Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu skladba za violino in klavir z naslovom Ogledalo v ogledalu Arva Pärta, Trio sonata v d-molu, op. 1, št. 12, 'La Folia', Antonia Vivaldija, Preludij za klavir št. 15 v Des-duru, op. 28, 'Dežna kaplja', Frédérica Chopina, Baleti v D-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra in Simfonija št. 85 v B-duru, z vzdevkom 'Kraljica', Josepha Haydna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo Klavirski trio v B-duru, WoO 39 Ludwiga van Beethovna, koncertno uverturo Lepa Meluzina Felixa Mendelssohna in Pet skladb za pihalni trio Jacquesa Iberta.

Pesnica, dramatičarka in scenaristka Ljuba Jakimčuk spada med največkrat nagrajene in najpomembnejše sodobne ukrajinske umetnike in intelektualce. Je predstavnica ukrajinske vojne poezije, pesniškega žanra, ki je prišel v ospredje po ruski aneksiji Krima in izbruhu spopadov v Donbasu leta 2014, torej prav v regiji, iz katere je pesnica doma. Poslušali bomo pesem Razpadanje v prevodu Petra Semoliča kot krik proti vojnam vsepovsod po svetu. Igralka Sabina Kogovšek, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Na sporedu simfonična pesnitev Vltava Bedřicha Smetane, instrumentalna skladba neznanega srednjeveškega avtorja, Balada za flavto in orkester, op. 288 Carla Reineckeja, Sekstet za klavir in godala v G-duru, op. 58 Friedricha Kalkbrennerja, Savelieder za klavir Miroslava Vilharja, simfonična pesnitev Pesem planin, op. 20 Blaža Arniča, Venec treh dolin za klarinet in klavir Katarine Pustinek Rakar, Arabeska za simfonični orkester Pavla Mihelčiča in Balada za flavto, rog in klavir Erica Ewazena.

Erich Wolfgang Korngold je bil skladatelju klasične in filmske glasbe, ki je mladost preživel na Dunaju ter s svojo glasbeno nadarjenostjo osupnil vso Evropo, pri sedemintridesetih pa je odpotoval v Hollywood in postal eden najpomembnejših skladateljev v zgodovini filmske glasbe.

V oddaji Samo muzika bomo opozorili na dva pomembna nastopa slovenskih jazzovskih glasbenikov. V petek, 20. marca bo v Siti teatru Ljubljana avtorski večer glasbe Aleša Rendle za Big Band RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Tadeja Tomšiča. Gost večera, naslovljenega Nove zgodbe, stari obrazi, bo Milko Lazar, ki bo igral klavir. Duetni nastop pianista Petra Miheliča in saksofonista Lenarta Krečiča pa bo v nedeljo, 22. marca v ljubljanskem klubu Kazina v sklopu cikla Jazz Ars All Stars.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin, dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš.

V izvedbi sopranistke Vilme Bukovec poslušajte arije iz oper Charlesa Gounoda, Giacoma Puccinija in Dmitrija Šostakoviča. V drugi oddaji Ženske v svetu glasbe, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, se bomo posvetili poslušanju izbranih arij iz bogate operne poustvarjalnosti slovenske sopranistke Vilme Bukovec. Poslušajte izbor njenih najbolj izstopajočih posnetkov opernih arij iz francoske, italijanske in ruske operne zakladnice. Vilma Bukovec je bila ena najprodornejših slovenskih opernih solistk sredine in druge polovice 20. stoletja in dolgoletna prvakinja ljubljanske operne hiše. Predstavili bomo prizor v cerkvi iz opere Faust Charlesa Gounoda, ki ga na posnetku izvajata sopranistka Vilma Bukovec kot Margareta in basbaritonist Danilo Merlak v vlogi Mefista, ter njene izvedbe arij Tosce iz istoimenske opere Giacoma Puccinija in Čo-čo-san iz Puccinijeve opere Madame Butterfly ter arijo Katarine iz opere Katarina Izmajlova Dmitrija Šostakoviča.

Oddaja bo posvečena 98. podelitvi oskarjev – nagrad ameriške Akademije umetnosti in znanosti gibljivih slik. Tesa Drev bo o dogodku, ki se bo zgodil v noči z nedelje na ponedeljek, o nagrajenih, tudi o prezrtih filmih, vodila pogovor s filmskimi kritiki Ano Jurc, Igorjem Harbom in Tino Poglajen.

Še ostajamo na severnem robu Galije – v sodobni Belgiji, ki je brez dvoma eno najpomembnejših območij svetovnega godbenega gibanja. Kar v treh oddajah se bomo potopili v svet flamskega skladatelja zdaj srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. V tokratni prvi oddaji bomo predvajali štiristavčno skladbo Čudesa narave s stavki Rojstvo, Boj, Tišina in Voda, zatem pa še Variacije na Jutranjico po koralni podlagi. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Z začetkom marca se je v Cankarjevem domu sklenilo drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana 2026. Začelo se je 20. februarja, ko je žrebu vrstnega reda nastopov sledila prva etapa tekmovanja, v kateri je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. V drugi etapi se je za možnost nastopa v finalu potegovalo 12 pianistov, 6 pa jih je 28. februarja in 1. marca nastopilo v finalu, ki je potekal v obliki dveh koncertov. Finalisti so zaigrali s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Ricardom Castrom ter izvedli vsak eno večje koncertno delo, po drugem koncertu pa je žirija razglasila zmagovalce. Zmagovalec tekmovanja je bil italijanski pianist Alberto Ferro, za njim pa so se zvrstili Yul Sun, Džičuan Wang, Jonathan Mak, Elia Cecino in Heeseong Noh. Po vrstnem redu bodo zaigrali v današnji in naslednjih oddajah. Prvi torej Heeseong Noh, ki je poleg nagrade za šesto mesto (3.000 evrov) prejel še posebno nagrado za najboljšo izvedbo klasične sonate, in sicer je izvedel Sonato št. 32 v c-molu, op. 111 Ludwiga van Beethovna. Za nastop s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Ricardom Castrom v finalu Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026 je izbral Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Frederica Chopina.

Ariela Herček: Krhki jezik, Alojz Ihan: Tihotapec, Gabriela Babnik Ouattara: Nostalgija po prihodnosti. Recenzije so napisali Andraž Stevanovski, Muanis Sinanović in Miša Gams.

Predvajamo glasbo Ambroža Čopija. Predlani je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokroženi vokalni opus. Ambrož Čopi se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani vpisal na študij kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral iz kompozicije v razredu Daneta Škerla, podiplomski študij pa je končal v razredu Uroša Rojka. Prva znanja iz vokalne glasbe je kot asistent dirigenta Stojana Kureta pridobival pri APZ Tone Tomšič v Ljubljani in kot pevec Komornega zbora Ave, svoje petje pa je izpopolnjeval pri Marjanu Trčku na Glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani.

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Poslušamo zvočne zapise koroškega ljudskega petja z Obirskega, ki jih je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 1980 predstavil Marko Terseglav. Primeri značilnega koroškega večglasja, pa tudi primeri ohranjenih pripovednih pesmi v izvedbah posameznikov ali manjših zasedb. Večinoma gre za starejše zvočne zapise iz šestdesetih in sedemdesetih let.

Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla in italijanska pianistka Beatrice Rana sta se 24. oktobra lani v Stockholmu srečali s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia v džezovskem in zabavnem Klavirskem koncertu v G-duru Mauricea Ravela. Poleg tega se je orkestru na odru pridružila sopranistka Karolina Bengtsson v Simfoniji št. 21, »Kadiš«, Mieczysława Weinberga, posvečeni žrtvam varšavskega geta med holokavstom. Koncert se je začel s Šostakovičevo satirično kantato Protiformalistični rajok.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Po osmih oddajah, povzetih po Homerjevi Iliadi, deseta epizoda prinaša že drugi del iz Odiseje, in to z odlomki iz 2., 3. in 4. speva v prevodu Antona Sovreta pod naslovom Odisejev sin Telemah se odpravi poizvedovat po očetu. Jože Rode je izbral za naslov verz iz Odiseje Vendar ti svetujem nujno, da pojdi še prej k Menelaju. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Aliterses – Marko Simčič Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Atena – Jožica Avbelj Peisistratos – Niko Goršič Nestor – Saša Miklavc Menelaj – Tone Gogala Eidotea – Vesna Jevnikar Proteus – Janez Albreht Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995

Glasbena medigra.

Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

Oddajo smo namenili bobnarju Alu Fosterju, ki je umrl 28. maja lani, star 82 let. Foster je brez težav prehajal med bopom, postbopom in zgodnjim fusionom.

Izvajalca: Simona Perme, ustna harmonika, in Vladimir Hrovat, ustna harmonika.