Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa.

Borilne veščine so tako rekoč vse življenje njegova ljubezen. Gospod Alojz Miklavčič, borec v različnih borilnih veščinah, je bil tudi nemški državni prvak in dosegel mednarodne uspehe. V Slovenijo je pripeljal borilno veščino Pon-Do-Kwan, ustanovil klub in tako vzgojil vrsto svetovnih in evropskih kikboksarjev. Njegovo znanje je bogato, podlaga za vse pa je velika ljubezen do tega športa. V zadnjih dneh lanskega leta je gospoda Alojza Miklavčiča pred mikrofon povabila Lucija Fatur.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Verjamem, da ni lahko dobro vzgojiti otroke. Sama teh izkušenj nimam in se včasih pošalim, da so »moji otroci zelo dobri, nikoli problematični in mi nikoli niso delali težav«. Zelo lahko je drugim deliti nasvete, če se sam nisi nikoli spoprijel z vzgojo. Zato si nikoli ne upam reči, kako bi kdo moral vzgajati svoje otroke. Se pa veliko pogovarjam in pogosto premišljujem o tem, kar mi kdo pove. Neka znanka, ki ima štiri že odrasle otroke, pri katerih na zunaj ni bilo nikoli opaziti, da so problematični, mi je v pogovoru rekla približno takole: »Nič ne pričakujte od otrok. Spremljajte jih v njihovem razvoju, toda ne pričakujte, da morajo biti takšni, kot ste si vi vtepli v glavo. Drugačni so, vedno so drugačni. Sprejmite jih, kot so. Potem boste imeli čisto drugačen odnos z njimi. Potem boste marsičesa veseli in se ne boste neprestano jezili, da ni tako, kot bi si vi želeli. Tudi ne pričakujte, da vas bodo vaši otroci negovali, ko boste stari in obnemogli. Morda bodo skrbeli za vas, morda pa tudi ne. Prihranite si razočaranje, ki vam lahko hudo greni življenje.« Tako je pripovedovala. V dobrem odnosu z otroki je, tudi s snahami, zeti in vnuki, ima pa do njih neko razdaljo, ki se ji zdi potrebna. Tudi mož, oče otrok, se z njo strinja. Pustita jih, da živijo tako, kot so si sami uredili življenje, pa tudi onadva živita svoje življenje, ki ni povsem podrejeno potrebam otrok. Pravita, da spoštujejo drug drugega in to se jima za njihove odnose zdi zelo pomembno. Ne gredo si na živce, ne pričakujejo nemogočega drug od drugega. Kadar pa nastopi kakšna velika stiska ali potreba, lahko računajo na medsebojno pomoč. Rada sem poslušala to gospo. Govorila je sicer o vzgoji otrok, lahko pa je takšen odnos dragocen tudi povsod drugod. Morda nam prav pričakovanja, velika in nerealna, od drugih ljudi, s katerimi živimo, otežujejo to naše skupno bivanje. Če se otresemo takšnih pričakovanj, doživimo veliko več lepega v naših odnosih.

Hemline indeks je bil prvič opisan v 20. letih prejšnjega stoletja kot zanimiva povezava med dolžino kril in gospodarskimi cikli, danes pa velja za enega najbolj znanih simbolov presečišča mode in gospodarstva. Moda se namreč na družbene okoliščine odziva hitreje kot številke, zato so nas v zgodovini na gospodarsko krizo prej kot številke opozorili modni trendi, kot so na primer torbice, barva šminke, dolžina krila. V torkovem kvizu o presečišču mode in gospodarstva z gostjo Katarino Matejčič, ki se ukvarja s finančnim opismenjevanjem.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Dominic Hatje je 51-letni Anglež, ki je svoj vse bolj stalni dom našel na Logu nad Škofjo Loko. Tam obnavlja staro gostišče, ki ga namerava letos tudi odpreti za goste. Mnogih del na stavbi se je lotil z lastnimi rokami, saj se je s podobnim poslom ukvarjal tudi v domovini, kjer je bil poleg tega tudi inštruktor vožnje, delal je na radiu in pisal besedila. Zaradi vizumskih omejitev je do zdaj živel med Slovenijo in Veliko Britanijo, kmalu pa to ne bo več potrebno.

Prometne informacije

Iranske oblasti krepijo nasilje nad protestniki, ki so zaradi globoke gospodarske krize zdaj na ulicah po vsej državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, blokada interneta pa je nekakšna zlovešča napoved še bolj krvavih dni. Ameriški predsednik Donald Trump medtem ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, kar pod vtisom dogodkov iz Venezuele močno stopnjuje napetost. Je možno, da smo na pragu nove revolucije v Iranu? O tem z dolgoletnim diplomatom Milanom Jazbecem.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Že trinajsti dan stopamo po letu 2026, v katerega bodo denimo pravoslavci vstopili šele z jutrišnjim dnem. Dva tedna za nami torej obeležujejo prehod iz starega v novo leto, niso pa edini, ki to počnejo pozneje. Ponekod po svetu bodo novo leto obeležili februarja, drugje aprila, v nekaterih državah šele jeseni.

Hrup slabo vpliva na zdravje in počutje ljudi. Najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja, moti počitek, koncentracijo, učenje. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju je tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. O hrupu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Sonja Jeram, uni. dipl. biologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Hrana se dotika toliko področij naših življenj, tudi globoko intimnih, da ni čudno, da o njej tudi toliko razmišljamo, govorimo, da je tako vseprisotna tudi v pop kulturi in na družbenih omrežjih, ne le v našem zasebnem vsakdanu. Ali jemo zato, da živimo, ali živimo zato, da jemo, je dobro vprašanje, ki ga bomo v tokratni Intelekti razdelali s prehranskimi strokovnjaki. Hrana kot življenjski slog.

Umetna inteligenca je tu in v tem letu bo gotovo razvijala svoje zmožnosti. V Evropski uniji je približno tretjina ljudi, starih od 16 do 74 let, leta 2025 vsaj enkrat uporabila orodja umetne inteligence. Po raziskavah so na vrhu lestvice rabe umetne inteligence Danska, Švica in Estonija, na repu lestvice so Srbija, Romunija in Turčija. Evropsko povprečje znaša 33 %, Slovenija se z 38-imi odstotki uvršča nekoliko nad povprečje EU. Ali uporabljate umetno inteligenco in kakšne so vaše izkušnje? Vaša mnenja so dobrodošla prek telefonske številke 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Zasedba Swingatan predstavlja album Fanfare Romantique. Zasedbo sestavljajo violinist Peter Ugrin, harmonikar Zmago Štih, kitarista Mykhailo Levit in Abel Modic ter basist Nikola Matošić.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V domovih za starejše te dni dobivajo prve položnice po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Praviloma so nižje, saj se oskrba poravnava iz denarja, ki ga vplačujemo iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako pa je z dodatkom za pomoč in postrežbo? In kako priti v dom po novem zakonu, kdo ima prednost v čakalni vrsti ter kako dolgo je treba čakati na odločbo, ki je vstopnica za oskrbo? Je temeljna pravica - oskrba na domu, ki bo ljudem omogočila dlje ostajati v domačem okolju - po šestih mesecih veljavnosti zaživela? Kako je torej s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, kako dostopne so oziroma kako do njih in kako je s pravico do denarnega nadomestila? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, ministrstvo za solidarno prihodnost; Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Rdeča okrogla budilka se je začela dolgočasiti. Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Alenka Spacal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

V evropskem in tudi slovenskem literarnem prostoru velja balada za eno najbogatejših in najbolje raziskanih kulturnih stvaritev. Po mnenju številnih folkloristk in folkloristov je prav zaradi svoje skrivnostne narave in žanrske kompleksnosti še danes med najzanimivejšimi literarnimi folklornimi žanri. Balade so na eni strani izraz človeškega ustvarjanja, domišljije in odsev življenjskih izkušenj, na drugi pa estetsko dejstvo, ki v sebi združuje vse temeljne prvine umetniške stvaritve. Slovenske ljudske balade je v zbirki Folkloristični zvezki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU leta 2018 zbrala dr. Marjetka Golež Kaučič. V oddaji bomo prisluhnili posnetku koncerta z naslovom Balade, ki je bil 6. novembra 2025 v Atriju ZRC SAZU. Pripravila sta ga kantavtor Jani Kovačič, ki je priredbe in motive ljudskih balad interpretiral ob spremljavi lutnje in arhelutnje, ter dr. Marjetka Golež Kaučič, avtorica spremne besede.

Da bi se izognila neprijetnim obiskom pri teti, si Josephine izmisli vrtnarja Putoisa. A zvedava teta ga hoče tudi sama zaposliti — in ker se vrtnar ne prikaže, ga začne iskati. Režiser: Marjan Marinc Prevajalka: Meta Sever Prevajalec pesmi: Janez Menart Prirejevalec: Hans Mahlau Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glase: Bojan Adamič Gospa Cornouiller– Ruša Bojc Eloi Bergeret– Stane Sever Josephine, njegova žena – Duša Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji gostiomo Zarjo Zavodnik, urednico in scenaristko dokumentarne oddaje Od plesnega do vrhunskega orkestra - Big Band RTV Slovenija.

Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.