Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Pastorala v C-duru Leopolda Ignaza Ebnerja, Simfonija v F-duru Josefa Myslivečka, Variacije v C-duru za inštrument s tipkami Michaela Haydna, Koncert za rog in orkester št. 1 v D-duru Josepha Haydna in Kvintet za kitaro in godalni kvartet v D-duru, G. 448 , 'Fandango kvintet' Luigija Boccherinija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na sporedu Andante za flavto in orkester v C-duru, K. 315 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Poloneza št. 3 v A-duru, op. 40/1, 'Vojaška' Frédérica Chopina in Koncert v G-duru za flavto, kitaro in orkester Ferdinanda Carullija.

Bosansko-hercegovski pesnik, pisatelj in esejist Semezdin Mehmedinović se je rodil leta 1960 v Kiseljaku pri Tuzli. V slovenščini lahko beremo njegovo pesniško zbirko Sarajevo blues in avtobiografski roman Me'med, rdeča ruta in snežinka. Preživel je obleganje Sarajeva, po vojni pa se je preselil v Združene države Amerike. O travmi, ki posamezniku in s tem tudi družbi ostane še desetletja po vojni, pripoveduje vinjeta Zaklonišče iz zbirke kratkih zapisov Avtoportret s torbo. Prevajalec: Esad Babačić, igralec Milan Štefe. režiser Jože Valentič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar. Posneto novembra 2018.

Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, simfonična pesnitev Šarka iz cikla Moja domovina Bedřicha Smetane, Tarantela, op. 19 Hansa von Bülowa, Koncertne variacije za klavir in orkester na temo stare angleške pivske pesmi 'Down among the dead man', op. 71 Charlesa Villiersa Stanforda, Trobilni kvintet št. 2 v Es-duru, op. 6 Viktorja Evalda, Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka in samospev Z veseljem sem šel skozi zeleni gozd iz Mahlerjevega cikla Dečkov čudežni rog.

V Edwardu Elgarju radi vidimo bistvo angleške glasbe, in to upravičeno, saj je dal glasbi otoškega kraljestva močan pečat. O njegovem mestu v njej priča tudi zgodba o srednjem delu njegove prve koračnice iz zbirke Blišč in ceremonija. Ta je med domačim občinstvom postal tako priljubljen, da je neuradno skoraj druga angleška himna.

Oddajo smo namenili novejšim ploščam, na katerih igrajo ali sodelujejo slovenski džezovski glasbeniki. Poslušali bomo Big Band RTV Slovenija, pevko Jadranko Juras, pianista Gregorja Ftičarja, trobentača Maja Kavška ter pevko in violončelistko Andrejko Možina.

Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl VIR: Program Ars, Goran Tenze

Poslušajte valčke za klavir, samospeva in Zdravljico za sopran, moški zbor in klavir skladateljice iz 19. stoletja Josipine Turnograjske. Josipina Turnograjska je bila prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pisateljica, pesnica in pravljičarka. Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. Josipina Turnograjska je bila zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. Četrtega julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer je preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki leta 1853 je živela v Gradcu, kjer je leta 1854 umrla za ošpicami, potem ko še ni imela enaindvajset let. V drugi oddaji bomo predstavili novejše arhivske posnetke Radia Slovenija z izborom njenih klavirskih valčkov in samospevov, ki jih bodo izvedli uveljavljeni slovenski glasbeniki: Milotinke in Spominčice za klavir, samospeva Občutki in Zdravljica, skladateljica pa je v narodnobuditeljskem duhu napisala tudi Zdravljico za sopran, moški zbor in klavir.

Zakaj svetu vlada kaos, zakaj politika ne temelji več na dejstvih, temveč na pristnosti, in zakaj razpada družbeno tkivo? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se spopada Slavoj Žižek v delu Nebesa v razsulu (prevedel Igor Harb, Cankarjeva založba 2025), zbirki esejev, ki je v angleškem originalu izšla leta 2021. Z njegovimi mislimi in besedili ter komentarji dr. Petra Klepca predstavljamo to delo ter s tem podajamo tudi nekaj premišljevanj o današnji družbi, politiki, dojemanju sveta, skratka, vsem tem, kar nas zadeva.

Tokrat in prihodnjič predstavljamo sodoben francoski repertoar za godbe. Najprej predstavljamo skladbo Marsyas za flavto, izmenično pikolo solo, obligatno harfo in pihalni orkester leta 1980 rojene Maxine Aulio, ki postaja ena osrednjih ustvarjalk izvirnega sodobnega francoskega sporeda za pihalne orkestre, zatem pa še leta 2024 zložen Memento Vivo Oliviera Calmela, prav tako pripadnika srednjega rodu sodobnih francoskih skladateljev, ki si je do zdaj ustvaril ime tako na področju resne glasbe, džeza, glasbe za filme kot tudi izvirnih skladb za pihalne orkestre.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Osmega aprila 2025 je v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji nastopil Pihalni orkester Akademije za glasbo. V okviru cikla Tutti je zaigral pod taktirko Luísa Carvalha, izvedel pa je štiri skladbe, dve smo poslušali prejšnji teden, delno Gershwina in dirigenta samega pa lahko slišite danes. GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER LUIS CARVALHO: THIS IS NOT A PASSACAGLIA Klavir: IVO GUSTINČIČ, PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: LUIS CARVALHO Pianist Ivo Gustinčič je študent Tatjane Ognjanović na Akademiji za glasbo. Svojo glasbeno pot je začel v Glasbeni šoli Postojna, kjer je pod vodstvom Snježane Pleše Žagar opravil osem razredov klavirja in se potem uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, ki ga je pod mentorstvom Andreje Kosmač štiri leta pozneje tudi končal. Luís Carvalho slovi ne le kot dirigent, ampak tudi kot klarinetist in skladatelj. Deluje kot profesor na portugalski univerzi v Aveiru, kot dirigent nastopa z večino vodilnih portugalskih orkestrov, gostoval pa je tudi v številnih državah po Evropi. Redno premierno izvaja svoje lastne ter skladbe številnih portugalskih in drugih sodobnih skladateljev.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.