudi ne več. V zadnjem letu se je v njenem življenju veliko spremenilo. Do nedavna je zase skrbela sama, zdaj pa je spoznala in uvidela, da bo morala v dom za starejše. Sklepi na rokah je ne ubogajo in tudi hodi lahko le še s težavo. Svojemu sinu in nam vnukom ne želi biti v breme. Zaveda se, da ima tudi vsak od nas svoje življenje in svoje obveznosti. Začeli smo z iskanjem doma, ki bi ji ustrezal, in pri tem upoštevali njene želje. Ni trajalo dolgo in dobila je prostor v domu blizu kraja, kjer je preživela večji del svojega življenja. V sobi je še s tremi starejšimi ženskami. Na začetku smo jo pogosteje obiskovali. Zdaj jo obiščemo enkrat ali dvakrat na teden. Na red in urnik v domu se je že navadila, a težje je sprejeti svojo starost in z njo lastno nemoč. Brez večjih težav je sprejela, da tudi na stranišče ne bo mogla več sama. Ne pritožuje se in ne jamra, le tu in tam potoži, da jo je gibljivost v prstih na rokah malodane povsem zapustila. Zato tudi s hoduljo, na katero se mora opirati, ne more več hoditi ali pa le z velikim naporom. Toda opazili smo, da se je nekaj pri njej spremenilo. Prej se ni veliko smejala. Tudi sicer ni imela lahkega življenja. Poleg skrbi za družino je leta in leta trdo delala na prostranih njivah s hmeljem v Savinjski dolini. Na zadnjo pot ni pospremila samo svojega moža, ampak tudi svojo hčerko v najlepših letih. Toda kljub življenjskim udarcem se zdaj tu in tam pošali, in to predvsem na svoj račun. Zadnjič, lepega poletnega popoldneva, smo jo obiskali in na vozičku peljali v bar zraven doma, kjer je naročila kavo. Ko so ji kavo postregli, jo je poskusila, malo nakremžila obraz in rekla: »Uh, grenka je, a kaj je to zame, ko imam pa tako sladko življenje«. Iz srca smo se nasmejali. Izkušnja starejših nas uči, da starosti in lastne nemoči ni lahko sprejeti, toda če ju človek začini s ščepcem humorja, je tudi starost lahko lepa – četudi le za nekaj trenutkov.
Moja stara mama ni zelo stara, mlada pa tudi ne več. V zadnjem letu se je v njenem življenju veliko spremenilo. Do nedavna je zase skrbela sama, zdaj pa je spoznala in uvidela, da bo morala v dom za starejše. Sklepi na rokah je ne ubogajo in tudi hodi lahko le še s težavo. Svojemu sinu in nam vnukom ne želi biti v breme. Zaveda se, da ima tudi vsak od nas svoje življenje in svoje obveznosti. Začeli smo z iskanjem doma, ki bi ji ustrezal, in pri tem upoštevali njene želje. Ni trajalo dolgo in dobila je prostor v domu blizu kraja, kjer je preživela večji del svojega življenja. V sobi je še s tremi starejšimi ženskami. Na začetku smo jo pogosteje obiskovali. Zdaj jo obiščemo enkrat ali dvakrat na teden. Na red in urnik v domu se je že navadila, a težje je sprejeti svojo starost in z njo lastno nemoč. Brez večjih težav je sprejela, da tudi na stranišče ne bo mogla več sama. Ne pritožuje se in ne jamra, le tu in tam potoži, da jo je gibljivost v prstih na rokah malodane povsem zapustila. Zato tudi s hoduljo, na katero se mora opirati, ne more več hoditi ali pa le z velikim naporom. Toda opazili smo, da se je nekaj pri njej spremenilo. Prej se ni veliko smejala. Tudi sicer ni imela lahkega življenja. Poleg skrbi za družino je leta in leta trdo delala na prostranih njivah s hmeljem v Savinjski dolini. Na zadnjo pot ni pospremila samo svojega moža, ampak tudi svojo hčerko v najlepših letih. Toda kljub življenjskim udarcem se zdaj tu in tam pošali, in to predvsem na svoj račun. Zadnjič, lepega poletnega popoldneva, smo jo obiskali in na vozičku peljali v bar zraven doma, kjer je naročila kavo. Ko so ji kavo postregli, jo je poskusila, malo nakremžila obraz in rekla: »Uh, grenka je, a kaj je to zame, ko imam pa tako sladko življenje«. Iz srca smo se nasmejali. Izkušnja starejših nas uči, da starosti in lastne nemoči ni lahko sprejeti, toda če ju človek začini s ščepcem humorja, je tudi starost lahko lepa – četudi le za nekaj trenutkov.
Tokratna Radijska delavnica znancev se je dogodila v prostorih novega Medgeneracijskega centra v Zrečah, ki so ga uradno predali svojemu namenu sredi letošnjega maja… Sodelujejo nekateri akterji družabniškega in turistično-kulturniškega življenja na zreškem, ki o medgeneracijskem dialogu ne le govorijo, ampak ga tudi živijo… kako to počno, kakšne odnose pri tem vzpostravljajo, kako si med seboj pomagajo - o vsem tem v naslednji uri našega megaherčnega terenskega srečanja. Oddajo so pripravili: Občina Zreče, Društvo prijateljev radia in Radio Maribor. Poimensko pa Gojko Jevšenak, mag.Boris Podvršnik, Marija Kovše, Tatjana Kotnik, Tatjana Milosavljević, Urška Firer, Emica Šloser, Dragica Podgrajšek, Goran Glavičić in Tone Petelinšek.
Tokratna Radijska delavnica znancev se je dogodila v prostorih novega Medgeneracijskega centra v Zrečah, ki so ga uradno predali svojemu namenu sredi letošnjega maja… Sodelujejo nekateri akterji družabniškega in turistično-kulturniškega življenja na zreškem, ki o medgeneracijskem dialogu ne le govorijo, ampak ga tudi živijo… kako to počno, kakšne odnose pri tem vzpostravljajo, kako si med seboj pomagajo - o vsem tem v naslednji uri našega megaherčnega terenskega srečanja. Oddajo so pripravili: Občina Zreče, Društvo prijateljev radia in Radio Maribor. Poimensko pa Gojko Jevšenak, mag.Boris Podvršnik, Marija Kovše, Tatjana Kotnik, Tatjana Milosavljević, Urška Firer, Emica Šloser, Dragica Podgrajšek, Goran Glavičić in Tone Petelinšek.
Pogovor s kustosom Sarivalom Sosičem o razstavi Primeri smeha v likovni umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Pogovor s kustosom Sarivalom Sosičem o razstavi Primeri smeha v likovni umetnosti v Mestni galeriji Ljubljana
Tokratna Radijska delavnica znancev se dogaja v Križeči vasi v občini Poljčane. Naš megaherčni obisk pri njih sodi v sklop manifestacij ob njihovem že 8.občinskem prazniku. Slišali bomo, kako je ta sicer mlada občina, sodelovanje je obljubil tudi njen župan Stane Kovačič, v mnogih pogledih nekaj posebnega, kot tudi sama Križeča vas, ki si je kot prva v Sloveniji pridobila naziv etno vasi kulturne dediščine… Osrednja gonilna sila vseh lepih zgodb te vasi je zagotovo predsednik tamkajšnjega Turističnega društva Lucija Janko Kidrič, ki bo seveda tudi gost oddaje… Predstavili vam bomo torej košček raja v tej slikoviti vasici pod Bočem, ob tem pa spregovorili še o domoljubju, patriotizmu, domovini in o naši prepotrebni odgovorni ljubezni do nje…Avtor oddaje Tone Petelinšek.
Tokratna Radijska delavnica znancev se dogaja v Križeči vasi v občini Poljčane. Naš megaherčni obisk pri njih sodi v sklop manifestacij ob njihovem že 8.občinskem prazniku. Slišali bomo, kako je ta sicer mlada občina, sodelovanje je obljubil tudi njen župan Stane Kovačič, v mnogih pogledih nekaj posebnega, kot tudi sama Križeča vas, ki si je kot prva v Sloveniji pridobila naziv etno vasi kulturne dediščine… Osrednja gonilna sila vseh lepih zgodb te vasi je zagotovo predsednik tamkajšnjega Turističnega društva Lucija Janko Kidrič, ki bo seveda tudi gost oddaje… Predstavili vam bomo torej košček raja v tej slikoviti vasici pod Bočem, ob tem pa spregovorili še o domoljubju, patriotizmu, domovini in o naši prepotrebni odgovorni ljubezni do nje…Avtor oddaje Tone Petelinšek.