UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Nova besedna tekma – štirje pari, veliko besed in ena priložnost za zmago. Črke bodo letele hitro, odgovori pa bodo še hitrejši. Besedolov vodi Sandi Morel.

Schleswig-Holstein je kopno med Severnim in Baltskim morjem visoko na severu Nemčije. Vzdolž ozkega zaliva Schlei leži zgodovinska regija Angeln. Andrea Prahl se ukvarja z rejo prašičev. Njena tašča Ingrid Ehlers pripravlja tradicionalne jedi, sladko-kislo juho, mesne kroglice in rabarbarino torto, Andrea pa ima rajši lažjo hrano, zlasti morske postrvi, ki jih v plitvinah zaliva Schlei lovi njen mož Oliver.

Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

V oddaji Politično o začetku volilne kampanje, razmerjih na levem in desnem polu ter o programskih izhodiščih strank. Gosta analitika Gorazd Kovačič in Uroš Esih.

Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško

Tokratno oddajo namenjamo slovenskemu šolstvu na Primorskem, ki beleži več kot 80 let prehojene poti po ponovni oživitvi po koncu fašizma.Ob tej pomembni obletnici je izšlo tudi obsežno zgodovinsko delo pri založbi Bogataj iz Idrije Primorska šola na prepihu. Voditeljica oddaje Elena Husu je k pogovoru povabila prof. Marijo Kacin, avtorico knjige in prof. Tomaža Simčiča, nekdanjega ravnatelja in nato vodjo urada za slovenske šole. Bodite z nami jutri ob 18.00 na našem programu.

Kaj potrebujejo koroški Slovenci? Na poti skozi vse dvojezične občine južne Koroške smo se tokrat o tem pozanimali v spodnji Ziljski dolini. Pred nedavnim je skupina kurentov v okviru šolskega projekta obiskala otroke ljudske šole v južnoštajerskem kraju Wagna. V Selah in Šmihelu mlade z gledališko šolo pripravljajo na odrske deske. Sad profesionalnega dela sta skupina Kreativci s predstavo Čarovnice in skupina gledališke šole iz Sel s predstavo Pravljice po naše. Smučarski skakalec Daniel Tschofenig iz Športnega društva Zahomc je na svojih prvih olimpijskih igrah ostal brez medalje. Ob robu iger pa so se v Slovenski hiši v Cortini srečali predstavniki gospodarstva in športa, tudi zamejskega. http://slovenci.orf.at

Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.

Reka, ki jo domačini imenujejo tudi Karlonga ali Korna lunga, je hudourniški vodotok. Dolga je 11 kilometrov in teče znotraj meja mestne občine Koper. Izvira v dolini pod Sv. Antonom in se danes izliva v koprski zaliv (včasih pa se je izlivala v Škocjanski zatok). Del njene struge je umetno reguliran zaradi protipoplavne zaščite. V tej slikoviti vodni krajini Badaševice se prepletajo zgodbe vinski trt, tradicionalnih obmorskih vasi ter urbanega središča, vpetega v slovensko okno v svet – luko Koper. Ob starem toku Badaševice je izredno pomemben biotsko raznovrsten park Škocjanski zatok, ki dokazuje da se sonaravni razvoj in sodobni urbani razvoj lahko lepo prepletata. Skrb za dobro ekološko stanje voda, tako rečnega kot morskega sveta, je pomembno vodilo za prihodnost ter opomin za ljudi, ki živijo in delajo v tej občutljivi vodni krajini. A izziv za prihodnje generacije ostaja, kako naj bodoči urbani razvoj upošteva sonaravnega ter varuje biotsko raznovrstnost na kopnem in v morju.

Rok prizna Maji, da je on glavni krivec za Izabelino sramoto, zato gre družina Križaj k Voukovim, da se ji opraviči. Nič hudega sluteči Voukovi jih pričakajo v slavnostnem vzdušju, a kmalu po pričetku pogovora doživijo hladen tuš.

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Babice in vnuki, to je prav poseben svet. Morda zato, ker imajo babice čas, da jim pripovedujejo zgodbe in pojejo pesmi iz svoje mladosti, predajajo znanje o naravi, tu pa tam kakšen nasvet in mnogokrat tudi recept. Kot to lepo pokažejo babice iz Društva podeželskih žena v Dolenjskih Toplicah svojim vnukinjam. So pa tudi babice, ki se ukvarjajo z veliko aktivnostmi in je zato čas, ki ga posvetijo vnukom, še toliko bolj dragocen za vse. Taka babica in vnukinja sta gostji v današnji oddaji. To sta Tonka Zadnikar, svetovna popotnica, športnica, ljubiteljica planin in narave in njena vnukinja, vrhunska smučarka Meta Hrovat. Za njuno navezanost čas nikoli ni bil ovira. Kaj vse je vnukinji Meti predala babica Tonka in kako sta pletli svojo vez, boste izvedeli v zanimivem pogovoru z voditeljico Heleno Pirc.

V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 4. del: Bologna Raper Big Zuu znane osebnosti popelje na kulinarična popotovanja po evropskih mestih, kjer jim s pomočjo dvanajstih jedi razkrije značaj, kulturo in okuse kraja. Tokrat z dobrim prijateljem in Marvelovim zvezdnikom Willom Poulterjem obišče prestolnico italijanske kulinarike Bologno. Skupaj okušata lokalne specialitete, kot so certosino, tradicionalni božični kolač, sladoled z balzamičnim kisom in seveda legendarni ragu. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Pravica do izbire: ekipa Tednika je bila na Poljskem in na Hrvaškem. Na Poljskem je zaradi restriktivne zakonodaje umetna prekinitev nosečnosti težko dostopna, celo v primeru incesta ali posilstva. Na Hrvaškem zaradi ugovora vesti zdravnikov le redke bolnišnice opravljajo umetne prekinitve nosečnosti. Zakaj Slovenija nima niti ene same postelje v negovalni ustanovi za hudo bolne, ki imajo traheostomo in dihalno kanilo? Srečko Trujanović se ne more vrniti v dom starejših, kjer je bival več kot 10 let, in že več kot leto dni ostaja v bolnišnici. Sebastijan Pejovnik, ki je med delom v tujini doživel srčni infarkt, pa je ujet v tujini. Zakaj je 20 tisoč otrok v Sloveniji brez pediatra? Celo starši novorojenčkov ne vedo, kdo bo opravil nujne sistematske preglede? Nedostopnost pediatrov lahko predstavlja kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva, opozarja zagovornik načela enakosti.

Lačni Franz je v zlati dobi slovenskega alpskega smučanja pel: »Nič nas ni strah, če so smučarji z nami«. Toda alpsko smučanje nam je padlo iz rok – smučarji niso več z nami. O tem, ali nas mora biti strah, s predsednikom Smučarske zveze Slovenije Luko Štajnerjem. Na vprašanji, zakaj se vojne ne končajo in ali se Zahod upravičeno boji tretje svetovne vojne, pa odgovarjata ugledna novinarja Tone Hočevar, nekdanji dopisnik iz Latinske Amerike, in Matej Šurc, nekdanji dopisnik iz ZDA.

Predstavili bomo dogajanje na 76. filmskem festivalu Berlinale, ki se je začel s polemiko glede izražanja političnih stališč filmskih ustvarjalcev. Za zlatega in srebrne medvede se letos poteguje 22 filmov. Preverili bomo, kdo so nagrajenci in ali so favoriti tokrat upravičili svoj sloves. Obiskali smo MENT, festival glasbenih odkritij, ki tako s koncerti kot s konferenco omogoča predstavitev obetavnih, pa tudi že uveljavljenih glasbenih izvajalcev. Pogovarjali smo se z nekaterimi govorkami in govorci na konferenčnem delu. Glasbeni profesionalci nam bodo med drugim pojasnili, kako izbrati mlade talente, kako delujejo največji glasbeni festivali ter kako povezati svet z glasbo in umetnostjo. Ogledali smo si razstavo Čivki iz preteklosti v Cankarjevem domu, ki celovito predstavi slovensko arheologijo skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Kakšno vlogo je imela glasba pri naših prednikih, kateri arheološki predmeti so simbolni in kaj pomenijo ter kaj so sporočali najzgodnejši zapisi? Pogovarjali pa smo se tudi z Alenom Ožboltom, urednikom monografije introspektiva V.S.S.D. +/- Alen Ožbolt. Na 668 straneh je zajet opus umetniškega dvojca Veš, slikar, svoj dolg in tudi opus samostojnega umetniškega delovanja Alena Ožbolta. Gre za kolektivno delo, ki v času hitre in digitalne potrošnje ponuja izkušnjo počasnega, poglobljenega gledanja in branja.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Skladatelj in pianist Frédéric Chopin (tudi: Fryderyk Franciszek Szopen, Frédéric François Chopin) se je rodil 1. 3. 1810 v bližini Varšave. Njegova mladost, ki jo je preživljal s tremi sestrami, je bila srečna. Poljsko je zapustil star dvajset let, leto pozneje je prišel v Pariz, kjer je doživel uspeh in bil glavna tema pogovorov ter zvezda dekadentnih pariških noči. Bil je samouk, njegov obsežen opus vključuje mazurke, nokturne, preludije, valčke, balade, sonate. Leta 1836 je spoznal francosko pisateljico George Sand in približno deset let sta imela strastno razmerje. Chopin je bil vse življenje krhek in slaboten, bolehal je za tuberkulozo, ki je dodobra zaznamovala njegovo življenje. Umrl je 17. 10. 1849. Pokopan je v Parizu, na sestrino željo pa so njegovo srce shranili v Varšavi. CHOPIN, CHOPIN! / 2025 / Poljska, Francija Scenarij: Bartosz Janiszewski Režija: Michał Kwieciński V glavnih vlogah: Eryk Kulm, Lambert Wilson, Victor Meutelet, Josephine de la Baume, Theo Grundmann Brechet, Przemyslaw Kowalski, Karolina Gruszka, Kamil Szeptycki

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.