V drugi polovici petdesetih let minulega stoletja je Gabriel García Márquez (1927– 2014), sloviti kolumbijski pisatelj in od leta 1982 tudi nobelovec, delal kot dopisnik v Parizu. V tem času se je s prijateljema podal na pot po komunističnih državah Vzhodne Evrope. Pot so začeli v Vzhodnem Berlinu, obiskali pa so še Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Iz njegovih zapisov je nastala knjiga S poti po Vzhodni Evropi, ki Márqueza razkriva kot natančnega, duhovitega, pronicljivega opazovalca krajev, ljudi, njihovih vrednot in običajev, predvsem pa tistega sveta, ki ga morda ni več, a nam je številnim še vedno nenavadno blizu.