Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Ernest Chausson: Kvartet v c-molu, op. 35, izvajalec Godalni kvartet Tartini.

Pesem Zimsko jutro je napisala slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Ade Škerl. Rodila se je leta 1924 in je še pred zbirko Pesmi štirih znova uvedla v slovensko poezijo intimizem. Naslovi njenih pesniških zbirk so Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992). Pred sedmimi leti so zbrane pesmi izšle v zbirki Kondor Mladinske knjige. Igralka Saša Mihelčič, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.

Na sporedu dela Césarja Antonoviča Cuija, Milija Aleksijeviča Balakirjeva in Sergeja Sergejeviča Prokofjeva.

Vljudno vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili bobnarja Kristijana Krajnčana. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu "Med se iskri v temi" in še o marsičem se bo z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. V sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu! Ne zamudite!

Palestrina je prvo glasbeno izobrazbo dobil v baziliki Marije Snežne v Rimu. V mladosti je bil nekaj let organist katedrale v bližnjem mestu Palestrini, po sedmih letih pa se je vrnil v Rim in postal učitelj v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo brez običajnega preizkusa, in to čeprav Palestrina ni znal peti, poleg tega pa je bil poročen. To je motilo enega izmed papeževih naslednikov in Palestrina si je moral poiskati zaposlitev v drugih rimskih cerkvah.

Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.

Kratka glasbena medigra.

Oboista Boža Rogeljo boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte oboista Boža Rogeljo kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Božo Rogelja je bil član Orkestra Radia Ljubljana od sezone 1969/70 in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do sezone 1996/97. Uveljavil se je kot interpret novih del slovenskih skladateljev, za svoje koncertne izvedbe je leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1972 do 1990 je bil član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, s katerim je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Oboista Boža Rogeljo bomo poslušali v Liričnih epizodah za oboo in komorni orkester Iva Petrića, Štirih miniaturah za pihalni kvintet Maksimiljana Feguša, Treh romancah za oboo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavku Koncerta za oboo in mali orkester v D-duru Richarda Straussa in dveh izmed Treh plesov za oboo, harfo, godalni kvintet in orkester Franka Martina. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 15. januarja, ob 5.05.

Od 22. do 25. januarja bo potekal Svetopisemski maraton. Tudi letos bodo zanimivi spremljevalni dogodki. Njegova pobudnica je Svetopisemska družba Slovenije, ki maraton tudi organizira. Naša gostja bo Eva Strajnar.

Danes si tega sicer ni več enostavno predstavljati, toda v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja so bili anarhisti precej vplivna politična sila na stari celini. Pomembno vlogo so, na primer, igrali v času pariške komune pa ob začetku oktobrske revolucije in med špansko državljansko vojno. Še več; ruski car Aleksander II. pa avstrijska cesarica Sisi in ameriški predsednik William McKinley so bili vsi žrtve atentatorjev, ki so se navduševali za anarhistične ideje. In kaj natanko so te ideje bile? – Eden ključnih anarhističnih mislecev tistega časa je bil ruski plemič in fizični geograf Pjotr Aleksejevič Kropotkin, ki je v enem svojih spisov anarhizem opredelil kot doktrino, ki si prizadeva za popolno osvoboditev človeka izpod jarma kapitala in države. Priznajmo, to se sliši precej socialistično, toda kot vemo, sta tako Karl Marx kot Vladimir Lenin z anarhisti svoj čas ostro polemizirala, Stalin pa je svojo pomoč španski republikanski vladi v pomembni meri celo pogojeval z omejevanjem vpliva anarhistov v protipučistični koaliciji, to pa je slej ko prej pripomoglo h končni zmagi generala Franca. In ko je bilo španske državljanske vojne leta 1939 konec, je – tako se je vsaj dolgo zdelo – tudi množična privlačnost anarhističnih idej in gibanj trajno zbledela. Ampak danes, ko se zdi, da sta tako tradicionalni liberalni center kakor levica, gledano globalno, brez pravega kompasa, ko ni videti, da bi znala prepričljivo odgovarjati na to, kar počnejo Trump, Ši Džinping, Putin, Musk in drugi silaki našega časa, morda le ne bi bilo odveč, ko bi odpihnili prah, ki se je bil naložil na anarhistične ideje, in pogledali, ali lahko tam najdemo kaj pripravnega zase tu in zdaj. Na Slovenskem bi prvi korak v tej smeri utegnili storiti ob Pravičnosti, drobni knjižici, ki je pred kratkim izšla pri založbi Sanje. V njej je namreč knjižni urednik, prevajalec in publicist Aleš Učakar zbral in prevedel nekaj spisov že omenjenega Kropotkina. In kaj nam ti spisi navsezadnje razkrijejo? Kako naj bi, sledeč pač Pjotru Kropotkinu, organizirali družbeno življenje, da ljudje ne bomo na milost in nemilost prepuščeni kapitalu? Kaj naj bi nadomestilo sedanje državne institucije, če seveda anarhizma nočemo intelektualno lenobno enačiti s pogrezanjem družbe v kaos? Kaj je z atentati oziroma s političnim nasiljem, ki je v Kropotkinovem času očitno brstelo tudi iz anarhističnih idej? Kaj natanko anarhiste loči od ortodoksnih marksistov? In, nikakor ne nazadnje, koliko anarhizmov pravzaprav obstaja oziroma, drugače rečeno, kako reprezentativni za anarhizem kot tak so Kropotkinovi pogledi in stališča? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Rajka Muršiča, predavatelja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki je Kropotkinovi Pravičnosti pripisal spremno besedo.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Slovenski kinoteki se nocoj pričenja retrospektiva filmov režiserja in igralca Johna Cassavetesa, enega osrednjih imen ameriškega neodvisnega filma. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo v okviru cikla Carpe artem s koncertom Soncu naproti v Sloveniji prvič nastopil mednarodni kvartet z uveljavljeno slovensko violinistko Tanjo Sonc iz Züricha.

Anna Moffo je bila ameriška operna pevka, televizijska osebnost in igralka, od njene smrti pa letos mineva 20 let. Slovela je kot ena izmed vodilnih lirično-koloraturnih sopranistk svoje generacije, s svojim toplim in sijočim glasom pa je očarala mnoge. Očarala je tudi s svojo telesno lepoto, saj je dobila celo vzdevek “La Belissima”.

Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Violončelist Ciril Škerjanec je bil umetnik s pretanjenim sluhom, mojster svojega instrumenta, pa tudi izvrsten pedagog, profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nastopal je v evropskih glasbenih središčih, izjemen uspeh je dosegel v znameniti newyorški dvorani Carnegie. O njem bomo govorili v oddaji "Čas, prostor in glasba".

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec ali pa je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Voditeljica, improvizatorka, moderatorka, komičarka, žirantka, lutkarica … in tudi šansonjerka. Z albumom Ciao, šanson! si je podarila darilo sama sebi – avtorsko delo, pod katero se podpisuje tako z besedili kot z glasbo. Ko pričakujemo humor, dobimo nekaj drugega: nežnost, rast in ljubezen.

V orkestru No Borders/Brez meja igrajo izvrstni, večinoma mlajši glasbeniki, ki so člani vodilnih orkestrov iz držav nekdanje države Jugoslavije. Orkester je 25. septembra 2021 drugič gostoval v dvorani Union v Mariboru. V orkestru No Borders/Brez meja so se zbrali poklicni glasbeni umetniki z namenom ustvariti novo, skupno koncertno izkušnjo, ki s sodelovanjem in ustvarjalnim pristopom spodbuja pozitivne spremembe v muziciranju glasbenikov iz južnoslovanskih držav. V oddaji poslušajte tudi pogovor z dirigentom Premilom Petrovićem, ki ga je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, predstavili bomo tudi skladbe s koncerta Ni vrnitve v normalnost na temo zvočne preobrazbe, ki je prek glasbe sodobnih skladateljev izpostavila problematiko ''onesnaženja, klimatskih sprememb in uničenja zadnjih pasov narave''. Predstavili bomo skladbe: Shaker Loops Johna Adamsa, Prekomponirani Vivaldi Maxa Richterja, fragmente iz violinskih koncertov Pomlad 1, Pomlad 2, Pomlad 3, Zima 1, Zima 2 in Poletje 3 Antonia Vivaldija, v katerem bo violinist Vladimir Kostov, napovednik za Simfonijo Rethink/Premisli! hrvaškega skladatelja Ivana Božičevića in Metamorfoze za 23 solističnih godal Richarda Straussa.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.

Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.