Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Hvalnica morju Jamesa Hornerja, Bitka Heinricha Ignaza Franza von Bibra, Valček št. 9 v As-duru, op. 69/1, Concerto grosso v D-duru, op. 3/5 Pietra Hellendaala in Veliki koncertantni duo, op. 52 Maura Giulianija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu medigra po 3. dejanju iz scenske glasbe k igri Rozamunda, kneginja s Cipra Franza Schuberta in Strast angelov - koncert za dve harfi in orkester Marjana Mozeticha.

Poljski pesnik Czesław Miłosz se je rodil leta 1911 v Litvi, umrl je leta 2004 v Krakovu na Poljskem. Preživel je nemško okupacijo Varšave med drugo svetovno vojno. Po vojni se je pred komunističnim preganjanjem umaknil v Francijo in se nato naselil v Združenih državah Amerike. Leta 1980 je prejel Nobelovo nagrado za književnost; v utemeljitvi med drugim piše, da v svoji poeziji "z nepopustljivo jasnovidnostjo izraža človekov izpostavljen položaj v svetu hudih konfliktov". Prevod Rozka Štefan, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto 2022.

Na sporedu arija Farfalletta festosetta Maurica Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, Nočne prikazni – tri klavirske skladbe po Aloysiusu Bertrandu Maurica Ravela, Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka, Sonata št. 2 za harfo in klavir Milka Lazarja, Dundonnell Philipa Sparkeja in Rapsodija v modrem Georgea Gershwina.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V tretjem delu bodo Marko Korošec, Jani Hace, Robert Jukič, Tomaž Grom, Nikola Matošić, Janez Moder, Matjaž Bajec in Žiga Golob.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive inštrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Na primeru večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala , ki je prihajal iz Grenlandije, so tudi na Sektorju za potresna opazovanja Urada za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200 metrskimi valovi - v ozkem fjordu je ostal - in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo mnogo merilnih naprav severne poloble. Zaradi segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala iz Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi inštrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv

Poslušajte sopranistko Nado Vidmar kot koncertno pevko v izvajanju samospevov in skladb za glas in orkester. Tokrat predstavljamo slovensko operno in koncertno solistko 20. stoletja Nado Vidmar v izvajanju samospevov in skladb za glas in orkester slovenskih skladateljev o uporu in boju za svobodo. Njen prvi uradni operni nastop je bil leta 1943 v vlogi Konstance v operi – spevoigri – Beg iz Seraja Wolfganga Amadeusa Mozarta, takoj potem pa je odšla v partizane, kjer je sodelovala v partizanskem gledališču, nato pa v Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Nada Vidmar je bila od leta 1945 do 1972 solistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in je nastopila v več kot 40 operah. Nastopila je tudi v večjih vokalno-instrumentalnih delih. Iz zbirke slovenskih samospevov bomo v njeni izvedbi poslušali samospeve Lucijana Marije Škerjanca, Slavka Osterca, Dragotina Cvetka, Karola Pahorja, Janeza Kuharja, Marjana Kozine, Svetozarja Marolta Špika in Pavla Šivica, spremljali jo bodo pianista Lucijan Marija Škerjanc in Pavel Šivic ter Simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Kruna Cipcija.

Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu se bomo pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (ponovitev).

Naš galski veter bo znova povlekel s severa in tako se bomo v tej deveti oddaji iz niza Novi galski veter, ki prikazuje najnovejše izvirno godbeniško ustvarjanje, iz starodavne Galije vrnili na njen severni rob, v starodavno Belgico, ki jo danes poznamo tudi kot Flandrijo. Slišali boste mladostni deli leta 1971 rojenega Toma de Haesa, skladatelja zdaj srednjega rodu, ki je še eden prepoznavnih ustvarjalcev sodobnega epskoholivudskega sloga, ki je tako priljubljen med godbami sveta. Naslova skladb sta Shattering Sparks in Hercules.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG-u prvonagrajenci vsako leto prejmejo tudi nagrade v obliki koncertnih nastopov in arhivnih snemanj. Med organizacijami, ki prvonagrajencem ponuja možnost nastopa, je tudi Slovenska filharmonija, ki slabo leto dni po koncu tekmovanja organizira koncert, na katerem kot solisti z orkestrom nastopijo trije izbrani prvonagrajenci. Letošnji koncert z zmagovalci je bil 25. marca, na njem pa so v dvorani Marjana Kozine z orkestrom zaigrali flavtistka Iza Štih, klarinetistka Nina Pavšek in pianist Goce Zlatev. Ta teden poslušamo nastop pianista, ki se je predstavil s prvim klavirskim koncertom Čajkovskega, prihodnji teden pa bomo prisluhnili še nastopoma deklet.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Tokratni izbor Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti namenjamo glasbi Slavka Osterca in dveh njegovih učencev – Pavla Šivica in Demetrija Žebreta. V drugem delu oddaje boste slišali Šivičeve Tri fantazijske skladbe za klarinet in godalni kvartet ter Žebretov Concertino za klavir in orkester, najprej pa Osterčevo Suito za orkester.

Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.

Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zadnje štiri epizode trojanskega cikla izbirajo tematiko iz Vergilovega epa Eneida in ji dramaturško sledijo zgolj v okviru zgodbe o prihodu Eneja na Apeninski polotok. S tem bo tudi trojanski cikel zaokrožen. V naši radijski priredbi smo se kljub stoletni razdalji med avtorjema odločili za istega pripovedovalca kot Homerjevih epih in seveda tudi za iste interprete bogov. Epizoda z naslovom Kdor je premagan, ta ni več nasilen tako in objesten je nastala po prvem spevu Eneide. Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Jezikovna in govorna podoba: Cvetka Šeruga Prek Prevajalec: Franc Bradač Vergili – Aleš Valič Junona – Štefka Drolc Eolus – Zoran More Enej – Boris Ostan Neptunus: Boris Juh Venus – Marinka Štern Jupiter – Boris Kralj Ilionej – Iztok Jereb Dido – Violeta Tomič Ahates – Andrej Kurent Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1995

Glasbena medigra.

Ameriški pesnik James Schuyler (1923–1991) je po končanem študiju dve leti preživel v Italiji kot osebni tajnik pesnika Wystana Hugha Audena, potem pa se je konec štiridesetih let dokončno ustalil v New Yorku, kjer je skupaj z Johnom Ashberyjem, Frankom O'Haro, Kennethom Kochom in Barbaro Guest tvoril najožji krog newyorške pesniške šole. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s slikarstvom – bil je priznan likovni kritik in dolgoletni kurator v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. To se je izrazilo tudi v njegovi poeziji, v pesmih je namreč velikokrat pozornost posvečal svetlobi in barvam. Schuyler je prvo pesniško zbirko izdal leta 1969, ko je bil star šestinštirideset let, pozneje pa še enajst pesniških publikacij in tri romane. Za zbirko Jutro pesmi je leta 1980 prejel Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Pisal je o majhnih, običajnih stvareh in jih razkril v vsej njihovi veličastnosti. Pet njegovih pesmi je prevedel Tone Škrjanec. Interpretira dramski igralec Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednika oddaje Gregor Podlogar in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.

Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. V Zagrebu bosta nastopila kvartet vibrafonista Joela Rossa in duet pianista Geralda Claytona in kitarista Johna Scofielda. V ljubljanski Kino Šiška pa že jutri ponovno pride avstralski trio The Necks.

Izvajalci: Primož Fleischman, saksofon, Tadej Tomšič, saksofon, Petra Vidmar, pavke