Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poezija Alojza Gradnika se umešča med moderno in ekspresionizem. Ljubezenska tema se večkrat povezuje s temama trpljenja in smrti, pogosto je meditativna. To začutimo tudi v Gradnikovi pesmi O drobne ptice mojega srca. Interpretira jo dramski igralec Gregor Gruden. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.

Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel komponirati filmsko glasbo za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Irski pisatelj Colum McCann sodi med avtorje, ki v svojih delih pogosto posegajo v politično in zgodovinsko kompleksne prostore. Njegov roman Apeirogon, v katerem v resnični zgodbi izraelskega in palestinskega očeta razmišlja o izgubi, nasilju in možnosti dialoga v enem najdolgotrajnejših konfliktov sodobnega sveta, je v neobičajni strukturi 1001. fragmenta izšel leta 2020. Na festivalu Literature sveta – Fabula, ki letos poteka pod geslom »(so)odgovorni«, so ga predstavili v slovenskem prevodu Jerneja Županiča. V kontekstu aktualnih razmer in vojne v Gazi so se ob gostovanju Columa McCanna sicer pojavili pomisleki glede odsotnosti palestinskih avtorjev in avtoric ter vprašanje, ali gostovanje irskega avtorja, ki piše o Palestini in Izraelu, in roman Apeirogon sam prispevata k izenačevanju izrazito asimetrične politične resničnosti. O tem in o vlogi literature v sodobnem svetu, zaznamovanem z geopolitičnimi napetostmi, in v zgodovinsko obremenjeni, politično neenakomerni in medijsko fragmentirani resničnosti se je s Columom McCannom pogovarjala Tina Poglajen. Bralec Bernard Stramič. Ton in montaža Damjan Rostan.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Ko izbiramo vsebine in glasbo za naše oddaje, se zavzemamo za širok izbor, ki presega osebna nagnjenja, ali drugače povedano: stvari se ne bi najbolje izšle, če bi izbirali samo glasbo in interprete do katerih gojimo posebno simpatijo. Že v osnovi je jasno, da so preference in okusi posameznikov različni, včasih celo popolnoma nasprotni. To prinaša raznolikost in barvitost v svet glasbe; svet ki je tako izjemen, natančen in hkrati veličasten odsev človekove narave, življenja, stremljenja in njegovega duhovnega delovanja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na oder ljubljanske Opere se nocoj vrača ena najbolj priljubljenih in uprizarjanih oper vseh časov, Verdijeva Traviata. V novi produkciji jo na oder postavlja belgijski režiser Frank Van Laecke. Slovenska filharmonija v teh dneh pripravlja tri koncertne dogodke. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj in jutri pod naslovom Zmagovalno zvenel 4. koncert letošnje abonmajske sezone filharmoničnega cikla FKK; jutri pa bo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji na sporedu 4. koncert cikla Vokalno-instrumentalni program. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu danes odpirajo pregledno razstavo del slikarja Ota Rimeleta z naslovom Od rdeče do rdeče. Razstava predstavlja širok avtorjev slikarski opus od poakademijskega obdobja v prvi polovici devetdesetih let preteklega stoletja do danes.

26. junija 2025 je v Klubu Kazina Akademije za glasbo potekal magistrski koncert mezzosopranistke Sofije Zavratnik Kain z naslovom Kabaret Youkali, na katerem se je posvetila umetnosti Kurta Weilla. V oddaji predstavlja koncept koncerta, prisluhnete pa lahko tudi štirim odlomkom izbranih del. Sofija Zavratnik Kain je na Akademiji za glasbo študirala v razredu prof. Pie Brodnik. Po končani Gimnaziji Poljane in po prvih korakih v svet petja pri Nikoli Nikoliću na Glasbeni šoli Moste - Polje se je vpisala na dodiplomski študij petja ter ga na drugi stopnji nadgradila še z magistrskim študijem kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Svoje znanje je poglabljala na študijskih izmenjavah v Grčiji in Italiji.

Pesnica Aiko Zakrajšek je pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti objavila pesniški prvenec Bila sem jezero. Avtorica v svoje pesmi diskretno vpisuje okruške in teme svojega življenja, hkrati pa ne sprejema samozadostnosti, ampak diha s svetom. Več o svoji poeziji in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi Načinovni prislov in Prava pisateljica. Nikar ne zamudite.

V okviru festivala stare glasbe Seviqc je 19. avgusta lani na gradu Bogenšperk potekal koncert ansambla Tacet. Gre za slovensko zasedbo, ki je tokrat nastopila v razširjeni zasedbi: flavta traverso – Katarina Nagode, baročna violina – Mojca Jerman, teorba – Izidor Erazem Grafenauer, baročni violončelo – Gregor Fele in čembalo – Martina Okoliš. V Parizu 18. stoletja so, kot povsod po Evropi, glasbene umetnine z dvora in iz cerkve zasedle salon in oder. Pod vplivom sončnega kralja Ludvika XIV., velikega podpornika umetnosti, se je francoska baročna instrumentalna glasba razvijala v znamenju veličine, sijaja in elegance. Kulturno središče tega razvoja je bil Ludvikov dvor v Versaillesu, na katerem sta delovala tudi francoska skladatelja Pierre Danican Philidor in Marin Marais, ki sta sledila idealom francoskega baročnega sloga. V njem pa se je preizkusil tudi Georg Philipp Telemann, le da ga je on spojil z jasnim nemškim kontrapunktom.

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Glasbeni večer bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom dirigenta Joela Sandelsona izvedel Uverturo k operi Così fan tutte, Koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru, »Jeunehomme« ter Simfonijo št. 41 v C-duru, »Jupiter« Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solist bo nastopil Alberto Ferro, zmagovalec Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Slovencem norčevanje iz samih sebe ne gre dobro od rok, kar za katero koli nacijo ni prav dobro. Milčinski pa nam je s svojimi znamenitimi Butalci vendarle postavil duhovito ogledalo, ki ga velja vsaj ošvrkniti, se butalski čúdi nasmejati in o njej tudi malo razmisliti. Morda pa nam v tednu, ko bomo odšli na volitve, lahko prišepnejo kaj butalsko modrega; iz svojih izkušenj, seveda. Avtor radijske priredbe: Mitja Mejak Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Svet Butalcev – Duša Počkaj in Jurij Souček Župan – France Presetnik Policaj – Aleksander Valič Razbojnik Cefizelj – Polde Bibič Butalec – Maks Bajc Butalka – Mila Kačič Sodelovali so še – Boris Kralj, Janez Hočevar, Božo Vovk in Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1971.

Glasbena medigra.

20. marec je od leta 2004 tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb. Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjih desetletjih pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. Literarni nokturno na predvečer tega dne vabi k poslušanju izbora povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najobsežnejše zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, nokturno pa prinaša nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so s tem izrazom mišljena tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Režiserka: Saška Rakef; igralec: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Jon Čergan, Miha Klemenčič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.

Četrta klavirska sonata Michaela Tippetta je skladateljevo pozno delo, nastalo v osemdesetih letih 20. stoletja, ko se je njegov glasbeni jezik že povsem oddaljil od zmernega neoklasicizma in se usmeril v zgoščeno, ekspresivno pisavo. Je izrazito introspektivna skladba, v kateri klavir ne deluje več kot nosilec široko razpetih tematskih lokov, temveč kot medij fragmentiranega, skoraj meditativnega razmišljanja. Glasbeni tok zaznamujejo ostre kontrastne geste, nenadni prelomi in asketska tekstura, v kateri ima vsak ton poudarjeno težo. Harmonski jezik je svoboden, vendar prežet z notranjo logiko, ki izhaja iz ponavljanja in preoblikovanja kratkih motivnih jeder. Ritmična prožnost in poudarjena artikulacija ustvarjata občutek napete zbranosti, hkrati pa razkrivata Tippettovo zanimanje za etični in duhovni razmislek, ki je bil značilen za njegova pozna dela.

Izvajalci: Primož Fleischman, saksofon, Tadej Tomšič, saksofon, Petra Vidmar, pavke