Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

PRIMOŽ RAMOVŠ: PIHALNI TRIO LJUBLJANSKI PIHALNI TRIO: Flavta – FEDJA RUPEL, klarinet – IGOR KARLIN, fagot – VLADIMIR ČERNE BLAŽ ARNIČ: GOZDOVI POJEJO, SIMFONIČNA PESNITEV, OP. 27 SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, rog: JOŽE FALOUT, violina: BOŽO MIHELČIČ, dirigent: LOVRENC ARNIČ LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: UTRINEK, PASTORALE, PESEM Klavir: LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC

Gaetano Longo je pesnik, rojen leta 1964 v Trstu. Je tudi pisatelj, prevajalec in novinar. Bil je vojni reporter v Jugoslaviji in Južni ter Srednji Ameriki. Objavil je več pesniških zbirk, prevedenih v tuje jezike. Pesem Teorija in prihod pomladi je prevedla Jolka Milič, interpretira jo Branko Jordan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2005.

VINCENT D'INDY: LIED (PESEM), ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 19 Klavir: LEON ENGELMAN, viola: FRANC AVSENEK FRANCIS POULENC: ZAROKA ZA SMEH, FP 101 Sopran: THERESA PLUT, klavir: TADEJ HORVAT FRANÇOIS DEVIENNE: KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER ŠT. 2 V D-DURU Flavta: IRENA GRAFENAUER, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: VANČO ČAVDARSKI HENRI DUPARC: EKSTAZA, FIDELIJA, VZDIHLJAJ Bariton: GÉRARD SOUZAY, klavir: DALTON BALDWIN JEAN BAPTISTE BREVAL: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V C-DURU, OP. 40, ŠT. 1 Violončelo: ZDENKO PRUŠA, klavir: MARIJAN LIPOVŠEK AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: PESNITEV LJUBEZNI IN MORJA, OP. 19 Kontraalt: MARIE NICOLE LEMIEUX, NACIONALNI ORKESTER BORDEAUX AQUITAINE, dirigent: PAUL DANIEL FRANCOIS HENRI JOSEPH CASTIL BLAZE: SEXTET V ES-DURU, ŠT.1 Ansambel MOZZAFIATO

Čeprav je Korngold ohranjal svoje delo v Evropi in se redno vračal domov na Dunaj, je Amerika leta 1938 postala zanj in za njegovo družino edina izbira. Zaradi naraščajočega nacizma so bili prisiljeni emigrirati v Združene države. Tam si je ustvaril uspešno kariero skladatelja filmske glasbe, s svojimi prihodki je podpiral številne prijatelje in begunce, ki so zbežali pred tiranijo v Evropi, za svoje delo je prejel tudi dva oskarja. V tem obdobju je Korngold skladal zelo malo koncertne glasbe, njegova poznejša klasična dela so tako nastala šele po letu 1946, ko se je skladatelj odločil vrniti se v Evropo.

Konec leta je na Češkem prisegla nova vlada, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Imajo zelo šibko večino, vendar napovedujejo korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom in se v Pragi napovedujejo množični protesti. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Prago in se pogovarjali o politični in gospodarski prihodnosti Češke.

Pevske minute namenjamo izboru skladb na temo pomladi in prebujajoče se narave. Predstavlja jih Otroški pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom različnih dirigentov.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Spoznavali bomo glasbo Žige Staniča, ki bo na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih predstavil svoj novi Drugi klavirski koncert. Ob posnetku te skladbe bomo slišali še njegovi deli Bis za klarinet, pozavno in violončelo ter Pesem brez besed za violončelo in klavir.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Že tradicionalni, 18. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri bo letos potekal med 21. marcem in 4. aprilom, ko se bodo v več mestih po Sloveniji zvrstile različne predstave, delavnice in drugi dogodki za otroke, mlade in družine. V znameniti Sikstinski kapeli v Vatikanu, v kateri kardinali volijo novega papeža, znova stojijo gradbeni odri. Tri desetletja po zadnji obnovi bodo namreč očistili svetovno znano Michelangelovo fresko Poslednja sodba. Letos obeležujemo 100. obletnico Kosovelove smrti, zato je Vlada Republike Slovenije leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Kulturno društvo Peter Martinc v Kopru v sodelovanju s Kulturnim klubom Koper in Fakulteto za humanistične vede pripravlja pester literarni program, ki ga bo zaznamoval nov francoski prevod Integralov Srečka Kosovela. 21. marca praznujemo Svetovni dan poezije in Svetovni dan lutk. Oddajo nadaljujemo z Glazerjevo nagrado, za življenjsko delo jo je letos prejela etnologinja Maja Godina Golija. V duhu prihajajočih velikonočnih praznikov pa se bo jutri mogoče udeležiti Škofjeloškega pasijona, ki bo obarval ulice Škofje Loke. Vabljeni k poslušanju!

Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, imajo namreč svoj dolg. Na teh območjih so se v tla naložile škodljive težke kovine, kot so svinec, kadmij in cink, ki se v okolju ne razgradijo in so, če jih zaužijemo, nevarna našemu zdravju. Takšna zemlja ni primerna za vrtnarjenje, ne za kmetovanje, ne za igro v peskovnikih. Kako se težkih kovin znebimo? Eden izmed načinov je, da zemljo kar operemo. Seveda pa to ni tako preprosto, kot se sliši. Gre namreč za skrbno načrtovan kemijski postopek čiščenja tal. Tokratni gost Podob znanja je prof. dr. Domen Leštan z Biotehniške fakultete, ki je v več slovenskih in tujih mestih s tehniko pranja tal le-ta očistil težkih kovin.

Tokrat bomo predstavili tri godalne kvartete: HANA, Magenta in Viatores. Na koncertu, ki je potekal 27. avgusta lani v Gledališču Jenny Belzberg v Centru za umetnost in ustvarjalnost Banff – majhnem mestu v kanadski provinci Alberta –, so zazvenela dela Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Roberta Schumanna in Clauda Debussyja.

Tandem Small but dangers, ki ga sestavljata Simon Hudolin in Mateja Rojc, že od prvih razstav predstavlja različne "vizualne bodice, s katerimi preizkuša debelost naše kože, ukrivljenost naših sivih celic in predvsem smisel za opazovanje, branje in iskanje neznanega v znanih stvareh", je zapisal Božidar Zrinski, kustos njune razstave Natura Morta v mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Gre za njuno največjo samostojno predstavitev doslej, umetnika pa sta med znana po kroglici govna hrošča govnača z naslovom Frnikula, za katero je dvojec prejel nagrado skupine OHO.

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno postavlja v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Krščanska tradicija doživljanja Kristusovega trpljenja in vstajenja se vedno znova dotika aktualnih dogajanj, ki vplivajo na medčloveške odnose tako na osebni kakor tudi na kolektivni ravni. Moralesova renesančna polifonija uvaja v Pesem za Athene in Mali rekviem Johna Tavenerja, enega najprepoznavnejših angleških skladateljev sakralne glasbe, v Ešenvaldsovi kompoziciji Pasijon in vstajenje pa nas v interpretaciji sopranistke Mojce Bitenc Križaj s tihim sijajem nagovarja glas Marije Magdalene, ki vodi do vstajenja in novega začetka. Program: Christóbal de Morales, John Tavener, Ēriks Ešenvalds Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent Mojca Bitenc Križaj sopran https://filharmonija.si/koncert/vip-4-iz-zalosti-v-zmagoslavje/

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vabimo vas k spremljanju koncerta Bogovi, duhovi in šamani Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre. Posnetek je nastal lani maja v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujele tudi Zborovske himne iz Rigvede za ženski zbor in harfo, opus 26 Gustava Holsta, kompozicija Dež in veter in rožni grm Boja Holtna ter Arielove pesmi Franka Martina.

Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. Osrednja junakinja romana Marguerite Duras je Lol V. Stein, ki po koncu odnosa z zaročencem Michaelom doživi pretres. Ta zaznamuje vse njeno nadaljnje življenje. Pozneje se Lol poroči z glasbenikom in ima tri otroke, po vrnitvi v rojstno mesto se potem spusti v kompleksen ljubezenski trikotnik. Pisateljica pa v romanu ponudi tudi luciden uvid v voajerizem. Za pisavo Marguerite Duras je značilen pretanjen občutek za odnose med moškimi in ženskami, če omenimo le z Goncourtom nagrajeni roman Ljubimec ali Moderato cantabile, briljanten vpogled v človeško psihologijo pa ponuja tudi z romanom Zamaknjenost Lol V. Stein. V izbranem odlomku, usodnem za Lol, poslušamo, kako se njen tedanji zaročenec Michael na plesu zagledal v starejšo žensko Anne-Marie Stretter. Prevajalka Barbara Pogačnik, igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.

Oddajo bomo namenili glasbi trobentača in skladatelja Chucka Mangioneja, za vedno se je poslovil 22. julija lani, star 84 let. Mangioneja danes štejemo za enega pionirjev t. i. smooth jazza - bolj lahkotnega in ušesom všečnega jazza, ki se je pojavil kot nasprotovanje free jazzu in je jazz skušal pripeljati k ljubiteljem sredinske pop in rock glasbe.