Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Veliko skladateljev je svoj navdih iskalo v likovni umetnosti ter uglasbljevalo dogajanje in občutke iz umetnin, drugi pa so svoje skladbe zasnovali kot impresije ali zgodbe ter jih pogosto združevali v več »slik«. Tokrat bomo slišali Slike iz Koroške avstrijskega skladatelja, pianista in dirigenta Rudolfa Kattnigga, Slike z Rožnika, cikel klavirskih skladb, ki ga je napisala in leta 1959 posnela pianistka Tatjana Štrukelj Zrimšek, Slike s Korzike za kvartet flavt, op. 54 švicarskega skladatelja Josepha Lauberja ter Improvizacijo iz Treh slik iz hasidskega življenja Ernesta Blocha.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Stabat mater Ambroža Čopija v izvedbi Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, Polonezo št. 6 v As-duru, op. 53 Frédérica Chopina v izvedbi Igorja Dekleve in Štiri preludije Marcela Luciena Tourniera v izvedbi Mojce Zlobko Vajgl in Ute Jungwirth.

Saša Vegri se je rodila v Beogradu leta 1934, umrla je v Ljubljani leta 2010. Pisala je za otroke in odrasle, objavila je trinajst pesniških zbirk. Lani je pri Mladinski knjigi izšla antologija njenega pesnjenja z naslovom Obhod v času. Igralka Lara Jankovič, glasbena opremIjevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.

Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.

Skupnost Taizé sestavljajo bratje različnih cerkvenih okolij – katoliškega, anglikanskega, protestantskega, prihajajo pa iz skoraj tridesetih držav. Že s svojim obstojem so zato »prispodoba skupnosti« ter simbol sprave med razdeljenimi kristjani in ločenimi ljudstvi. Prepoznavni pa niso le po organizaciji srečanj mladih z vsega sveta, ampak tudi po značilni glasbi, ki so jo skozi desetletja pomagali izoblikovati ob molitvi.

Na drugo nedeljo med letom po cerkvenem koledarju bomo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Maševal bo župnik Ervin Mozetič, pri maši bo sodeloval pevski zbor svetega Marka.

Pred nami je koncert, ki se je zgodil 4. decembra lani v Avditoriju Radijske hiše Francoskega radia. Tam sta se predstavila Francoski nacionalni orkester in dirigent Fabien Gabel, repertoar pa je bil skrbno izbran. V avditoriju so namreč zazvenela dela: »Suita št. 2 – Kidalisa in kozja noga« Gabriela Piernéja, premierno je bil predstavljen »Koncert za flavto« Samyja Mousse, v katerem je kot solist blestel Emanuel Pahud. Orkester je potem izvedel še »Romanco, op. 37« Camilla Saint-Saënsa in »Simfonično fantazijo Ženska brez sence« Richarda Straussa.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tretji odlomek iz romana Grad Gripsholm nemškega pisatelja Kurta Tucholskega prinaša dogajanje, ko pisatelja Petra in njegovo zaročenko Lydio, ki sta se nastanila v Gradu Gripsholm in začela spoznavati okolico in hrano, obišče Petrov dobri prijatelj, duhoviti Karlchen, ki med drugim trdi, da je tudi počitek delo, in ju sprašuje, ali čutita, da se tudi onadva med počitkom naprezata. Prevajalka Tina Štrancar, interpret Matej Puc, tonski mojster Urban Gruden, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel, urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko. Leto nastanka 2021.

Iz opusov Händla, Masseneta, Monteverdija, Rossinija in Barberja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Leta 2021 ustanovljeni francoski orkester Consuelo je 25. avgusta lani nastopil v opatijski cerkvi sv. Roberta v kraju La Chaise-Dieu, ki leži v departmaju Zgornja Loara, v jugovzhodnem delu regije Auvergne. Na koncertu, ki je bil del tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala, je orkester Consuelo vodil njegov ustanovitelj Victor Julien-Laferrière, spored pa je v celoti zaznamovala glasba Ludwiga van Beethovna. V prvem delu se je kot solistka v Klavirskem koncertu št. 3 v c-molu, op. 37 predstavila ugledna ruska pianistka Julijana Avdejeva, sicer zmagovalka 16. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi leta 2010. Spored je dopolnila Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, ‘Eroica’.

Kultura spominjanja se je razvila predvsem po enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva. Holokavst ni le zgodovinski dogodek, temveč moralni preizkus človeštva, na katerem humanost odpove, če nanj pozabimo. Vprašanje ni le, kaj se je zgodilo, temveč tudi, česa smo se iz tega naučili – in ali se sploh še znamo spominjati. Zakaj je kultura spominjanja nujna tudi za generacije, ki nimajo več neposrednega stika s pričami? Kako razumeti molitev v prostoru, kjer se zdi, da je Bog odsoten? Na ta vprašanja nam bo pomagal odgovoriti zgodovinar in izjemen poznavalec judovske kulture dr. Renato Podbersič.

Letos mineva 300 let od smrti skladatelja Domenica Zipolija, 400 let od rojstva Giovannija Legrenzija in 375 let od smrti Michaela Praetoriusa. Bili so sodobniki, vsi so živeli in delovali v času baroka, vsi trije pa so poznani tudi po ustvarjanju glasbe, namenjene za izvajanje v božičnem času, ki traja še ves januar.

V drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je Gabriel García Márquez (1927–2014), sloviti kolumbijski pisatelj in od leta 1982 tudi nobelovec, delal kot dopisnik v Parizu. V tem času se je s prijateljema podal na pot po komunističnih državah Vzhodne Evrope. Pot so začeli v Vzhodnem Berlinu, obiskali pa so še Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Iz njegovih zapisov je nastala knjiga S poti po Vzhodni Evropi, ki Márqueza razkriva kot natančnega, duhovitega, pronicljivega opazovalca krajev, ljudi, njihovih vrednot in običajev, predvsem pa tistega sveta, ki ga morda ni več, a nam je številnim še vedno nenavadno blizu. Prevajalka: Marjeta Drobnič; režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.

Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Nobelovec Harold Pinter (1930–2008), angleški dramatik, pesnik, igralec, scenarist, pisatelj in politični aktivist, je eno od osrednjih literarnih imen 20. stoletja. Uveljavil se je predvsem kot dramatik, številna njegova dela pa uvrščamo v gledališče absurda. Dramsko besedilo Prevara (1978), ki ga je Pinter leta 1983 preoblikoval še v scenarij za film, predstavlja nov preobrat v njegovih delih – odmik od dramatike absurda in obrat k realizmu. Poleg tega gre za eno glavnih del tega angleškega dramatika, saj vsebuje značilne kratke dialoge in razgrne paleto človeških slabosti, kot so tekmovalnost, nepoštenost in prevara. Avtorica oddaje Tanja Viher, prevajalka Tanja Viher, interpreta Boris Juh in Mojca Ribič, bralka Barbara Berce, režiser Aleš Jan, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Vlado Senica in Gregor Podlogar, leto produkcije 1980.

V prvem delu diptiha vstopamo v svet Adama Schoenberga, ki je leta 2012 ustvaril sodobno različico Slik z razstave po vzoru Modesta Musorgskega. Picture studies povezujejo umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins: Blochovi trije pijeroti, Baascheve ulične fotografije, van Goghov oljčni gaj, pa ostra geometrija Kandinskega … Schoenbergova glasba s svojo barvitostjo, minimalizmom in dramaturško jasnostjo ustvarja zvočni muzej, v katerem se slike spreminjajo v glasbo.

Mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, enega od pesnikov slovenske moderne. Že kot dijak je bil član in tajnik Zadruge, sodeloval je z Murnom, Župančičem in zlasti Cankarjem. Živel je v Ljubljani in Novem mestu, po maturi je moral k vojakom v Trst. Tam je zbolel za jetiko, se na smrt bolan leta 1899 vrnil v Ljubljano, kjer je aprila v Cukrarni umrl. V poeziji je izšel iz ljudskih in klasičnih vzorov, znana sta mu bila francoska dekadenca in simbolizem. V središču njegove poezije so ljubezenske pesmi, v ciklu sonetov Moj Bog pa je izpovedal svojo življenjsko in svetovnonazorsko misel. Inerpretacija Kristijan Muck, ton in montaža Gabrijela Čepič, režija Jože Valentič. Produkcija 1994. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.