Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.

18. marca leta 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v svojem kratkem življenju (umrl je pri dvaindvajsetih letih) napisal izjemen opus. Ta zajema še tradicionalistično pesnjenje pa tudi modernistične poskuse. Pesem Jutro na gori je izjemno kratek in z ostrimi potezami naslikan trenutek doživetja in morda celo spoznanja. Interpret Boris Ostan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2004.

Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.

Pred nedeljskim koncertom dua Lenart Krečič / Peter Mihelič v Jazz klubu Kazina bomo v studiju Programa Ars v živo gostili saksofonista Lenarta Krečiča. Z njim se bo pogovarjal Hugo Šekoranja

Leta 1916 sta bili v Münchnu v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni prvi operi Ericha Wolfganga Korngolda z naslovoma Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljivi talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. V letih od 1917 do 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearjevo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.

V času vojn, političnih napetosti in vse glasnejšega javnega prostora se zdi poezija tih, za mnoge verjetno tudi neslišen glas. Toda prav pesem pogosto odpre prostor, kjer je mogoče misliti drugače, pozorneje in v katerem je mogoče ohraniti občutljivost za druga bitja ter svet. Kaj sploh je poezija? Kaj pomeni pisati poezijo danes? In kakšno mesto ima pesnik v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti, medijski hrup in občutek stalne krize? O teh in drugih vprašanjih pred svetovnim dnevom poezije razmišljamo s priznanima pesnikoma in prevajalcema, Kristino Kočan in Urošem Zupanom.

Violinist Vasilij Meljnikov je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 2003/2004 do sezone 2010/2011. V Arsovih spominčicah bomo predvajali skladbe z violinistom Vasilijem Meljnikovom. Violino je študiral na glasbeni akademiji v Minsku pri Olgi Parkomenko, pri kateri je končal tudi magistrski študij, potem se je izpopolnjeval pri pedagogih glasbenega konservatorija Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi. Vasilij Meljnikov od leta 1990 umetniško in pedagoško deluje v Sloveniji in je redni profesor za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1997 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Vienna Modern Masters na Dunaju, kot solist in komorni glasbenik pa izvaja koncerte po številnih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Violinista Vasilija Meljnikova bomo poslušali v izvajanju 1. in 2. stavka Sonate za violino in klavir Alfreda Schnittkeja, Štirih ditirambičnih skladb Lucijana Marije Škerjanca, Violinskega koncerta Petra Šavlija in Sonate za violino in klavir št. 3 Milka Lazarja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 19. marca, ob 5.05.

V času epidemije covida 19 je pri Young Caritas nastal projekt Povezani prek telefona, ki povezuje mlade prostovoljce in starejše ljudi v preprostih, toda dragocenih telefonskih pogovorih. Pobuda je prerastla začetni okvir epidemije in danes odpira pomembna vprašanja bližine, poslušanja in medgeneracijske povezanosti. O tem, kako lahko že kratek telefonski pogovor človeku prinese občutek sprejetosti, zaupanja in upanja, bomo govorili z dr. Matejem Šadlom iz Young Caritas, ki projekt vodi in ga razvija naprej.

Glasbena medigra.

Generalizirana anksiozna motnja je najpogostejša anksiozna motnja – zaznamujejo jo stalna zaskrbljenost, napetost in občutek, da skrbi nikoli ne utihnejo. V oddaji Glasovi svetov predstavljamo zgodbo 30-letne pacientke, ki je zaradi hude tesnobe prvič poiskala pomoč v urgentni psihiatrični ambulanti. Njeno pot zdravljenja in okrevanja pojasnjuje psihiatrinja Tina Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. Kako se motnja razvije, kaj je zanjo značilno, kakšna je najučinkovitejša terapija in kako si lahko človek sčasoma ponovno uredi življenje?

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

18. marca 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v 22 letih svojega življenja ustvaril izjemen opus in je eno najpomembnejših imen slovenske literature 20. stoletja. Zavod DELAK, Kosovelov dom Sežana, Moderna galerija Ljubljana in NUK so pesnikov rojstni dan danes počastili z informacijsko akcijo Komaj zaznavno valovanje, ki jo je vodil Dragan Živadinov. V koprski galeriji Meduza se predstavlja slikar Luka Širok. Razstava Nič osebnega združuje dve seriji njegovih slik, ki z ironijo brišejo mejo med empatijo in brezbrižnostjo.

Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.

V središče postavljamo nastop češkega pianista Lukáša Vondráčka, ki je nastopil na šestem koncertu iz cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Sedmega marca so ustanovili Slovensko društvo glasbenih pedagogov, bili smo tudi na uprizoritvi Bergovega Vojčka v Gradcu.

V družbi prijetne glasbe.

Glasbo za violončelo in orkester so skladatelji v preteklih stoletjih pisali bolj ali manj kot vešče dopolnilo svojim ustvarjalnim nagibom. Pisali so jo tudi, kadar je v njihovem krogu bival umetnik, ki mu je ta instrument odpiral nova obzorja. Pa ni šlo samo za spretnostne prvine; pomembnejša se je zdela izraznost, občutljivost nanosov. Ko so umetniki odkrili, da ima violončelo izraz, ki ga ta instrument pokriva od izrazite basovske do bogate tenorske in senzibilne sopranske lege, je skladateljem postal zanimiv tudi violončelo. Zdaj vemo, da se je glasba za violončelo zgodila kot rezultat merjenja moči. Med Haydnom in Tartinijem so velike stilne razlike. Tartini je poklicno razvijal violinsko igro. Še preden je violinsko tehniko utrdil Paganini, je Tartini spoznal, da ima družina godal čarobno moč. Haydn se tehničnim zmogljivostim godal ni pretirano posvečal. Pisal je glasbo, ki so jo godala zmogla izvajati. Šlo mu je za melodično moč. Ta mu je utrjevala izraz in z njim vsebino. Med skladatelji vseh dob so bila izrazu podložna merjenja moči. Po Haydnu je glasba postala umetnost čustev. Romantika je bila blizu. Za petindvajseto oddajo iz cikla »Čarobna družina godal« smo izbrali glasbo Giuseppa Tartinija in Josepha Haydna. Tartinijev Koncert za violončelo in godala v A-duru bodo izvajali Miklós Perényi, Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut. Drugi in tretji stavek Haydnovega Koncerta za violončelo in orkester v D-duru bomo poslušali v izvedbi violončelista Igorja Škerjanca, Orkestra Slovenske filharmonije in dirigenta Marka Letonje. Koncert za violončelo in orkester v C-duru istega skladatelja (Haydna) pa so izvajali: violončelist Milan Hudnik, simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg. Oddajo ‘Čas, prostor in glasba’ je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki je z dogajanjem trdno postavljen v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Zasedba Patetico kljub imenu ne ustvarja patetične atmosfere, pač pa s senzibilnim, nadvse posebnim glasom pevke premišljeno glasbeno tapiserijo in čutno kemijo, ki jo odsevajo glasbeniki. Ustvarja ozračje zdravilne terapije, predvsem za 'zdravljenje' ranjenih src. Blues, džez in swing, zaviti v žlahtna besedila….in že smo pri šansonu (pon.).

Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je lani oktobra nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir. V oddaji Arsov art atelje predstavljamo posnetke s solističnega koncerta na mednarodnem festivala sodobne glasbe Unicum iz oktobra 2025, ki ga je pripravilo Društvo slovenskih skladateljev. Pomembne lastnosti festivala Unicum so programska odprtost in številne nove izvajalske možnosti. Festival Unicum odkriva in predstavlja nove, sveže ideje in skladateljske rešitve in se povezuje z drugimi umetnostmi. 21. oktobra lani je v atriju Mestnega muzeja Ljubljana nastopil uveljavljeni pianist Klemen Golner, ki je leta 1997 diplomiral iz klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Aciju Bertonclju. Po diplomi iz klavirja je opravil leto specializacije na glasbeni akademiji Franza Liszta v Budimpešti pri prof. Balazsu Kecskesu. Od sezone 2012/2013 je redni član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, s katerim je že večkrat nastopil tudi kot solist. Nastopil je na vrsti solističnih recitalov, redno igra v ansamblu za sodobno glasbo Neofonija in drugih komornih zasedbah, posnel je tudi že več glasbenih albumov. Pianist Klemen Golner je na solističnem koncertu izvedel dela štirih sodobnih slovenskih skladateljev: Dvanajst preludijev za klavir Petra Kopača, variacijsko skladbo v štirih stavkih Ivana Florjanca z latinskim naslovom: Philopatridus redivivus – Metamorphoses a quodam Christi exule digeste, Tri monotematske skladbe za klavir Ljuba Rančigaja in Tri dogodke za klavir Bora Turela.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.

Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Izvajalec: Klemen Golner, čelesta.