Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Trio sonato v E-duru Josepha Haydna, Koncert za flavto v G-duru Giovannija Battiste Pergolesija, Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija, prvi stavek iz Godalnega kvarteta v d-molu Jeana Sibeliusa in Pesem brez besed, op. 62, št. 1 v G-duru Felixa Mendelssohna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Tri motete, op. 39 Felixa Mendelssohna in Scherzo št. 4 v E-duru, op. 54 Frederica Chopina.

Tretjega maja 1924 se je v Würzburgu v Nemčiji rodil judovski pesnik Jehuda Amichai. Družina je že v tridesetih letih emigrirala v Palestino, med drugo svetovno vojno se je Amichai bojeval v britanski vojski. Poezijo je pisal v pogovorni hebrejščini, velja za pesnika vsakdanjega življenja, ljubezni in smrti. Pesem Kar se tiče sveta je prevedel Uroš Zupan, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.

Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

V začetku meseca maja, ki je v Katoliški cerkvi Marijin mesec, vas vabimo k poslušanju pesmi, ustvarjenih Mariji na čast – tokrat v izvedbi Komornega zbora Ave. Omenjeni vokalni sestav, ustanovljen leta 1984, je vseskozi nizal zavidljive uspehe, tako doma kot v tujini, ves čas pa poustvarja tudi glasbo z marijansko tematiko.

Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah. Mašuje dr. Robert Bahčič. Poje zbor bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.

12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije (pon).

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pisatelj, mladinski pisatelj in dramatik Fran Milčinski se je rodil leta 1867 v Ložu na Notranjskem, umrl pa leta 1932 v Ljubljani. Služboval je po sodiščih v Idriji, Ljubljani in Zagrebu. Humoristične spise je pisal že kot dijak v Škratu in Rogaču, kot pravi začetek njegovega pisanja pa po navadi velja leto 1900, ko je bila ugodno sprejeta njegova humoreska Zoper samobeležnik. V prvi majski Humoreski tega tedna – vseh pet bo namenjenih slovenskemu humorju – boste slišali tri njegove družbene satire, ki jih je napisal v letih od 1925 do 1927. Interpretacija Jožef Ropoša, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh. Posneto 2010.

Händla, Hasseja, Mozarta, Adama, Donizettija, Lea, Richarda Straussa, Leoncavalla in Čajkovskega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetka s koncerta Kraljevega orkestra Concertgebouw, ki je 21. avgusta lani nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu. Tam ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najvznemirljivejših dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za osnovo vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a ter jih vstavil in združil s svojim lastnim zvočnim idiomom poznega 20. stoletja. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.

V oddaji ponavljamo pogovor s frančiškanom, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem o obdobju patristike. To je bilo prvo obdobje krščanske Cerkve, v katerem so nastala številna pomembna dela, zaznamovano pa je bilo tudi z občasnim preganjanjem prvih krščanskih skupnosti.

Marcel Dupré, francoski skladatelj 20. stoletja, se je v glasbeno zgodovino zapisal najbolj prav zaradi svojih izjemnih orgelskih del. Letos mineva 140 let od njegovega rojstva. Njegove skladbe: "Cortege et Litanie", "Preludij in fuga v f-molu št. 2, op. 7", "Allegro deciso" iz simfonične pesnitve "Evocation, op. 37" in "Druga simfonija za orgle, op. 26", bo poustvaril organist John Scott.

Pred stotimi leti se je na današnji dan na Gori pri Komendi rodil pisatelj Ivo Zorman, avtor več kot štiridesetih proznih del za odrasle in mladino, več radijskih iger in televizijske komedije. V romanih je pisal predvsem o svoji generaciji, zaznamovani z vojno in povojnim dogajanjem, največ pozornosti pa je pritegnil z romanom Draga moja Iza, po katerem je bil posnet celovečerni film z enakim naslovom. Mladost je preživel v Kamniku in na to obdobje se nanašajo njegovi spomini v knjigi Lectovo srce. Igralec Gregor Zorc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto aprila 2026.

V današnji oddaji bomo pod drobnogled vzeli velikega glasbenika – španskega skladatelja Manuela de Fallio.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Blaž Božič (1991) je vsestranski ustvarjalec, ki jezik obvladuje na več načinov: po eni strani kot priznan pesnik, po drugi kot prevajalec iz številnih jezikov, tako živih kot historičnih. To seveda ni nenavadno, saj je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končal študij klasične grščine in primerjalnega indoevropskega jezikoslovja, zdaj pa je doktorski študent na Oddelku za klasično filologijo. Sodeloval je pri integralni izdaji Homerskih himen (2019), nedavno pa je izšel tudi njegov prevod antologije osmanske lirike Čas divjega tulipana (2026). S poezijo se je začel ukvarjati že zgodaj, leta 2011 je izšel chapbook njegovih pesmi z naslovom Grč, dve leti pozneje je izšla še njegova prva pesniška zbirka Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi. Leta 2016 je pri svojih pesniških izdajah začel sodelovati z umetnikom Matejem Stupico, ki je pri zbirki K območnim poročilom poskrbel za naslovnico in ilustracije v notranjosti, sodelovanje se je ponovilo tudi pri naslednji zbirki Mleček, žbunje: grobovi v njem (2022). Za zbirko je avtor leta 2023 prejel Jenkovo nagrado. Blaž Božič pa se ne ukvarja samo s pisano besedo, zavezan je tudi področju glasbe in zvoka. Na alternativni glasbeni sceni je znan kot kitarist skupine nevemnevem ter glasbenik pod imenom SsmKOSK. Predanost zvoku in glasbi se izrazi tudi v ritmiki njegove poezije. Več o njej pa v predstavitvi njegovega pesniškega opusa. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpret Urban Kuntarič, bralka Sanja Rejc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2026.

Instalacija Cadillac Ranch (1974) v Teksasu – deset avtomobilov, zapičenih v zemljo – je ena najbolj prepoznavnih podob ameriške pokrajinske umetnosti in hkrati umetnina, ki nikoli ni dokončana. Skozi čas jo preoblikujejo vreme, rja in posegi obiskovalcev, zato postaja prostor nenehne spremembe in sodelovanja. To idejo preobrazbe, časa in plastenja je v glasbo prenesel Michael Daugherty v skladbi Cadillac Ranch (2024), napisani ob stoletnici tehniške univerze Texas Tech. Deset avtomobilov postane izhodišče za niz variacij, v katerih se zrcalijo tudi zvočni odmevi ameriške popularne kulture druge polovice 20. stoletja. V oddaji poslušamo svetovno krstno izvedbo dela v izvedbi orkestra Amarillo Symphony pod vodstvom Georgea Jacksona. Oddaja razkriva, kako lahko umetnina, zasidrana v pokrajini, zaživi kot proces v zvoku – kot partitura, ki se nenehno piše na novo.

Pomlad, ki diši po Nikaragvi je naslov izbranih pesmi Ernesta Cardenala, ki so izšle leta 1997 v prevodu Cirila Berglesa pri Študentski založbi. V slovenščini imamo samo še eno starejšo knjigo njegovih pesmi. Je pa Ernesto Cardenal, rojen leta 1925, že v visoki starosti pred nekaj leti obiskal Ljubljano in se pogovarjal z Andrejem Rotom za naš radio. "In če moram pričati o svojem času, je tole: Bil je barbarski in primitiven, toda poetičen," je zapisal Ernesto Cardenal, pesnik, katoliški duhovnik, revolucionar in politik. S tem je izrazil bistvo svojega pesnjenja, saj so njegovi verzi polni navdušenja nad stvarstvom, nad veličino bivanja, nad tistim, ki človeka presega, pa hkrati potrtosti zaradi bede resničnosti malega človeka in prek tega družbene kritičnosti. Igralec Gregor Zorc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič. Produkcija 2026.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Izvajalka: Petra Vidmar, vibrafon.