Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ena najpomembnejših sodobnih poljskih pesnic Wisława Szymborska je ustvarjala več kot šest desetletij in pripadala t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov, med katerimi so še Miłosz, Herbert, Różewicz in drugi. Za vse velja, da jih je zaznamovala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. Szymborska, ki je leta 1996 dobila Nobelovo nagrado za literaturo, je predvsem z izjemno senzibilnostjo na eni ter paradoksalnostjo na drugi strani oblikovala povsem samosvoj pesniški izraz. Pesem Odkritje je prevedla Rozka Štefan, interpretira jo Sabina Kogovšek. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lani poleti smo v izvedbi Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika posneli pet osemglasnih motetov Iacobusa Handla Gallusa. Posnetkov pa ne bi bilo, če ne bi dr. Marko Motnik pripravil novega zvezka v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae Muzikološkega inštituta ZRC SAZU: kritične izdaje Šestih osemglasnih motetov. V oddaji gostimo gallusologa dr. Marka Motnika in dirigenta Sebastjana Vrhovnika ter predstavljamo posnetke, ki sta jih pripravila tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko in glasbeni producent Boris Rener v cerkvi svetega Jožefa v Ljubljani.

Berta Bojetu je bila vsestranska umetnica: igralka, pesnica, pisateljica. Nastopala je na odru Koreodrame, bila je ena izmed ustanoviteljic tega gledališča, odigrala vloge v več filmih, petnajst let je ustvarjala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Objavila je pesniški zbirki Žabon in Besede iz hiše Karlstein, prozni deli Filio ni doma in Ptičja hiša, dramsko igro Osama. Za roman Ptičja hiša je dobila nagrado kresnik. Berta Bojetu se je rodila na začetku februarja leta 1946. Ob osemdeseti obletnici rojstva poslušamo pogovor Vlada Motnikarja z ustvarjalko. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1996.

Pariška založba Barclay je nastala v petdesetih letih in je bila znana po številnih zvenečih imenih, pri njej so izšle plošče različnih zvrsti, od džeza, šansona do tradicionalne glasbe, in tako se je v katalogu leta 1966 znašla tudi vinilna plošča z glasbo s Tahitija z naslovom Iaora Tahiti, Pozdrav s Tahitija. Na njej skupina Arthurja Iritija predstavlja nekaj najznačilnejših primerov glasbenih zvrsti od bojnih pesmi pa do cerkvenih hvalnic. Glasba je posneta v pretežno izvirni obliki, za kar so poskrbeli avtentični izvajalci, pa tudi producent Robert Manuel.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Razgrnitev dogajanja na 56. Tednu slovenske Drame, razstava mask v Etnografskem muzeju, Čas je za Brechta! - dogodki ob 70. obletnici dramatikove smrti v Cankarjevem domu. Razstava v Galeriji Murska Sobota iz stalne zbirke Žula, Plasti Sonje Vulpes v Kosovelovem domu v Sežani, finančna ogroženost slovenskih manjšinskih kulturnih organizacij in društev.

Glasbena medigra.

V oddaji Razgledi in razmisleki se poklanjamo enemu najradikalnejših avtorjev sodobnega filma, nedavno preminulemu madžarskemu režiserju Béli Tarru. Njegovi filmi, znani po izjemno dolgih kadrih, hipnotični črno-beli fotografiji in neizprosnem pogledu na človeško eksistenco, so za vedno preoblikovali predstavo o filmskem času, ritmu in pripovedi. Svoje vtise, spomine in razmisleke bodo z nami delili filmski kritiki, publicisti in programski selektorji, ki bodo osvetlili, zakaj so dela, kot sta sedeminpolurni Satanov tango ter asketski Torinski konj, postala kanonične referenčne točke sodobnega avtorskega filma.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Dardan, sin boga Zevsa in ene od plejad Elektre, se je v mitološko izročilo zapisal s tem, da je pobil morsko pošast na frigijski obali, eden njegovih potomcev, prelepi Ganimed, pa je postal točaj bogov na Olimpu. V nadaljevanju nas bo pot popeljala v Trojo, ki je po dolgotrajnem obleganju in boju padla z zvijačo pretkanega Odiseja. Osvetlili bomo tragično usodo Andromahe, žene največjega trojanskega junaka Hektorja, ki ga je pred obzidjem Troje ubil Ahil, in Hektorjeve sestre Kasandre, katere prerokba nesrečnega konca Troje je ostala neuslišana. V sklepnem delu bomo skupaj z Enejem zbežali iz Troje, na begu pa nas bo vihar odnesel proti libijski obali, kjer se v trojanskega junaka zagleda feničanska kraljica Didona.

Izbrano prozo tokrat namenjamo angleškemu pisatelju Julianu Barnesu, enemu najpomembnejših sodobnih prozaistov. Julian Barnes se je rodil leta 1946 v Leicestru, družina se je še istega leta preselila v London. Napisal je več kot dvajset knjig in leta 2011 prejel Bookerjevo nagrado za roman Smisel konca. Knjigo Lege življenja, gre za zvrstno težko opredeljivo delo med romanom in esejem, je časopis Guardian umestil med sto najpomembnejših knjig 21. stoletja. Knjiga Lege življenja je v izvirniku izšla leta 2013, leta 2020 pa v slovenskem prevodu Miriam Drev. Interpretacija Primož Pirnat, Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2019. Urednica oddaje Staša Grahek.

Svojo drugo simfonijo je Aram Hačaturjan napisal med drugo svetovno vojno in v glasbi se zrcali vpliv tega resnega boja na skladatelja. V tretjem stavku je upodobljeno trpljenje ljudstva, medtem ko se finale klanja njegovemu junaštvu. Prva izvedba je bila 30. decembra 1932.

Affa je sprva priljubljena članica gospodinjstva družine Klausa Manna. A obdobje začetka dvajsetega stoletja ne prizanaša nikomur, še posebej pa ne pripadnicam proletariata. Kratka radijska igra tako na sugestiven način oriše tragično človeško eksistenco tistega časa. Režiser, prevajalec in prirejevalec: Peter Zobec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Metka Rojc Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Affa – Judita Zidar Klaus Mann – Marko Mandić Thomas Mann – Janez Albreht Katia Mann – Mojca Ribič Fani – Alenka Vidrih Pevski zbor – Aljaž Begoš, Maša Valentič, Jernej Bizjak, Cvetka Bevc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1999.

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40. Omejeno število brezplačnih vstopnic je na voljo v aplikaciji Olaii. Neposredni radijski in spletni video prenos bo na voljo na strani programa Ars. Praznično zvočenje umetniških radijskih programov pa bo zaznamovalo celoten večer. Razpored vseh prispevkov je objavljen na spletni strani https://arsacustica.wordpress.com/

Pauline Delabroy-Allard (rojena leta 1988) je francoska pisateljica; delala je kot knjigarnarka in knjižničarka, posnela pa je tudi kratek film o svoji poti matere samohranilke, potem ko jo je nepričakovano zapustil partner, hčerkin oče. Roman Pripoveduje Sarah, ki je prejel več nagrad, je njen prvenec, za katerega avtorica pravi, da ga je napisala, ker je želela zgodbo pregnati iz svojih misli. Prevajalka Tadeja Šergan, igralka Nataša Keser, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.