Kolesarji so včeraj tekmovali na še eni klasiki Liege–Bastogne–Liege. Z dirko so se tudi končale spomladanske klasike.

April je mesec knjige, 23. aprila pa zaznamujemo tudi svetovni dan knjige. Konec tedna smo zato obiskali Slovenske dneve knjige. Nekaj utrinkov delimo v tokratnem Jezikanju.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno.

V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.

Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna – nekoga, ki je prejšnji teden naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Partizanska in borčevska literatura je zelo pomemben del kulturne zgodovine v Sloveniji. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bila le umetnost, ampak tudi sredstvo odpora, propagande in povojnega oblikovanja nove družbe in kolektivnega spomina, danes pa je predvsem pomnik nekih preteklih časov ter zgodovinske dediščine. Večina knjig iz časa knjižne hiperprodukcije socialistične Jugoslavije nima nobene tržne vrednosti, zato knjige iz domačih knjižnic preminulih svojcev praviloma končajo kot odpadni papir in gredo v razrez. Pred približno osmimi leti so prav zato v Savskem naselju v Ljubljani odprli Knjižnico partizanske in borčevske literature, azil za tovrstno literaturo. Kaj se še najde v njej in kdo jo obiskuje?

Kam se raje usedete, na klop sredi odprtega travnika brez sence ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanjem gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem københavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v džezovski skupini. Gost: Jan Gehl, danski urbanist

Za Ime tedna glasujejo kandidati, ki so najbolj zaznamovali prejšnji teden.

Izmed treh kandidatov za Ime tedna poslušalci izberejo tistega, za katerega menijo, da si je s svojim dejanjem ali dosežkom zaslužil njihov glas.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.

Vsak ponedeljek izberemo ime tedna – nekoga, ki je prejšnji teden naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

V Navalu na šport vam ponudimo delček najnovejše epizode podkasta Tour 202, košarkarji Krke pa v zadnjem kolu jadranske lige gostijo Dunaj.

Ameriška R&B ustvarjalka Yaya Bey, rojena v Queensu v New Yorku, se je letos vrnila z albumom Fidelity ter tako nasledila svoj prvi album Madison Tapes iz leta 2020. Gre za umetnico, ki v svoji glasbi prepleta osebne izkušnje, družbeni kontekst in močen občutek skupnosti. Na novem albumu nadaljuje svoj prepoznavni preplet soula, R&B-ja ter vplivov džeza in reggaeja, vendar z nekoliko drugačnim poudarkom. Kot poudarjajo kritiki, album ne ostaja ujet v žalovanju, ki je zaznamovalo njena prejšnja dela, temveč odpira širši spekter občutkov – od ljubezni in humorja do razmisleka o identiteti in minljivosti.

V začetku oktobra 2025 so člani skupine Big Foot Mama občinstvo pripeljali v razprodano Gallusovo dvorano Cankarjevega doma ter mu postregli z dvaindvajsetimi popolnoma preoblečenimi različicami svojih pesmi. Nedavno so jih uvrstili na album Klasika iz Cankarja. Za preurejene koncertne izvedbe skladb je možem pri godalnih aranžmajih pomagal Leon Firšt. Bogat zvok so oplemenitila godala, tolkala, klaviature in spremljevalni vokali, s čimer so dosegli novo dimenzijo. S tem projektom dokazujejo, da lahko svoje prepoznavne rokovske skladbe uspešno prenesejo tudi v bolj intimno, akustično okolje in jih pri tem predstavijo v povsem novi luči. Na sporedu bo prvi del koncerta.

Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori, to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in občinstvom je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pankovske kolektive in listamo fanzine.