Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Šems Ed Din Muhamed, znan kot Hafis, velja za največjega perzijskega lirika. Zbirka Divan je zelo vplivala na evropsko romantično poezijo, tudi na nastanek Prešernovih Gazel. Izbrali smo eno od Hafisovih ljubezenskih pesmi v prevodu Vena Tauferja. Igralec Danijel Malalan, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Palestrinovo delo je neločljivo povezano z Rimom. Mesto je bilo ob koncu šestnajstega stoletja živahno in polno energije, kar lahko deloma pripišemo odzivu Katoliške cerkve na reformacijo v severni Evropi. Nastala sta nova duhovniška reda jezuitov in oratorijancev in oboji so goreče oznanjali evangelij. Razkošna dela arhitektov, slikarjev, pesnikov, pisateljev in glasbenikov so kazala Cerkev z novo samozavestjo. Tako cerkveni dostojanstveniki kakor plemiči so podpirali umetnost in pogosto tekmovali drug z drugim, kdo bo zaposlil najboljše glasbenike in priredil večje dogodke.

9. januarja 2026 je minilo 90 let od rojstva dirigenta Marka Muniha, večkrat nagrajenega umetnika, ki je vodil veliko zasedb, med njimi Simfonični orkester in Komorni zbor RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije, Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. Šestnajst let je bil tudi odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov Radia Slovenija. Pod njegovim vodstvom so orkestri in zbori posneli številne krstne izvedbe slovenskih skladb, »njegova izpovedna moč pa je bila,« kot ugotavljajo muzikologi, »največja v izvedbah vokalno - inštrumentalnih del.« Za svoje delo je Marko Munih prejel vrsto nagrad, med njimi Bettetovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo mu je leta 2016 podelil tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Takrat smo maestra Marka Muniha povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedoval o svoji življenjski in umetniški poti.

Poulencova mati je bila nadarjena pianistka in njegova prva učiteljica klavirja, oče je bil predan katoličan. Prav tem vplivom, umetniškim in religioznim, muzikologi pripisujejo razloge za Poulencovo glasbo, ki je razpeta med posvetnim in sakralnim.

Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

»Le malokateri režiser je zarezal tako ostre sledove v razvoju neke gledališke hiše, kakor velja to posebej za delo Bojana Stupice v ljubljanski Drami,« je med drugim zapisal Dušan Moravec leta 1971 v publikaciji Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. Bojan Stupica se v gledališko zgodovino vpisuje kot režiser in igralec, obenem pa tudi kot arhitekt, ki je uprizoritve umeščal v izvirne odrske prostore. Največji del svojega časa in ustvarjalnih sil je namenil beograjskim in še nekaterim jugoslovanskim gledališčem, pa tudi odrom velikih evropskih središč. S Slovenijo in z Ljubljano ga vežejo po prvih eksperimentalnih nastopih in po prvem, nekajmesečnem angažmaju v Mariboru, le tri kratka obdobja rednega dela v ljubljanski Drami: mladostna gledališka leta, prva sezona v času okupacije in prvi dve po osvobojditvi, ko je bil leto dni tudi ravnatelj osrednjega slovenskega gledališča, med drugim zapiše Dušan Moravec, že med vojno pa je izdelal tudi načrt za prenovo in dozidavo gledališke stavbe. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri oblikovanju Akademije za igralsko umetnost in na njej predaval osnove dramske igre in režije. Poučeval je tudi na gledaliških akademijah v Beogradu in Zagrebu. O delu Bojana Stupice, ki je bil v celoti gledališki človek, saj je bil v mariborski in ljubljanski Drami pred vojno angažiran kot igralec, režiser in scenograf, v slovenskih gledališčih, kot ga je teatrološko in zgodovinsko popisal Dušan Moravec, se bomo posvetili v dveh zaporednih oddajah. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!

Ukrajina, marec 2022. »Lepo vreme – otroci, rojeni v bunkerjih, ga bodo opazovali s strahom, saj je nebo jedrska grožnja, ne Božje prebivališče.« Pretresljiva pesem Azovska kampanja litovskega pesnika Tomasa Venclove se nanaša na obleganje Mariupolja v Ukrajini spomladi 2022. Je tema ganljive skladbe Boginja zgodovine za mezzosopran in orkester ruskega skladatelja Sergeja Nevskega, ki živi v izgnanstvu v Berlinu. Nocoj bomo poslušali prvo nemško izvedbo tega dela, Simfonični orkester Berlinskega radia pa bo zatem tradicionalno poustvaril še Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna.

Na spletni tečaj slovenščine Slonline je registriranih skoraj 60 tisoč uporabnikov z različnih koncev sveta. Aktivno ga mesečno uporablja med 4000 in 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji bomo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani.

Tokrat vas vabimo – med litanije. Molitev, v kateri se prošnje, vzkliki in odpevi večkrat ponavljajo, so uglasbili številni skladatelji. Za nocojšnji mozaik smo izbrali štiri: Litanije v G-duru Jakoba Frančiška Zupana, Litanije Črne Device Francisa Poulenca, Litanije Device Marije Karola Szymanowskega in glagoljaške Lavretanske litanije. V njih seveda odseva tudi duh časa, saj smo izbrali skladbe iz kar treh različnih stoletij.

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Rock muzikal Blood Brothers, pod katerega se je podpisal Willy Russell, je bil leta 1983, ko so ga prvič uprizorili, nekakšna anomalija v takratnem trendu. V tistem desetletju so namreč na odrih prevladovala bleščeče ekstravagantna dela Mclntosha in Webbra, dela, kot so Mačke, Starling Express, Fantom iz Opere in tako dalje. V nasprotju z muzikali omenjenih tekmecev je vsebina muzikala Blood Brothers zajemala resnično življenje, in kot taka ni premogla prav nič bleščečega ali ekstravagantnega.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Decembra 2025 je minilo dvesto let, odkar je umrl Andrej Šuster - Drabósnjak, koroški ljudski pesnik in dramatik, tako imenovani bukovnik. Se pravi, nešolani literarno delujoč človek, prevajalec in prirejevalec besedil iz nemščine ter avtor pesmi, ljudskih in verskih iger. Rodil se je leta 1768 v Drabosinjah pri Kostanjah na Koroškem. Bil je kmet, vendar se je veliko posvečal pisanju in tiskanju svojih besedil, saj je imel doma preprosto tiskarno. Prirejal je predstave s svojo igralsko skupino in tako budil narodno zavest. Pisati je začel vsaj že leta 1793, njegova dramska besedila so pogosto uprizarjali in tako po Antonu Tomažu Linhartu ohranjali kontinuiteto slovenskega gledališča. Avtor oddaje Niko Kuret, bralca Julka Vahen in Jernej Pikel, interpret Luka Kramolc, glasbena opremljevalka Zmaga Kumer, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserja Jože Vozny in Aleš Jan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1968.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo novo interpretacijo zadnje mojstrovine prezgodaj umrlega goriškega skladatelja Fausta Romitellija. Delo An Index of Metals iz letza 2003 so za založbo KAIROS posneli sopranistka Livia Rado, ansambel AltreVoci, elektronski studio SMET in dirigent Marco Angius.

Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.