Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Busonijeva klavirska transkripcija koralnega preludija Zbudite se, kliče nas glas, BWV 645 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert v E-duru za violino, oboo d'amore, flavto, godala in continuo Georga Philippa Telemanna, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tylmanna Susata v priredbi za trobilni ansambel Johna Ivesona, Suita svetega Pavla za godala Gustava Holsta, Nokturno za rog in klavir v Des-duru, op. 7 Franza Straussa in 'Tempo di minuetto', 3. stavek Sinfonie a quattro v F-duru Johanna Stamitza.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Fantazija za flavto in klavir na temo arije Lascia ch'io pianga iz Händlove opere Rinaldo Wilhelma Poppa, uvertura k operi Semirámida Gioacchina Rossinija in Slavček – arabeska za klavir po melodiji Aleksandra Aljabjeva, S. 250/1 Franza Liszta.

Konec januarja je umrla francosko-libanonska pesnica Vénus Khoury-Ghata. Izhaja iz maronitske družine. V Francijo je emigrirala zato, da bi ubežala vojni v Libanonu. Bila je poročena s francosko-turškim zdravnikom Jeanom Ghatom in je od leta 1972 živela v Parizu. Je tudi mama priznane avtorice Yasmine Ghata in sestra pisateljice May Menassa. Objavila je več romanov in pesniških zbirk. V duhu ponedeljkovih Liričnih utrinkov, s katerimi pozivamo k miru v svetu, smo izbrali eno njenih protivojno obarvanih pesmi. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

Slogovno raznovrsten spored sklepnega dela Glasbene jutranjice tokrat prinaša uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke, 'Molitev' iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha, suito iz baleta Labodje jezero, op. 20a Petra Iljiča Čajkovskega, Divertimento za rog in klavir Jeana Françaixa, Plesno rapsodijo št. 2 Fredericka Deliusa, Trio za klarinet, violončelo in klavir v Es-duru, op. 44 Louise Farrenc, simfonično pesnitev Ples čarovnic Blaža Arniča in Špansko ljudsko suito za violino in klavir, ki sta jo s skupnimi močmi ustvarila Manuel de Falla in Paul Kochanski.

Marc-Antoine Charpentier se je rodil leta 1643 v Parizu. Bil je sposoben, zanesljiv in plodovit glasbenik. To mu je pomagalo k precejšnji slavi in mu zagotovilo razne pomembne položaje v Parizu, nikoli pa ni dobil službe na dvoru sončnega kralja Ludvika Štirinajstega. Tam ga je prehitel enajst let starejši in nadvse ambiciozni Jean-Baptiste Lully. Zaradi Lullyjeve slave je Charpentier po smrti padel v pozabo in šele med oživljanjem baročne glasbe v dvajsetem stoletju se je izkazal za enega najbolj nadarjenih in najbolj vsestranskih francoskih skladateljev. Odtlej je prekosil Lullyja in postal največ izvajan francoski skladatelj sedemnajstega stoletja.

V ponovitvi sedme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se bomo posvetili glasbi skladatelja, pianista, aranžerja, dirigenta in pedagoga Janeza Gregorca, ki jo je namenil Big Bandu RTV Slovenija.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri–† 27. april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad graditvijo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim delal kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l. 1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa je bil v dachauskih procesih štiri leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijev v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l. 1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač

Poslušajte skladbe Clauda Debussyja in Jacquesa Iberta, ki jih izvaja saksofonistka Betka Bizjak Kotnik. Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat posvečamo eni najopaznejših slovenskih glasbenic, saksofonistki Betki Bizjak Kotnik v izvajanju francoske glasbe. Umetnica je prejela vrsto prvih nagrad na državnih tekmovanjih in nastopila v finalu več mednarodnih glasbenih tekmovanj. Od leta 2000 poučuje saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, od takrat igra v duu s pianistko Milanko Črešnik, s katero je izvedla vrsto recitalov v abonmajskih ciklih v Sloveniji in tujini, za arhiv Radia Slovenija pa je posnela vrsto skladb slovenskih in tujih skladateljev, ki so leta 2008 izšle na njuni zgoščenki Replike. Iz zbirke skladb za saksofon s klavirjem in z orkestrom bomo poslušali deli francoskih skladateljev: Rapsodijo za saksofon in orkester v različici s klavirjem Clauda Debussyja in Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki jo bo saksofonistka izvedla s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Ronalda Zollmanna. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc bomo slišali tudi del pogovora s saksofonistko Betko Bizjak Kotnik.

Martin Heidegger (1889–1976) še vedno velja za enega največjih filozofov 20. stoletja, njegovo delo Bit in čas (1927), ki ga avtor nikoli ni dokončal, pa za najpomembnejše filozofsko delo preteklega stoletja. Heideggerjev vpliv je bil izjemen, tudi zato ker bil profesor, še bolj pa se je uveljavil s svojimi številnimi deli. Mnoga od njih so prevedena v slovenščino, kot na primer Na poti do govorice, Uvod v metafiziko, Evropski nihilizem idr. Z nekaterimi od njih je postavil temelje za fenomenologijo, pa tudi za druge filozofske smeri, kot so eksistencializem, hermenevtika idr. Ob 50. obletnici njegove smrti v pogovoru s prof. dr. Deanom Komelom, enim najboljših poznavalcev njegove misli pri nas, med drugim razmišljamo, kako je Heidegger s tem, ko je zastavil vprašanja biti, postavil pod vprašaj celotno filozofsko tradicijo, kot se je oblikovala od starogrških filozofov dalje. Pogovor je nastal leta 2011.

Predstavljamo dve tehtni skladbi, nastali za slovito Nacionalno britansko tekmovanje brass bandov v Londonu: leta 1957 nastale Variacije za brass band Ralpha Vaughana Williamsa in delo z naslovom The Bardfield Ayre, ki ga je zložil Williamsov nekaj generacij mlajši rojak Bramwell Tovey. Izvajalec obeh skladb je zasedba The Hannaford Street Silver Band.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Violončelistka Nuša Planinc je ena izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo in ob tem uspehu smo jo 26. februarja 2026 gostili v oddaji Mladi virtuozi, tokrat pa poslušamo skladbo za izvedbo katere je prejela nagrado. To je Koncert za violončelo in orkester v h-molu Antonina Dvořáka, ki ga je izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem 28. maja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji kot del cikla Tutti Akademije za glasbo.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.

Predvajamo koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki je 16. januarja nastopil v Filharmoniji na Isarju v Münchnu pod taktirko Paava Järvija. Na sporedu sta bili dve simfoniji: Simfonija št. 38, »Praška« Wolfganga Adameusa Mozarta in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Romantična« Antona Brucknerja

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo ..., govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Hektor – Milan Štefe Ahil – Borut Veselko Apolon – Boris Kerč Hera – Štefka Drolc Irida – Maja Končar Hermes – Dario Varga Priam – Tone Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

Glasbena medigra.

Švicarsko-nemški pisatelj in esejist Jonas Lüscher (1976) je eden od gostov letošnjega Festivala Literature sveta – Fabula 2026 (odprtje - 4. marec). Med temami, o katerih razmišlja v romanu Uročena usojenost, so vprašanje svobodne volje, tehnološki determinizem in kriza človeške avtonomije. Roman izide v sklopu festivala pri založbi Beletrina. Prevajalec Aleš Učakar, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

Pianist Sullivan Fortner bo v družbi kontrabasista Tyrona Allena in bobnarja Kayvona Gordona v torek, 3. marca nastopil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. »Sullivan Fortner je eden najboljših pianistov na svetu danes in ima vse glasbene lastnosti, ki jih obožujem: ustvarjalnost, tehniko, ki je vedno v službi izražanja, veselje in humor, neustrašnost in pianistično mojstrstvo,« je o njem zapisal njegov mentor in producent pianist Fred Hersch.

Izvajalec: Boris Šinigoj ml., arabska lutnja