Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Baletne medigre h Cavallijevi operi Xerxes Jeana Baptista Lullyja, Sonata za flavto in harfo Jeana Michela Damasa, Koncert za orgle in orkester št. 6 v B-duru, op. 4 Georga Friedricha Händla in Impromptu za harfo, op. 86 Gabriela Fauréja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo Koncert za flavto in godala Gordona Jacoba s flavtistko Mileno Lipovšek v solistični vlogi ter Tarantelo za flavto, klarinet in klavir, op. 6 Camilla Saint-Saënsa.

Dunya Mikhail (1965) je iraško-ameriška pesnica in pisateljica, prejemnica Unescove nagrade sharjah za arabsko kulturo in nagrade Združenih narodov za človekove pravice za svobodo pisanja. Med drugim je avtorica nagrajenih pesniških zbirk Vojna gará, Dnevnik vala zunaj morja, Iraške noči in V njenem ženstvenem znaku. S knjigo Čebelar se je uvrstila med finaliste za nacionalno književno nagrado in v ožji izbor za nagrado PEN/John Kenneth Galbraith, z romanesknim prvencem Ptičji tatu pa v ožji izbor za mednarodno nagrado za arabsko prozo. V pesmi z naslovom Moja pesem vas ne bo rešila obravnava vojno tematiko. Prevajalca Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, igralka Mojka Končar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserki Saška Rakef in Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Na sporedu uvertura k operi Ženitna menica Gioacchina Rossinija, Fantazija na teme iz Donizettijeve opere Lucrezia Borgia, op. 50 Sigismonda Thalberga, koncertna uvertura Na jugu – Alassio Edwarda Elgarja, Trobilni kvintet št. 1, op. 73 Malcolma Arnolda, Sonata za violino in klavir, imenovana 'Za svetlobo', Anthonyja Girarda, Rákóczijeva koračnica za orkester Franza Liszta, Tango suita za dve kitari Astorja Piazzolle in siimfonična pesnitev Kurent Matije Bravničarja.

Giovanni Pierluigi da Palestrina spada poleg Orlanda di Lassa, Byrda in Victorie med največje glasbenike poznega 16. stoletja. Znan je predvsem po mašah in latinskih motetih, vendar se je izkazal tudi kot avtor italijanskih madrigalov. Nobeden izmed njegovih rojakov, ki so asimilirali bogato razvite polifonske tehnike francoskih in flamskih predhodnikov, teh ni bolje ponotranjil in podredil zahtevam glasbene logike.

Bobnar in čelist, tudi režiser in skladatelj – Kristijan Krajnčan se je leta 1986 rodil v glasbeni družini. Violončelo je začel igrati pri petih in bobne pri desetih letih. Po končani Srednji glasbeni šoli na obeh instrumentih se je preselil na Nizozemsko in tam diplomiral iz jazzovskih bobnov na Konservatoriju v Groningenu ter magistriral iz filmske glasbe na Konservatoriju v Amsterdamu. Pred njegovim koncertom v Kazini v sklopu cikla Jazz Ars All Stars bomo poslušali izbor skladb iz njegovega opusa.

Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.

Poslušajte samospeve in klavirske miniature Josipine Turnograjske ter pogovor z muzikologom dr. Francem Križnarjem o njeni glasbeni ustvarjalnosti. Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Josipina Turnograjska je bilo umetniško ime Josipine Urbančič Toman. Poimenovala se je po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja, po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla leta 1854. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. V prvi oddaji bomo predstavili izbor njenih klavirskih polk in samospevov, o skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti pa bo govoril muzikolog, dr. Franc Križnar, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem.

Nedavno preminuli dr. Aleš Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot tudi v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, vizualno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom ter političnim gledališčem, v svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, naslanjal pa se je tudi na sodobno filozofsko misel. V spomin na njegovo delo, ponavljamo pogovor s tem profesorjem estetike, ki ga je leta 2009 pripravil Aljaž Kovač, ko je izšlo njegovo delo Estetika in politika modernizma.

Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Pihalni orkester Akademije za glasbo je kot del cikla Tutti 8. aprila 2025 nastopil v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Zaigral je pod taktirko portugalskega dirigenta, skladatelja in klarinetista Luísa Carvalha, ki sicer nastopa po vsem svetu ter izvaja svoja dela, pa tudi dela drugih pomembnih portugalskih in tujih sodobnih skladateljev, številna posvečena prav njemu. Danes bomo poslušali polovico koncerta, prihodnji teden pa še preostanek. Začenjamo z glasbo Duarteja Ferreire Pestane, ki raziskuje orkestralne barve v kontekstu portugalske tradicije, ter končujemo s Frankom Tichelijem, ki klasično simfonično formo sooča z modernimi harmonijami in ritmičnimi strukturami. DUARTE FERREIRA PESTANA: MAVRICA FRANK TICHELI: SIMFONIJA ŠT. 2 PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: LUIS CARVALHO

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Marjan Kozina se je rodil leta 1907 v Novem mestu. Njegova družina je ljubila glasbo in tako se je s klasično glasbo seznanil že doma. Nekaj časa se je navduševal tudi nad matematiko, vendar pa je ljubezen do glasbe prevladala. Po študiju na Dunaju pri Josephu Marxu in zasebno pri Albanu Bergu je svoja študijska leta končal v Pragi pri češkem skladatelju Josefu Suku. Tam je dodobra spoznal slovansko glasbo Smetane, Dvoržaka, Musorgskega in Čajkovskega. Po drugi svetovni vojni je postal eden pomembnejših glasbenih osebnosti na naših tleh. Bil je upravnik na novo ustanovljene Slovenske filharmonije, leta 1950 pa je bil imenovan za izrednega profesorja kompozijskega oddelka Akademije za glasbo v Ljubljani. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost je bil izvoljen 2. junija 1953. V zgodovino se je zapisal z monumentalnimi simfoničnimi deli, tokratna oddaja pa ga bo prikazala nekoliko drugače, kot mojstra klavirske glasbe.

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Zvočni sprehod po Beli Krajini, kot jo je leta 1974 v Slovenski zemlji v pesmi in besedi predstavila Zmaga Kumer. O marsičem je bilo govora, mi pa se posvečamo glasbi, ki jo dopolnjujejo še drugi zvočni zapisi iz te, za marsikoga skrivnostne in čarobne pokrajine. Bolj ali manj značilni primeri belokranjske glasbe, skupaj z naslovno pesmijo, ki je že dolga leta prepoznavni znak slovenskega ljudskega izročila na radijskih valovih.

Verjetno gre za svetovno najbolj znano in tragično ljubezensko zgodbo, ki jo bo dirigent Robin Ticciati oživil v svoji živahni interpretaciji dramatične simfonije Romeo in Julija, op. 17 Hectorja Berlioza.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Druga epizoda ima naslov šestega in sedmega speva iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: Vrisk je slišati tu, tam stok ljudi iz vrvenja ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Adrestos – Uroš Maček Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Hektor – Milan Štefe Hekuba – Lenča Ferenčak Teano – Polona Juh Paris – Željko Hrs Helena – Stannia Boninsegna Skrbnica – Milena Grm Andromaha – Damjana Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995

Glasbena medigra.

Grška pesnica Maria Poliduri, rojena leta 1902 v Kalamati, je eden izmed najizrazitejših pesniških glasov literarne generacije dvajsetih let. Združevala je vplive nove romantike in simbolizma s pesimizmom, porojenim iz družbenih in političnih realij dobe. Pesmi Marie Poliduri so lirične, osebnoizpovedne, včasih zelo drzne v izrazu, njihove teme pa so predvsem ljubezen, minljivost in smrt. Prevladujoče vzdušje njene poezije je mistična melanholija. Na pesimistični ton njenih pesmi je gotovo vplivala tudi njena žalostna usoda: že pri osemnajstih letih je izgubila oba od staršev, le nekaj let pozneje pa je odpotovala v Pariz, kjer je živela v revščini in se nalezla tuberkuloze. Po vrnitvi v Atene leta 1928 je bila sprejeta v bolnišnico za jetične bolnike Sotiria, o kateri piše v istoimenski pesmi; tam je dve leti pozneje umrla, stara komaj 28 let. Pesmi za oddajo je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira Nataša Keser, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.

Aaron Parks je odličen jazzovski pianist srednje generacije. Sprva je sodeloval v zasedbah trobentača Terenca Blancharda, nato se je odpravil na samostojno glasbeno pot. Slišali bomo izbor skladb z njegovih albumov.