Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Maraisa, Tallisa, Viséeja in Emanuela Bacha v prvem, Sarasateja in Chaussona v drugem ter Čajkovskega, Dvořáka, Caselle, Mozarta, Honeggerja, Spergerja in Waltona v tretjem delu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Gottfried Benn, ki je bil po izobrazbi zdravnik, danes velja za enega osrednjih pesnikov 20. stoletja, pišočih v nemškem jeziku. Na začetku ustvarjalne poti se je Benn navezoval na ekspresionistično estetiko, pozneje pa je ustvaril svoj edinstveni pesniški glas. V pesmi s preprostim naslovom Pesem, ki jo je prevedel Niko Grafenauer, pa je že bolj v ospredju eksistenčna razsežnost. Interpret Boris Juh. Posneto 2008.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Panoptikum zborovskih dogodkov namenjamo najsvetlejšim utrinkom, ki so zazveneli med 18. in 19. aprilom na letošnjem zborovskem tekmovanju Naša pesem. Tisti, ki redno spremljate zborovske dogodke pri nas, ste s tekmovanjem Naša pesem gotovo že seznanjeni. Prvič so ga pripravili leta 1962 v Mariboru kot državno srečanje odraslih pevskih zasedb iz Slovenije in slovenskega prostora v tujini, kjer pevci sodelujejo ljubiteljsko. Leta 1970 je dobilo tekmovalni značaj, odtlej pa je potekalo praviloma vsaki dve leti, z nekaj prekinitvami, in ostaja eno osrednjih zborovskih tekmovanj pri nas. Na letošnjem merjenju se je pomerilo kar 25 pevskih zasedb. 14 mešanih, štirje ženski in pet moških pevskih zborov ter dve vokalni skupini so pokazali, na kakšni ravni je slovensko zborovstvo. O vtisih s tekmovanja letošnji predsednik komisije Marko Vatovec. O pripravah zmagovalnega zbora tekmovanja, Komornega zbora Megaron, pa dirigent Damijan Močnik.

Tržaški pesnik in igralec Aleksij Pregarc je pred kratkim dopolnil 90 let. Poleg vlog v gledališču ter številnih umetniških interpretacij na radiu njegov opus zajema tudi pesniške zbirke, drame in polemike. Pred mikrofon ga je leta 2006 povabila Vida Curk in Aleksij Pregarc je povedal marsikaj o svojem življenju in delu, pa tudi o stvarnosti Slovencev za mejo. Najprej pa je spregovoril o prvih spodbudah za ustvarjanje.

Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, mi se posvečamo tistemu iz Mongolije. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se srečujemo tretjič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, ki segajo tja do petdesetih let prejšnjega stoletja.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Najprej bomo spregovorili o svetovnem dnevu plesa, predstavili bomo projekt prepisa pisem pisateljice Zofke Kveder, pri katerem sodelujeta NUK in Univerza v Novi Gorici, opozorili bomo na jezikovno krajino v Sloveniji, ki se zdi pogosto zelo angleška, spomnili na razstavo Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani ter napovedali Bienale sodobne umetnosti v Benetkah.

Glasbena medigra.

Devinski grad stoji v občini Devin - Nabrežina v Italiji na strmi pečini nad Tržaškim zalivom, na robu kraške planote. Ob jasnem vremenu ponuja izjemne poglede na Jadransko morje. Zgrajen je bil v drugi polovici 14. stoletja kot nadomestek starejšega gradu, od katerega so vidne le ruševine. Že več kot 400 let ga poseduje in upravlja ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega rodu Thurn und Taxis. Danes je grad muzej in prostor živahnega dogajanja, koncertov, razstav in drugih kulturnih dogodkov. Zdaj pa so na ogled postavili še prav posebno zbirko instalacij iz legokock. Skulpture so realistične. Devinski grad je znan po tem, da je v njem gostoval in napisal svoje znamenite Devinske elegije avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke. Ob stoti obletnici smrti so tudi njega počastili s skulpturo v naravni velikosti. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Jernej Boc.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo posnetke s koncerta violinistke Rachel Podger in dveh članov njenega ansambla Brecon Baroque, ki so 14. julija lani nastopili v dvorani Wigmore v Londonu. Koncert je bil del BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts, torej Koncertov ob kosilu. Spored so skoraj v celoti zapolnile violinske sonate, ki jih je leta 1681 v Nürnbergu izdal na ozemlju današnje Češke rojen Heinrich Ignaz Franz von Biber. Na sporedu je bila tudi Suita za instrument s tipkami v a-molu Johanna Jakoba Frobergerja, ki pa je zaradi časovne omejitve oddaje Sobotni koncert ne bomo predvajali. Ansambel Brecon Baroque, ki je poimenovan po istoimenskem glasbenem festivalu in ga je pred natanko 20-imi leti ustanovila Rachel Podger na baročni violini, sestavljata še lutnjistka Elizabeth Kenny in čembalist Marcin Świątkiewicz.

Grad je zadnji, nedokončani roman Franza Kafke (1883–1924), ki je bil prvič objavljen leta 1926, to je dve leti po njegovi smrti. V njem protagonist, zemljemerec, znan le kot K., prispe v vas in se trudi, da bi prišel v stik z oblastniki, ki upravljajo grad grofa Westwesta. Ta preprosta zgodba je tu in tam temačna, tu in tam tudi nadrealistična, v njej pa avtor raziskuje občutke odtujenosti, nemoči in nesmisla v svetu zapletenih birokratskih struktur. K. se namreč nenehno sooča z nejasnimi pravili, nedostopnimi uradniki in absurdnimi ovirami. Zato roman Grad lahko razumemo kot roman o odtujenosti, neodzivni birokraciji in absurdnosti sistema. Njegova večplastna sporočila so aktualna še danes, predvsem tista, ki se nanašajo na delovanje oblastnih struktur in človekovo odtujenost. Ob stoti obletnici izida romana objavljamo začetni odlomek. Prevajalec Jože Udovič, interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

V središču dogajanja kratke radijske igre sta brezdomki Vanja in Iva, ki prebivata pod drevesom na zelenici med bloki, vendar so ju tamkajšnji prebivalci izločili. V realistični dialog, ki odstira konflikt med brezdomci in družbo, pa se vpleta tudi njun medsebojni odnos. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vanja – Nataša Tič Ralijan Iva – Iva Krajnc Bagola Ženska na oknu – Vesna Jevnikar Delavec – Blaž Šef Otroci – Lucija Križ, Miha Vidmar, Nina Ambrožič, Neža Dvorščak, Kaja Vrakelja Ljuboja Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2011

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Virtuozna pianistka Ruth Slenczynska, zadnja živeča učenka Sergeja Rahmaninova, je 22. aprila preminila v 101. letu starosti, po osupljivi, skoraj devet desetletij trajajoči umetniški poti. Glasbenica, rojena poljskim staršem v Kaliforniji, je že pri štirih letih stopila pred občinstvo s samostojnim recitalom, pri sedmih pa v Parizu debitirala s simfoničnim orkestrom. Slovela je po izbrušeni tehnični suverenosti in pronicljivem glasbenem uvidu, ki sta njene interpretacije zaznamovala z redko prepričljivostjo. V svoji dolgi karieri je nastopila tudi za pet ameriških predsednikov; v Beli hiši je s Harryjem Trumanom celo izvedla štiriročni duet na glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Njena umetniška navzočnost ni usihala z leti – koncertirala je še v devetem desetletju življenja, svoj zadnji album pa izdala leta 2022 ter tako sklenila izjemno poglavje glasbene zgodovine.

Za praznik dela smo izbrali arhivsko oddajo iz leta 1994, v kateri dramski igralec Zvone Hribar interpretira tri pesmi Otona Župančiča z delavsko tematiko. Glasbena oprema Andrej Ožbalt, režija Elza Rituper, urednik oddaje Andrej Arko (urednica ponovitve Tesa Drev Juh).

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Izvajalca: Simona Perme, ustna harmonika, in Vladimir Hrovat, ustna harmonika.