Kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica se je s 76. Berlinala vrnil z eno izmed štirih nagrad, ki jih uradna žirija podeljuje kratkim filmom v tekmovalnem programu – kandidaturo za nominacijo za evropsko filmsko nagrado. Po enem najbolj politično napetih Berlinalov v zadnjih letih, ki razkriva širšo razdeljenost evropskega političnega in kulturnega prostora glede Izraela in vojne v Gazi, so se v medijih sicer v zadnjih dneh pojavila tudi ugibanja o razrešitvi direktorice festivala Tricie Tuttle. Napovedujemo filmski program festivala Rdeče zore in retrospektivo filmov Wernerja Herzoga, enega najpomembnejših in najbolj samosvojih avtorjev novega nemškega filma v Slovenski kinoteki. Ocenjujemo bolnišnični triler Junakinja, ki spremlja adrenalinski dan mlade medicinske sestre.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V marčevski Jutranji vremenski fronti z vstopom v meteorološko pomlad pozornost preusmerjamo od ledu k vodi ter odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s snegom, ko se začne taliti. Z gostjo, hidrologinjo Florjano Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje, pojasnjujemo, kako talina pronica v tla, napaja podzemne vode in z zamikom vpliva na vodnatost rek, podobno kot pri kraškem zadržku.

V tej igri poštar s pomočjo palčkov, ki vedo, kaj v pismih piše, znova združi nesrečna zaljubljenca. Delo je že kmalu po drugi svetovni vojni izšlo v znameniti zbirki Sinji galeb in je bilo med otroki, pa tudi odraslimi, zelo priljubljeno. Zato so ga že leta 1956 priredili tudi za radio. V igri slišimo nepozabna Dušo Počkaj in Franeta Milčinskega - Ježka in še mnogo drugih izvrstnih slovenskih igralcev, ki jim je radio ohranil glas za vedno. Prevajalec: Jože Zorn Režiserka: Rosanda Sajko Tonski mojster: Tone Kablar Avtor izvirne glasbe: Dane Škerl Pripovedovalka – Duša Počkaj Pismonoša – Frane Milčinski Škratje – Marjan Kralj, Milan Kalan, Franček Drofenik in Branko Starič Višji poštni kontrolor – Slavo Švajger Gospoda – Ludvik Pečar in Janez Albreht France – Mirko Zupančič Marice – Jelka Cvetežar, Mina Jeraj, Marta Pestator Marica – Jana Osojnik, Vera Pantič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1956.

Za tokratno oddajo bi lahko rekli, da je mešanica prleško-prekmurske glasbe. Zakaj? Najprej poslušate nekdanji Pihalni orkester Francija Puharja in skladbe slovenskega skladatelja Emila Glavnika, ki je bil rojen leta 1936 v Ljutomeru v Prlekiji. Predstavljamo pa vam tudi novejše posnetke Prekmurske godbe Bakovci, ki jo vodi umetniški vodja Željko Ritlop, učitelj klarineta na Glasbeni šoli Murska Sobota. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

V tokratni glasbeni uri se bomo vrnili v zlato dobo mogočne orkestralne plesne glasbe. To je bil čas svinga, ki se je razvil v zgodnjih 30. letih 20. stoletja kot plesna oblika džeza. Med najbolj znane pionirje, ki so orali ledino tej glasbeni zvrsti in jo uspešno popularizirali, spada legendarni Glenn Miller, ki mu namenjamo glavno vlogo v Nedeljskem dopoldnevu. Ameriški pozavnist, aranžer in dirigent v vaši družbi ne bo po naključju, saj se je rodil natanko na današnji dan pred 122 leti. Millerjev zvok orkestra je unikaten in prepoznaven, njegova glasba pa po vseh teh letih kljub številnim spremembam, ki so se zgodile na svetovnem glasbenem trgu, ostaja brezčasna in še danes polni dvorane po vsem svetu.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Kmetovalec – list kmetijske družbe, »Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih«, ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Tema oddaje je regenerativno kmetijstvo, ki v tleh ohranja hranila, zadržuje vodo in na tla gleda kot na živ ekosistem. Zaradi vedno večje izčrpanosti tal, ki je posledica kemizacije kmetijstva, se znanost v zadnjem obdobju ukvarja z iskanjem modelov kmetovanja v smeri trajnosti. Eden takih je regenerativno kmetijstvo. V oddaji slišimo, kako je Slovenija prek Biotehniške fakultete del velike mednarodne raziskave o pospeševanju regenerativnega in ohranitvenega kmetijstva v Evropi - TRAILS4SOIL. Podjetje Žipo iz Lenarta in ekološka kmetija Vegerila z Gorenjske pa nam razkrijeta izkušnje s prehodom na regenerativno kmetijsko prakso. Izvemo, ali je tak model ekonomsko vzdržen in kakšne koristi bi od regenerativnega kmetijstva imele lokalne skupnosti.